I. Ime in sedež uporabnikov proračunskih sredstev: – Javna agencija za raziskovalno dejavnost Rapublike Slovenije, Tivolska 30, 1000 Ljubljana in – Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Trg OF 13, 1000 Ljubljana, – Ministrstvo za finance, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana, – Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana, – Ministrstvo za zunanje zadeve, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana, – Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana, – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana, – Ministrstvo za gospodarstvo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana, – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana, – Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana, – Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, – Ministrstvo za promet, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana, – Ministrstvo za šolstvo in šport, Kotnikova ulica 38, 1000 Ljubljana, – Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana, – Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana, – Služba Vlade Rapublike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana, – Služba Vlade Rapublike Slovenije za razvoj, Gregorčičeva ulica 25, 1000 Ljubljana, – Urad Vlade Rapublike Slovenije za enake možnost, Tržaška cesta 19A, 1000 Ljubljana, – Urad Vlade Rapublike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Železna cesta 14, 1000 Ljubljana, – Državni svet Republike Slovenije, Šubičeva ulica 4, 1000 Ljubljana. II. Predmet razpisa Z razpisom Ciljnega raziskovalnega programa »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« v letu 2006 (v nadaljevanju: CRP »Konkurenčnost 2006«) želimo pridobiti raziskovalne projekte, ki bodo podpora vladi in drugim relevantnim akterjem pri oblikovanju in izvajanju politik in ukrepov za uresničenje ciljev Strategije razvoja Slovenije (SRS) ter Okvira gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji. Temeljni cilji SRS so naslednji: – Gospodarski razvojni cilj je v desetih letih preseči povprečno raven ekonomske razvitosti EU (merjeno z BDP na prebivalca v pariteti kupne moči) in povečati zaposlenost v skladu s cilji Lizbonske strategije. – Družbeni razvojni cilj je izboljšanje kakovosti življenja in blaginje vseh posameznic in posameznikov, merjene s kazalniki človekovega razvoja, socialnih tveganj in družbene povezanosti. – Medgeneracijski in sonaravni razvojni cilj je uveljavljanje načela trajnosti kot temeljnega kakovostnega merila na vseh področjih razvoja, vključno s ciljem trajnostnega obnavljanja prebivalstva. – Razvojni cilj Slovenije v mednarodnem okolju je, da bo s svojim razvojnim vzorcem, kulturno identiteto in angažiranim delovanjem v mednarodni skupnosti postala v svetu prepoznavna in ugledna država. Predmet razpisa je izbira raziskovalnih projektov za prednostne tematike v letu 2006 na petih težiščih CRP, ki odgovarjajo petim razvojnim prioritetam države, opredeljenih v SRS: 1. konkurenčno gospodarstvo in hitrejša rast, 2. družba znanja: izobraževanje, vzgoja, raziskave in razvoj, 3. učinkovita in cenejša država, 4. moderna socialna država in večja zaposlenost, 5. povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja. Razpisani tematski sklopi in teme po težiščih 1. Težišče 1 - Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša rast Razpisane raziskave naj bi nudile podporo vladi pri oblikovanju in izvajanju politik za doseganje naslednjih ključnih ciljev v okviru prve prioritete SRS: – spodbujanje podjetniškega razvoja, – povečanje konkurenčnosti gospodarstva, – povečanje konkurenčnosti storitev, – povečanje razvojno spodbudnih domačih in tujih naložb, – večja internacionalizacija gospodarstva, – uspešen prevzem evra in vključitev v evropsko denarno unijo, – povečati prilagodljivost fiskalne in dohodkovne politike, – zagotoviti dolgoročno javnofinančno vzdržnost, – razvojno prestrukturiranje javnih financ na prihodkovni in odhodkovni strani. Tematski sklop: 1.1. Javnofinančna in makroekonomska politika Teme: 1.1.1. Kakovost javnih financ Cilji: Vzpostaviti podatkovno osnovo, ki bo omogočila analizo strukture javnofinančnih odhodkov glede na njihove cilje, namene, ciljne skupine ter izdelati oceno kakovosti javnih financ v Sloveniji ter priporočiti potrebno smer njihovega prestrukturiranja. Vzpostaviti skupno podatkovno osnovo za enotni monitoring finančnih intervencij države v gospodarstvu, analiza njihove strukture in učinkov, predlagati ustrezne spremembe. Posebna analiza samo za državne. 1.1.2. Medsebojna skladnost in sinergija ekonomskih politik Cilji: Opredelitev vloge posameznih ekonomskih politik, tako makroekonomskih kot strukturnih, njihovih medsebojnih vplivov in optimalne kombinacije v različnih razmerah. Analiza ključnih ekonomskih razmerij tudi na mikro ravni, npr. rigidnosti cen in plač. 1.1.3. Deregulacija cen Cilji: Primerjalna analiza relativnih cen v Sloveniji in pričakovanih ter dejanskih učinkov liberalizacije na cene in obnašanje ekonomskih subjektov. 1.1.4. Razvoj analitičih orodij Cilji: Razvoj ekonomskih modelov, ki omogočajo spremljanje in napovedovanje gospodarske konjunkture. Razvoj ekonomskih modelov, ki omogočajo ocenjevanje učinkov predvidenih ali že izpeljanih ukrepov ekonomske politike oziroma strukturnih reform na posameznike oziroma tipična gospodinjstva (mikrosimulacijski model – nadgradnja in vzdrževanje modela – nadgradnja modela za dodatna področja socialnih transferjev in analizo posameznih variant, sprotno vzdrževanje modela in letno noveliranje podatkovne baze vzorca gospodinjstev in njeno dopolnjevanje glede na dogovorjeno širitev modela) in v medčasovni dimenziji (model prekrivajočih se generacij). Tematski sklop: 1.2. Nacionalna in sektorska konkurenčnost Teme: 1.2.1. Konkurenčnost turizma Cilji: Analiza razvoja turističnih destinacij v Sloveniji. Metodologija za stalno spremljanje zadovoljstva turistov. Ocena pomena razvoja mreže letalskih povezav za turizem in predlog optimizacije. 1.2.2. Konkurenčnost in liberalizacija terciarnega izobraževanja Cilji: Analiza razvoja terciarnega izobraževanja v Sloveniji. Metodologija za ugotavljanje in spremljanje zadovoljstva delodajalcev, diplomantov in izvajalcev terciarnega izobraževanja tako v nacionalnem kot mendarodnem merilu, z vidika povezav in potreb z gospodarstvom in javnega ter zasebnega partnerstva. 1.2.3. Liberalizacija storitev Cilji: Analiza konkurenčnosti storitvenih dejavnosti in pričakovanih učinkov liberalizacije evropskega trga storitev. Priložnosti in nevarnosti. 1.2.4. Konkurenčnost drugih dejavnosti Cilji: Vloga države pri zagotavljanju delovanja trga stavbnih zemljišč. Konkurenčnost in razvojne perspektive agro-živilstva) Tematski sklop: 1.3. Podjetništvo Teme: 1.3.1. Razvoj podjetništva Cilji: Spremljanje in kvalitativna analiza razvoja podjetništva in njegovega prispevka k inovativnosti, učinkoviti alokaciji resursov in gospodarski rasti. Zagotavljanje vključenosti Slovenije v globalni podjetniški monitoring in kritična evalvacija njegove metodologije. Novi podjetniki in podjetniška infrastruktura. 1.3.2. Spodbujanje podjetništva Cilji: Priporočila za politiko pospeševanja njihovega nastanja in razvoja. Analiza dobrih praks pri politiki spodbujanja podjetništva in inovativnosti in analiza učinkov domačih politik na tem področju. Razvojni potenciali in podporno okolje za razvoj podjetništva na podeželju. Izdelava strategije za podporo vstopa malih in srednjih podjetij na tuje trge. Analiza vzrokov plačilne nediscipline in predlogi za njeno zmanjšanje. Tematski sklop: 1.4. Informacijska družba Teme: 1.4.1. Modeli in tehnologije razvoja širokopasovnih in mobilnih komunikacij na ruralnih področjih Slovenije Cilji: Ocena in evalvacija stanja v Sloveniji. Ocena obstoječih in novih tehnologij. Trendi v EU in v svetu. Primeri in najboljša praksa. Izbira optimalnih modelov razvoja za Slovenijo. Kakovost storitev mobilnih komunikacij, trendi razvoja, nove tehnologije, sistemi upravljanja in organizacije. Napredne tehnologije povezovanja s sistemi širokopasovnih komunikacij. Stanje razvoja optičnih (WDVD) in novejših (PCL – Power Line Curcuit) tehnologij za prenos podatkov (optična omrežja tretje generacije). Ocene stanja in primernost za razvoj infrastrukture Slovenije. Analiza in ocena stanja posameznih infrastrukturnih sistemov v Sloveniji ter predlogi razvoja. 1.4.2. Razvoj storitev Grid Cilji: Tehnologije razpredenega oziroma grid računalništva naj bi predstavljale naslednji korak v evoluciji interneta, trenutno pa se pretežno uporablja le v nekaterih znanostih. Cilj projektov na tem področju je razviti oziroma prenesti rešitve, ki bi grid približale industriji in uporabnikom. Razvoj gre v smereh podatkovnega grida (npr. za hranjanje učnih ali filmskih gradiv – v povezavi s točko 1.1.3 in 1.1.4), računskih gridov (npr. pri razvoju sistemov za obvladovanje okolja – vreme, potresi…) in semantičnih gridov (v povezavi s točko 1.1.9 in 1.1.10). 1.4.3. Strategija in pilotna uvedba digitalizacije multimedijskih vsebin Cilji: Izdelati strategijo ter vzpostaviti pilotno tehnologijo in organizacijo za digitalizacijo multimedijskih vsebin. Poudarek projekta bo na digitalizaciji audio – video vsebin ter raziskavi možnosti uporabe digitaliziranih audio-video arhivov za pripravo interaktvinih video izobraževalnih vsebin dostopno preko spleta in spletne izobraževalne televizije. Rezultati bodo zagotavljali EU povezljivost in skladnost s standardi. 1.4.4. E-učenje in multimedijske vsebine Cilji: Izdelati strategijo ter vzpostaviti mrežo za spodbujanje razvoja in izvedbe vseživljenjskega učenja, ki bo s pomočjo multimedije in inteaktivnih video izobraževalnih vsebin dostopno preko spleta in spletne izobraževalne televizije. Poudarek projekta bo na povezovanju formalnega in neformalnega izobraževanja preko razvoja skupnih multimedijskih vsebin in povezovanja med podjetji in odgovornimi organizacijami ter institucijami formalnega in neformalnega izobraževanja ter usposabljanja. Spletna izobraževalna televizija predstavlja tehnološko podlago za uporabo in dostopnost vsebin za vse državljane. Napredne tehnologije za e-učenje. Evalvacija in standardizacija sistemov. Učenje na delovnem mestu – sistemi in pristopi. Personalizacija e-učenja. Razvoj katalogov in depozitorijev za Slovenijo (v slovenščini). Infrastruktura sistemov za e-učenje. Interoperabilnost sistemov za e-učenje. Standardizacija in sistemi najboljše prakse. Napredni sistemi za izdelavo elektronskih učnih gradiv in multimedijev za potrebe Slovenije. Ocena stanja in predlogi za postavitev okvirjev za razvoj e-učenja v Sloveniji na različnih ravneh. 1.4.5. Računalniška in internetna forenzika Cilji: Digitalne evidence pri reševanju računalniške kriminalitete. Stanje v slovenski zakonodaji glede računalniške forenzike in sodniški sprejem računalniških evidenc. Predlogi izboljšav. 1.4.6. Pravna ureditev informacijske družbe Cilji: Intelektualna lastnina na področju e-vsebine in interneta. Varovanje zasebnosti na internetu z empirično analizo stanja na področju uporabe osebnih podatkov v Sloveniji. 1.4.7. Digitalna identiteta in njena zaščita Cilji: Digitalna identiteta v e-storitvah in internetu. Organizacija in vodenje. Overjanje identitete in njena zaščita. Sistemi razvoja za potrebe Slovenije. Varnost in varovanje digitalnih identitet na spletu. Sistemi zaščite in varovanja. 1.4.8. Strategija in pilotna uvedba uporabe IKT v zdravstvu Cilji: Izdelati celovito strategijo ter vzpostaviti pilotne uvedbe uporabe IKT (ICT- Information and Communication Technologies) v zdravstvu. Poudarek projekta bo skladnosti z EU prakso in standardi ter na uporabi najnovejših tehnoloških možnosti širokopasovnih tehnologij in storitev. Upoštevano bo povezovanje med podjetji, operaterki in odgovornimi organizacijami ter institucijami s področja zdravstva. Projekt bo naravnan v konkretne rezultate za uporabnike zdravstvenih storitev ob upoštevanju finančnih učinkov. Poudarek bo tudi na regijskem in mednarodnem sodelovanju. 1.4.9. Ambientalna inteligenca Cilji: Modeli ambientalne inteligence. Protokoli in sistemi za zagotavljanje storitev ambientalne inteligence. Prodorne (pervasive) in vsepovsod (ubiquitous) prisotne e-storitve. E-storitve neodvisne od lokacij (Location non dependable services). Modeli, protokoli, tehnologije. Ocena stanja v Sloveniji in potrebe industrije (na primer Gorenje). 1.4.10. Razvoj semantične IKT Cilji: Aplikativne analize s področja inovativne semantične tehnologije – izdelava rešitev za njeno uporabo na področju večjezičnosti, analiza vsebine besedil, analiza medijskega profila. 2. Težišče 2 – Družba znanja: izobraževanje, vzgoja, raziskave in razvoj Razpisane raziskave naj bi nudile podporo vladi pri oblikovanju in izvajanju politik za doseganje naslednjih ključnih ciljev v okviru druge prioritete SRS: – povečanje gospodarske učinkovitosti vlaganj javnih sredstev v raziskave in tehnološki razvoj, – spodbude za večje naložbe zasebnega sektorja v raziskave in tehnološki razvoj, – izboljšanje kakovosti izobraževanje ter okrepiti njegov prispevek k ustvarjalnosti in inovativnosti, – spodbujanje vseživljenjskega učenja, – večja skladnost med izobraževalno ponudbo in potrebami trga dela oziroma gospodarstva. Tematski sklop: 2.1. Politika na področju raziskav in razvoja Teme 2.1.1. Ustvarjalnost in razvoj Cilji: Ocena stanja na področju ustvarjalnosti v Sloveniji in primerjava s tujino. Ustvarjalnost kot del razvojne paradigme – teoretični koncept in praktična uveljavitev. Indikatorji ustvarjalnosti in njihova meritev. Mednarodna primerjava. Politike v podporo dviga ustvarjalnosti – zasebna in javna inciativa. 2.1.2. Izbira razvojnih prioritet in tehnološko predvidevanje Cilji: Metode strateškega načrtovanja javnih prioritet na področju raziskav in razvoja. Izdelati primerjavo metodologij tehnološkega predvidevanja in opredeliti ožja tehnološka področja, ki bodo imela v naslednjih letih največjo težo v narodnem gospodarstvu, inovacijski pomen, možnosti za uspeh glede na omejene finančne in človeške vire, za uveljavitev v mednarodnem merilu ter za tehnološke preboje v EU. Tematski sklop: 2.2. Financiranje in organizacija izobraževanja Teme 2.2.1. Donosnost naložb v izobraževanje Cilji: Družbena in zasebna stopnja donosa naložb v izobraževanje v Sloveniji ter ocena ustreznosti sistema financiranja visokega šolstva. Izdelati pregled doslej razvitih metodoloških pristopov ocen stopenj donosa naložb v izobraževanje v svetu ter izračunov za druge države. Izdelati izračun stopnje donosa za posamezne stopnje in področja izobraževanja za Slovenijo na podlagi upoštevanja vseh merljivih stroškov in ekonomskih koristi izobraževanja (»celostna metoda«). Primerjati izračune družbene in zasebne stopnje donosa z dosedanjimi izračuni v Sloveniji, donosnostjo drugih naložb v državi, ter z izračuni za druge države. Izdelati predlog sprememb veljavnega sistema financiranja terciarnega izobraževanja v luči izračunane donosnosti naložb v to izobraževanje. 2.2.2. Učinkovitost in pravičnost javnih naložb v terciarno izobraževanje Cilji: Obseg naložb v terciarno izobraževanje in sistem njegovega financiranja v luči potrebe po večji učinkovitosti in pravičnosti tega izobraževanja, naraščajoči meddržavni mobilnosti mladih ter naglem razvoju Slovenije v družbo znanja. Analiza obsega naložb in veljavnega sistema financiranja v Sloveniji – stanje in trendi za oba dela sistema (tj. financiranje ustanov, državna finančna pomoč študentom). Primerjava veljavnega sistema financiranja z razvitimi državami: analiza prednosti in pomanjkljivosti obeh delov sistema. Ocena povezave med veljavnim sistemom financiranja iz javnih sredstev, učinkovitostjo in pravičnostjo. Predlog spremembe sistema financiranja obeh delov sistema. 2.2.3. Učinkovitost študija v Sloveniji Cilji: Učinkovitost študija v Sloveniji (na podlagi longitudinalnega pristopa) v luči izkoriščanja omejenih nacionalnih virov, veljavnega sistema financiranja ter potreb po hitrejšem razvoju v družbo znanja. Izračunati stopnjo osipa, ponavljanja, trajanje študija, delež potencialno uspešnih po visokošolskih ustanovah ter študijskih smereh. Proučiti, ali se je v 90 letih in začetku novega desetletja učinkovitost študija izboljšala (zaradi raznih možnih dejavnikov – zaostrenih razmer na trgu dela, uvedbe mature itd.) ter ali so se spremenili njeni dejavniki. Proučiti regionalne razlike v učinkovitosti študija med 12 statističnimi regijami. 2.2.4. Učinkovitejša mreža visokošolskih ustanov Cilji: Mreža visokošolskih ustanov/univerz v luči enakomernejšega regionalnega razvoja, učinkovitosti, pravičnosti ter materialnih možnosti države. Ocena sedanje mreže visokošolskih ustanov in univerz glede na demografske značilnosti države, razpoložljiva (javna) sredstva, učinkovitost in pravičnost ter regionalne razlike v gospodarski razvitosti. Primerjava mreže visokošolskih ustanov in univerz s sorodnimi razvitimi državami po velikosti ali gospodarski razvitosti. Ocena vloge terciarnega izobraževanja za regionalni razvoj glede na izkušnje v razvitih državah in Sloveniji. Analiza regionalnih razlik v vključenosti v terciarno in ostalo izobraževanje ter v izobraženosti prebivalcev. Predlogi sprememb v mreži univerz in visokošolskih ustanov v Sloveniji, upoštevaje domače razmere in potrebe ter stanje v primerljivih državah. Neodvisna analiza stanja in razvoja našega visokega šolstva, komparativno, tudi s tujimi strokovnjaki. Potegniti ločnico med privatnim in državnim šolskim denarjem na slovenskih univerzah. 2.2.5. Razvoj sistema kakovosti v terciarnem izobraževanju Cilji: Uporaba standardov uspešnosti in učinkovitosti in orodij za ocenjevanje in medsebojno primerjanje organizacij terciarnega izobraževanja (BSC, benchmarking, CAF, EFQM itd.); sistema za zagotavljanje trajne rasti kakovosti izbraževalnih storitev z vzpodbujanjem uporabe sodobnih managerskih orodij in tehnik za vodenje sprememb in zagotavljanje kakovosti. Izdelati predlog prilagoditev in prenosa dobrih praks upravljanja iz zasebnega v javni sektor, zasnovo informacijske podpore za načrtno doseganje poslovne odličnosti v terciarnem izobraževanju. Tematski sklop: 2.3. Izboljšanje kakovosti izobraževanja Teme: 2.3.1 Izboljšanje IKT pismenosti Cilj: Raziskati vpliv IKT pismenosti na funkcionalno. Analiza različne razvitosti IKT pismenosti pri različnih skupinah ljudi. Vloga izobraževalnega sistema pri razvijanju IKT pismenosti. Možnosti razvijanja instrumentov, ki bi razvijali pismenost prebivalstva. 2.3.2 Državljanska in domovinska vzgoja v osnovnih in srednjih šolah Cilj: Analiza konceptov državljanske vzgoje/identitete državljana. Proučitev možnih strategij in predlog modela vključevanja v kurikul. 2.3.3 Pomen lokalne zgodovine za državljansko vzgojo in kulturo Cilji: Analiza vloge in pomena lokalne zgodovine v osnovni in srednji šoli pri družboslovnih predmetih na osnovi analize družboslovnih učnih načrtov in učbenikov. Analizirati pomen in vrednost lokalne zgodovine za poznavanje, razumevanje in vrednotenje slovenske zgodovine, slovenske kulturne dediščine ter za državljansko vzgojo in kulturo. 2.3.4 Vključevanje elementov trajnostnega razvoja v šolski kurikul Cilji: Analiza stanja in razvoj modela vključevanja trajnostnega razvoja v kurikul osnovnih in srednjih šol. Na osnovi mednarodnih analiz pripraviti predlog vsebin s področja trajnostnega razvoja, ki se bodo vključile v obstoječe učne načrte. Gre naj predvsem za konkretizacijo obstoječih vsebin in opremljanje učencev in dijakov z veščinami, ki jih bodo uporabili v svojem življenju tako, da bodo s svojim ravnanjem oziroma življenjskim slogom koz ozaveščeni državljani prispevali k trajnostnemu razvoju. 2.3.5 Sodelovanje staršev s šolo Cilji: Analizirati modele sodelovanja staršev s šolo v Sloveniji in v EU. Raziskati vlogo staršev glede na večjo avtonomijo šol. 2.3.6 Preprečevanje in obvladanje nasilja v šolskem prostoru Cilji: Analiza pojavov nasilja v šoli. Razviti modele učinkovitega obvladovanja nasilja v šoli. Razviti modele sodelovanja staršev s šolo. 2.3.7 Analiza učbenikov zgodovine v OŠ in SŠ Cilji: Kvalitativna in kvantitativna vsebinska analiza učbenikov zgodovine v OŠ in SŠ. Mednarodna primerjava učbenikov zgodovine, predlogi za izboljšanje kakovosti učbenikov. 2.3.8 Slovenščina kot drugi/tuj jezik v slovenskih osnovnih šolah Cilji: Raziskava stanja na področju poučevanja slovenščine kot drugega tujega jezika v OŠ. Raziskovati usvajanje slovenščine kot drugega tujega jezika pri otrocih. 2.3.9 Dvojezični model v šolah na območju narodnih skupnosti Cilji: Analiza izvajanja dvojezičnega modela v šolah na območju narodnih skupnosti z vidika šolske uspešnosti učencev. 2.3.10 Poklicna orientacija Cilji: Raziskava dejavnikov in motivov, ki vplivajo na izbiro izobraževalnih programov na poklicni in srednješolski ravni. Razvijanje modelov učinkovitega poklicnega usmerjanja oziroma usmerjanja v šolanje in študij naravoslovnih in tehničnih smeri. 2.3.11 Medgeneracijska pedagogika Cilji: Proučitev dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost medgeneracijskega sobivanja ter oblikovanje modelov medgeneracijskega sožitja. 2.3.12 Izobraževanje in usposabljanje učiteljev Cilji: Analiza nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja učiteljev in drugih strokovnih delavcev ter proučitev nove vloge (kompetenc) učitelja, ki izhaja iz sprememb v družbi. 2.3.13 Zagotavljanje enakih možnosti in povečanje dostopnosti izobraževanja Cilji: Analiza modelov inkluzije na področju vzgoje in izobraževanja, s posebnim ozirom na vključevanje vedenjsko izstopajočih v šolskem sistemu. 2.3.14 Vključevanje Romov v sistem vzgoje in izobraževanja Cilji: Analiza vključevanja pripadnikov romske skupnosti v sistem vzgoje in izobraževanja v Sloveniji in v EU. 2.3.15 Športna vzgoja v predšolskem in šolskem obdobju Cilji: Predstaviti prostorske, kadrovske in vsebinske problematike, pripraviti možnosti povezovanja športnih in zdravstvenih vsebin. Raziskava gibalne sposobnosti in telesne značilnosti slovenskih otrok. 2.3.16 Zdravstveno varstvo športnikov Cilji: Monitoring zdravstvenega stanja šolske mladine, ki se aktivno ukvarja s športom. Epidemološka študija o pogostosti, vrsti ter teži poškodb med vrhunskimi in rekreativnimi športniki v Sloveniji. Predstavitev sodobnih pristopov v rehabilitaciji športnikov. Tematski sklop: 2.4. Upravljanje z znanjem Teme: 2.4.1. Upravljanje avtorskih in sorodnih pravic v digitalnem okolju Cilji: Ugotoviti, ali imetniki pravic uporabljajo tehnološke ukrepe, obseg in vrsto uporabljenih tehnoloških ukrepov, raziskati načine uporabe avtorskih del in prdmetov sorodnih pravic v digitalnem okolju ter razmerja uporabnik-imetnik pravic. 2.4.2. Pravice industrijske lastnine v poslovnih odločitvah malih in srednje velikih podjetij. Cilji: Ugotoviti vlogo patentnih informacij v pripravi strateških poslovnih načrtov podjetja, identifikacijo in oceno tehnologij za licenciranje in prenos tehnologij, identifikacijo in spremljanje aktivnosti dejanske in potencialne konkurence. 2.4.3. Prenos znanja v gospodarstvo. Cilji: Vrednotenje ustanov za prenos znanja (tehnološki parki, inkubatorji, in drugi posredniki) na področju prenosa znanja. Pregled in analiza dobrih praks in ovir ter oblikovanje priporočil za tehnološko politiko. Postaviti je potrebno spodbujevalne mehanizme, ki bodo dovolj privlačni za naše največje izvoznike, kar bo pospešilo raziskave in razvoj in pritegnilo univerze in inštitute k sodelovanju. 3. Težišče 3 – Učinkovita in cenejša država Razpisane raziskave naj bi nudile podporo vladi pri oblikovanju in izvajanju politik za doseganje naslednjih ključnih ciljev v okviru tretje prioritete SRS: – povečanje institucionalne konkurenčnosti države, – povečanje učinkovitosti in kakovosti delovanja države ter razvoj javno zasebnega partnerstva, – večja transparentnost javne uprave in sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov, – boljše delovanje pravosodnega sistema, – razvoj nacionalne identitete. Tematski sklop: 3.1 Pravosodje Teme: 3.1.2. Sodobne usmeritve kazenskega materialnega prava Cilji: Pripraviti širšo teoretično in primerjalno – pravno analizo, ki bo podlaga za morebitne nadaljnje spremembe in dopolnitve Kazenskega zakonika. Nadaljevanje dosedanjih raziskav na tem področju. 3.1.3. Poravnave v kazenskem postopku Cilji: Rezultati naj bi prispevali k še večji uporabi instituta poravnavanja v praksi in zvišanju odstotka uspešno zaključenih primerov poravnavanja ter pokazala na morebitne potrebne spremembe v normativni ureditvi. 3.1.4. Evropski nalog za prijetje in predajo – primerjalno-pravni in nacionalni vidiki Cilji: Analiza pravnih podlag za izvajanje evropskega naloga za prijetje in predajo, ki bo pokazala prednosti in slabosti Okvirnega sklepa ter implementacije le-tega v slovenski pravni red, z analizo sodne prakse držav članic in morebitnimi predlogi za izboljšanje pravnih podlag za izvajanje evropskega naloga za prijetje in predajo v Republiki Sloveniji. 3.1.5. Dokazni standardi Cilji: Pomemben del dokaznega prava so dokazni standardi, ki jih Zakon o kazenskem postopku določa na različnih mestih kot »razloge za sum«, »utemeljene razloge za sum«, »utemeljeni sum«, in »onstran razumnega dvoma«. Tako iz prakse kot tudi iz procesno-pravne teorije izhaja, da so dokazni standardi v Zakonu o kazenskem postopku in dejansko v praksi dokaj nedorečeni. 3.1.6. Zagotavljanje navzočnosti strank in udeležencev v sodnih postopkih Cilji: Raziskati in evidentirati okoliščine in načine izmikanja strank in drugih udeležencev na konkretnih primerih pravnomočno končanih sodnih postopkov ter posledično opredelitev učinkovitih načinov in ukrepov za zagotavljanje navzočnosti strank in drugih udeležencev v sodnih postopkih. 3.1.7. Delovanje pravosodja v vojnih in povojnih razmerah in današnja odgovornost države Cilji: Dopolniti že obstoječe podatke o žrtvah druge svetovne vojne in po njej s podatki iz arhivov različnih sodišč, kakor tudi ugotoviti način dela in obseg kaznovanja prvih vojaških, izrednih in ljudskih sodišč v Sloveniji v času od 1944 -1946 in preverjanje podatkov v matičnih knjigah umrlih in drugih še neobdelanih fondih za dopolnitev podatkov o smrtnih žrtvah med prebivalstvom Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po nje. Analizirati položaj Slovenskih Judov v 20. stoletju za potrebe države pri pogajanju z upravičenci, slovenskimi Judi in njihovimi zastopniki za restituicijo civilnih in premoženjskih pravic. 3.1.8. Primerjalno proučevanje delovanja varnostnega sistema v krizni situaciji z ozirom na begunsko problematiko Cilji: Kot primer krizne situacije preučiti begunsko problematiko madžarskih beguncev ob koncu druge svetovne vojne na območju Slovenije. V raziskavi preučiti ravnanje državnih organov in institucij ter njihov vpliv na razvoj in upravljanje krize, še posebej z vidika upravljanja nacionalnega varnostnega sistema ter njegovega delovanja v kriznih pogojih. Posebej se posvetili izbiri lokacij taborišč, upravljanju taborišč za begunce, prehranjevanju beguncev, življenju v taborišču, stikov z domačini ter načina vrnitve beguncev ali njihove asimilacije. Analizirati učinke posameznih ukrepov in na tej podlagi pripraviti predloge delovanja državnih organov (npr. Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za obrambo) v podobnih kriznih situacijah. Tematski sklop: 3.2. Javna uprava – Razvoj sistema učinkovitosti in uspešnosti javnega sektorja Teme: 3.2.1. Optimizacija procesov (postopkov) in odprava administrativnih ovir Cilji: Proučiti delovanja javnih institucij z opredelitvijo prioritet upravnih procesov (postopkov) glede racionalizacije oziroma odprave administrativnih ovir; z vidika optimiranja poteka (učinkovitost) in rezultatov (uspešnost) upravnih procesov. Racionalizacijai upravnih procesov v krogu – načrtovanje, nadzor nad izvajanjem, analiza odstopanj, ukrepanje. 3.2.2. Razvoj sistema kakovosti v javni upravi Cilji: Uporaba standardov uspešnosti in učinkovitosti in orodij za ocenjevanje in medsebojno primerjanje organizacij javnega sektorja (BSC, benchmarking, CAF, EFQM); sistema za zagotavljanje trajne rasti kakovosti javnih storitev z vzpodbujanjem uporabe sodobnih managerskih orodij in tehnik za vodenje sprememb in zagotavljanje kakovosti. Izdelati predlog prilagoditev in prenosa dobrih praks upravljanja iz zasebnega v javni sektor, zasnovo informacijske podpore za načrtno doseganje poslovne odličnosti v javnem sektorju. 3.2.3. Razvoj javne uprave z določitvijo kompetenc zaposlenih Cilji: Raziskati potrebne kompetence na delovnih mestih v upravi z namenom doseganja bolj učinkovitega izvajanja nalog javne uprave. 3.2.4. Upravljavska sposobnost v slovenskih občinah kot razvojni dejavnik Cilji: raziskati odnose med upravo in politiko na lokalni ravni oziroma zlasti med občinskim svetom, županom in občinsko upravo. Še posebej na sposobnost učinkovitega, uspešnega in ekonomičnega upravljanja občinskih uprav, ki bi temeljilo na tritočkovnem merjenju učinkovitosti (uspešnosti) kakovosti delovanja uprave in na vprašanja managementa v občinski upravi. 3.2.5. Izvajanje lokalnih javnih služb in naložbe v lokalno infrastrukturo s poudarkom na javno-zasebnem partnerstvu Cilji: Analizirati izpostavljene problematike javnih služb tako s pravno-organizacijskega, kot finančno – ekonomskega vidika. Gre za reševanje konkretnih vprašanja funkcionalne analize obstoječega sistema javnih služb s poudarkom na njihovih institucionalno-organizacijskih izvajalskih oblikah ter ustreznih finančno-ekonomskih rešitvah, ki bodo zagotavljale dolgoročno vzdržnost pri izvajanju dejavnosti zagotavljanja javnih dobrin prebivalcem lokalnih skupnosti. 3.2.6. Razvoj e-uprave Cilji: Razvoj konceptov in študije za semantično, tehnično in organizacijsko integracijo elektronskih storitev po načelu »življenjskih situacij« in »vse na enem mestu«; pospeševanje razvoja e-uprave ter njene uporabe med občani in podjetji ter civilno družbo; raziskave rešitev za podporo učinkovitejšemu upravljanju države (e-governance), razvoju e-demokracije in e-participacije; razvoj primerjalnih metod in merjenje razvitosti ter učinkovitosti e-storitev. Tematski sklop: 3.4. Mednarodni odnosi Teme: 3.4.1. Priprava elementov Strategije o mednarodnem razvojnem sodelovanju s predlogom Resolucije o mednarodnem razvojnem sodelovanju Cilj: Priprava izvedbenih aktov Zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju; Strategije mednarodnega razvojnega sodelovanja s predlogom Resolucije, kar je opredeljeno v 4. členu predloga zakona. Cilj raziskovalne naloge je natančneje opredelitev vsebine resolucije mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki predstavlja osnovni strateški in okvirni izvedbeni dokument države na področju izvajanja politike mednarodnega razvojnega sodelovanja. Cilj raziskovalne naloge je hkrati opredelitev dvostranskih in večstranskih prioritet razvojnega sodelovanja ob upoštevanju specifičnih zunanjepolitičnih in gospodarskih ciljev Republike Slovenije 3.4.2. Definicija terorizma in njene politične aplikacije Cilji: Ovrednotenje posledic terorizma kot globalnega dejavnika tudi v Republiki Sloveniji. 3.4.3. Definiranje odnosov s t.i. velikimi silami (ZDA, Ruska federacija, Indija, Kitajska) Cilji: Analiza odnosov, ter prednosti in slabosti različnih strategij odnosov z velikimi silami v podporo določitvi zunanjepolitičnih smernic za delovanje Republike Slovenije na tem področju. 3.4.4. Definiranje odnosov z državami Kavkaza in Centralne Azije Cilji: Strateška analiza odnosov, ter raziskave potencialnih politik in posledic v podporo določitve zunanjepolitičnih smernic za delovanje Republike Slovenije. 3.4.5. Zaščita slovenskih manjšin Cilji: Analiza stanja, pravno politični okvirji ter strategije zaščite v podporo izboljšanja položaja slovenskih manjšin. 3.4.6. Stanje arhivskega in muzejskega gradiva pri slovenskih izseljencih Cilji: Evidentirati stanje arhivov in muzejskih zbirk pri izseljenskih skupnostih v Nemčiji in v državah Beneluksa. Izdelati raziskovalno podporo pri oblikovanju oziroma ohranjanju arhivsko muzejskih zbirk med Slovenci po svetu. Usposobitev izseljencev za ohranjanje, urejanje in popisovanje lastnega arhivskega in muzejskega gradiva. 3.4.7 Razvojne možnosti slovenskih manjšin v sosednjih državah Cilji: Razvoj koncepta in uresničevanje skupnega slovenskega kulturnega prostora v smislu večje povezanosti. Reševanje problemov perifernosti (gospodarsko – prostorski smisel) in marginalnosti (socialno – kulturni smisel). Optimalno angažiranje, uporaba in sinergija sredstev, ki jih RS, sosednje države in evropske institucije namenjajo za razvoj obmejnih regij. Tematski sklop: 3.5. Civilna družba in razvoj demokracije Teme: 3.5.1. Informacijski sistem za koordinacijo razvojne politike in spremljanje njenih učinkov Cilji: Oblikovati sistem merljivih ciljev, indikatorjev in mednarodnih primerjav (“benchmarkov”), ki bodo objektivno prikazovali dejanske rezultate razvojne politike v pristojnosti različnih vladnih resorjev in ki bodo neposredno uporabni kot upravljalski informacijski sistem za usklajevanje in izboljšanje teh politik. Analiza primerov dobrih praks iz tujine in oblikovanje priporočil o njihovi uporabnosti kot zgleda za Slovenijo. 3.5.2. Politične in institucionalne implikacije reprezentativnosti civilne družbe Cilji: S sociološkega, politološkega in pravnega vidika proučiti – predvsem na osnovi študij primerov – praktične implikacije vpliva organizacij in skupin civilne družbe na institucionalno ali politično odločanje. Gre za naslednja vprašanja: kdaj se ad hoc predstavništvo civilne družbe ter demokratično izvoljeni politični (državni) organi dopolnjujejo in kdaj so v koliziji. Kako zagotoviti transparentnost in odgovornost organizacij in skupin civilne družbe? Kako presojati zahteve civilnodružbenih organizacij po reprezentativnosti in legitimnost z ozirom na pluralnost in (včasih) kontradiktornost interesov oz predlogov? Kako oblikovati mehanizme za koordinacijo in funkcionalno sodelovanje institucij civilne družbe z vlado RS in pristojnimi ministrstvi. Posebej analizirati prisotnost slovenskih NVO ter interesnih združenj na ravni EU. 3.5.3. Analiza dvodomnosti v Sloveniji in njene perspektive Cilji: Analiza stanja dvodomnosti v Sloveniji ter reform izbranih drugih domov tujih držav; izdelava predlogov za prihodnjo ureditev Državnega sveta v skladu z izkušnjami dvodomnih držav članic Evropske unije. Analizirati argumente za in proti obstoju dvodomnosti. Tematski sklop: 3.6. Razvoj nacionalne identitete in kulture Teme: 3.6.1. Register nesnovne dediščine kot del enotnega registra kulturne dediščine Cilji: Pregled specifičnosti nesnovne dediščine v Sloveniji v primerjavi z definicijami UNESCO. Evidenca nesnovne dediščine po kategorijah in pregled skupin in pomembnih posameznikov, ki gojijo in ohranjajo nesnovno dediščino v Sloveniji. Predlogi načinov dokumentiranja nesnovne dediščine, vodenja registra in predstavljanja nesnovne dediščine. Predlogi sestavin registra nesnovne dediščine. Predlogi za usklajevanje raziskav in dokumentiranja nesnovne dediščine med ustanovami in posamezniki v Sloveniji. Evidenca dediščinskih območij v Sloveniji z ozirom na kulturno raznolikost. 3.6.2. Prostorsko integrirani kulturni sistemi kot lokalna razvojna priložnost Cilji: Obravnava in možne razvojne povezave regionalnosti in kulture. Značilnosti in odprta vprašanja regionalne/lokalne kulturne (decentralizirane) politike, povezovanje s kulturnimi središči, gospodarstvom, predvsem turizmom. Razvoj na kulturi temelječega gospodarstva lokalne skupnosti ter krepitev sinergičnega razvojnega vpliva kulture na regionalni razvoj. 3.6.3. Regionalni modeli varstva kulturnih pravic manjšin Cilji: Regionalne razlike držav pri uresničevanju kulturnih pravic manjšin kot kategorije človekovih pravic. Regionalna obravnava: izpostaviti sosednje države, skandinavski model, države Zahodnega Balkana. 3.6.4. Kulturna politika kot razvojna politika Cilji: Analiza investicijskih potreb na področju kulture in raziskovalna podpora vzpostavitvi izvedbenih struktur. 3.6.5. Razumevanje humanosti z ozirom na tradicijo in globalizacijo. Cilji: Vrednostna vprašanja sodobne humanosti in njihov pomen za celovit kulturni in družbeni razvoj. Vloga humanistike pri razvijanju kulture, šolstva, znanosti v slovenskem in evropskem kontekstu. Kulturno-zgodovinska identiteta kot etični vidik razvoja. 3.6.6. Analiza pluralnosti slovenskih tiskanih medijev Cilji: Ugotavljanje prevladujoče vrednotne usmerjenosti glavnih slovenskih medijev s poudarkom na tiskanih medijih, vključno z odločujočimi akterji v teh medijih ter vpliv te usmerjenosti na poročanje ter komentiranje. Ocena obsega, vsebin in načinov izražanja mnenjskega pluralizma v slovenskih medijih (tako v smislu internega kot eksternega pluralizma). Oblikovanje kazalnikov za evalvacijo medijskega pluralizma, ki vključujejo obstoječe in projekcijske spremembe ob uvedbi novega Zakona o medijih ter možnost mednarodne primerljivosti.. 3.6.7. Umetnostno zgodovinska topografija. Cilji: Inventarizacija slovenskega spomeniškega fonda. 3.6.8. Valvasorjeva grafična zbirka. Cilji: Preučiti zbirko Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je izjemna tudi po svoji intaktni ohranjenosti, a neobdelana in širši kulturni javnosti zaenkrat nedosegljiva. Rezultat raziskave bodo študije oziroma razprave o posameznih albumih, analiza pomena zbirke za slovenski in evropski kulturni prostor (opredelitev nacionalnega, splošnega in strokovnega pomena) in znanstvena kataložna obdelava posameznih grafičnih listov celotne zbirke. 4. Težišče 4 – Moderna socialna država in večja zaposlenost Razpisane raziskave naj bi nudile podporo vladi pri oblikovanju in izvajanju politik za doseganje naslednjih ključnih ciljev v okviru četrte prioritete SRS: – večja prilagodljivost trga dela tako na strani delojemalca kot delodajalca, – modernizacija sistemov socialne zaščite, – zmanjševanje družbene izključenosti in socialne ogroženost. Tematski sklop: 4.1. Socialna kohezivnost in socialna država Teme: 4.1.1. Poudarki in modeli reform socialne države oziroma države blaginje Cilji: Predstaviti načine in posledice posegov v tradicionalno strukturo socialne države, do katerih je prišlo v zadnjih desetih letih (vključno z načrtovanimi posegi v naslednjih letih) v a) socialdemokratskem tipu (skandinavske države z univerzalno oziroma državljansko zasnovo), b) v »korporativističnem«, kontinentalnem tipu, c) v liberalnem, anglosaksonskem tipu, d) v mediteranskem tipu, e) v novih članicah EU (Estonija, Češka, Slovaška). Odgovoriti na vprašanje, kakšne so podobnosti z načrtovano ekonomskimi in socialnimi reformami v Sloveniji. 4.1.2. Politične in socialne implikacije razslojevanja v Sloveniji Cilji: Na osnovi sekundarne analize podatkov (domačih in primerjalnih, statističnih in mnenjskih) predstaviti nekaj hipotetičnih modelov obsega (globine) procesov stratifikacijskih sprememb ter mobilnosti v zadnjih dveh desetletjih. Kakšne so posledice teh procesov za družbeno vključenost/izključenost oziroma družbeno kohezivnost. 4.1.3. Posledice diskriminacije na družbeno, politično in socialno vključenost manjšin v Sloveniji Cilji: Na osnovi primarne in sekundarne analize podatkov predstaviti vrsto in obseg diskriminacije skupin in posameznikov ter posameznic na osnovi naslednjih osebnih okoliščin: narodnostna in etnična pripadnost, versko prepričanje, spol, starost, spolna usmerjenost in invalidnost. Kakšne so posledice diskriminacije za družbeno, politično in socialno vključenost in družbeno kohezivnost. 4.1.4. Moderni sistemi socialnih zavarovanj Cilji: Analiza organizacije, izvajanja in financiranja sistemov socialnih zavarovanj. Raziskati možnosti učinkovitejšega delovanja v smeri, da bodo posameznikove odločitve povezane z višino dobrobiti ali višino vplačanega prispevka. 4.1.5. Projekcije obnašanja zavarovancev Cilji: S pomočjo baze individualnih podatkov o zavarovancih oziroma upravičencih raziskati vzorce obnašanja (odzivnost) na različne politike zavarovanja, predvsem iz vidika predlaganih reformnih rešitev. 4.1.6. Učinkovitejša prebivalstvena integracijska politika Cilji: Raziskati možnosti učinkovitejših modelov integracijske politike s poudarkom na rešitvah, izhajajoč iz načela multikulturnosti in multietničnosti, ki ne bo usmerjena zgolj na priseljence, ampak na celotno družbo. 4.1.7. Položaj seniorjev Cilji: Stanje, strukture, vsebine, položaj, premoženje in aktivnosti seniorjev. Teritorialni (najmanj statistične regije) in časovni (7 do 10 let) pristop k analizi. 4.1.8. Evalvacija procesov dezinstitucionalizacije v posebnih socialnih zavodih v Sloveniji Cilji: Ovrednotiti projekte na področju procesov dezinstitucionalizacije v posebnih socialnih zavodih v Sloveniji, zlasti pa obseg preselitev, njihovo uspešnost in stroškovno učinkovitost, stopnjo povezovanja z okoljem in ugotoviti razvitost tehnologij in metod skrbi za ljudi v skupnosti, ki bodo primerno nadomestile stare institucionalne metode. Pomembno je oceniti tudi načine reorganizacije, prednosti, pomanjkljivost, ovire, pasti in priložnosti, ki se pojavijo ob izvajanju teh procesov pri izvajalcih institucionalnega varstva. 4.1.9. Zloraba alkohola med mladimi Cilji: Pridobitev relevantnih raziskovalnih spoznanj iz domačega terena in iz tujine za uspešno reševanje in preprečevanje zloraba alkohola med otroki in mladino, ki je posebej izrazit v Sloveniji in drugih tranzicijskih državah. Tematski sklop: 4.2. Trg dela Teme: 4.2.1. Povpraševanje in ponudba na trgu dela Cilji: Analiza strukture ponudbe in povpraševanja na trgu dela in trendi sprememb z oceno faktorjev elastičnost. 4.2.2. Preoblikovanje industrijskih odnosov v mednarodnem prostoru Cilji: Industrijski odnosi v Evropski uniji, stanje in dinamičnost sprememb. Preveriti hipotezo: v EU je prišlo do nepovratnega procesa preoblikovanja industrijskih odnosov – tako na podjetniškem kot na nacionalnem nivoju – v smislu zmanjševanja moči sindikatov. Ali pa gre le ciklična gibanja? Posebej analizirati spremembe v delovanju socialnega partnerstva (Avstrija, Nizozemska ter Nemčija). Posledice za Slovenijo. 4.2.3. Zaposlovanje starejših in mlajših Cilji: Identificirati vzroke za skromen interes delodajalcev za zaposlovanje starejših. Analiza realnih možnosti zaposlovanja starejših in možni način javne podpore. Identificirati vzroke za visoko brezposelnost mladih (15-24 let): Analiza možnih ukrepov v podporo zaposlovanju. 4.2.4. Intervencije na trgu dela Cilji: Analiza interakcije sistema socialnih dajatev in politike trga dela v Sloveniji s predlogom »Making work pay« kazalniki. Analiza odnosa med aktivnimi in pasivnimi ukrepi politik trga dela v Sloveniji. Ocena in analiza razvoja pasivnih in aktivnih ukrepov na trgu dela (ocena števila upravičencev do posameznih vrst pasivnih socialnih dajatev, ocena števila upravičencev do aktivnih ukrepov, njihova struktura). Identifikacija in ocena primerov dobre prakse v EU. Simulacija ključnih inštrumentov politike trga dela ter njihovega vpliva na ponudbo dela; glavne ugotovitve in priporočila za prihodnje politike trga dela. 4.2.5 Vrednotenje politike zaposlovanja Cilji: Ocena učinkovitosti politike zaposlovanja, predvsem ocene učinkov aktivne politike zaposlovanja na stanje na trgu dela (makroekonomsko) in evalvacije (mikro učinki) posameznih največjih programov aktivne politike zaposlovanja (javna dela, programi izobraževanja in usposabljanja, subvencionirane zaposlitve,..) s pomočjo kvazi eksperimentalne metode, kjer se opazujeta dve skupini: eksperimentalna skupina brezposelnih, ki se je vključila v določen program in kontrolna skupina, ki se v program ni vključila, a je po svojih in za raziskavo relevantnih značilnostih bila zelo podobna sestavi eksperimentalne skupine (npr. starost, izobrazba, del. izkušnje, poklicni cilji, območje iskanja zaposlitve). 4.2.6. Revščina in zaposlitev Cilji: Analiza stanja in vzrokov zakaj se povečuje delež polno zaposlenih s pojavom revščine. Analiza po panogah in regijah. Struktura gospodinjstev. Kateri dejavniki in kako vplivajo na to, da so gospodinjstva z zaposlenimi člani relativno revna. 4.2.7. Migracijska politika z vidika povečanja konkurenčnosti Cilji: Analiza strukture povpraševanja in potrebe po delavcih iz tujine, z vidika strukture ponudbe na trgu dela in demografskih trendov v Sloveniji ter napotki za ekonomsko migracijsko politiko z vidika povečanja konkurenčnosti. 5. Težišče 5 – Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja Razpisane raziskave naj bi nudile podporo vladi pri oblikovanju in izvajanju politik za doseganje naslednjih ključnih ciljev v okviru pete prioritete SRS: – trajno obnavljanje prebivalstva, – skladnejši regionalni razvoj, – zagotavljanje optimalnih pogojev za zdravje, – izboljšanje gospodarjenja s prostorom, – integracija okoljevarstvenih meril v sektorske politike (transport, energetika, davčna politika, tehnološka politika) in potrošniške vzorce. Tematski sklop: 5.1 Varstvo okolja in integracija v sektorske politike Teme: 5.1.1. Varstvo in upravljanje z vodami Cilji: Analiza obstoječih zadrževalnih kapacitet v RS za potrebe zadrževanja visokih voda, kakor tudi za oskrbo z vodo v primeru suš. Analiza rabe vode in izdelava bilance vodnih količin. Analiza potrebe po vodi glede na različne uporabnike ter razpoložljive rezerve. Ekoremediacije kot možnost zmanjšanja nezaželjenih učinkov in posledic človeških vplivov v kmetijstvu. 5.1.2. Biotska raznovrstnost Cilji: Priprava informacijskih protokolov za sestavine biotske raznovrstnosti. Izdelava sistemov informacijskih baz o živalskih in rastlinskih vrstah, vključno z glivami, na osnovi razpoložljivih podatkov.Opredeliti sistem delovanja biodiverzitetnega informacijskega vozlišča na ravni države v povezavi z GBIF. 5.1.3. Analiza razvojnih ter ekonomskih trendov vodika kot energenta iz obnovljivih virov na področjih: – možnosti in potencialov distribucije, shranjevanja in proizvodnje vodika v Sloveniji, – koriščenja vodika kot energenta (še posebej za področja aplikacij v prometu, pri proizvodnji/soproizvodnji električne energije oziroma toplotne energije ter posebnih aplikacijah, kot so npr. mikro-sistemi gorivnih celic itd.) v Sloveniji, – potencialov za proizvodnjo različnih tehnologij (strojev, sistemov in naprav) kot možnih novih tehnoloških in tržnih usmeritvah slovenskega gospodarstva. Cilji: Priprava strokovnih podlag za določitev raziskovalnih in razvojnih prioritet v Republiki Sloveniji na področju vodikove tehnologije. Izdelava primerjalne študije obstoječih LCA (Life Cycle Assessments) in LCC (Life Cycle Costs) analiz (vključujoč WTT (Well-to-Tank) in TTW (Tank-to-Wheel) analize) za vodikovo tehnologijo (pridobivanje, transport, shranjevanje in uporaba vodika kot energenta). Tematski sklop: 5.2 Skladnejši regionalni razvoj in izboljšanje gospodarjenja s prostorom Teme: 5.2.1 Trajnostni razvoj varovanih območij – celostni pristop in aktivna vloga države Cilji: Strateške možnosti razvojnega aktiviranja področij varovanja narave, vključno s področji Natura 2000. Konceptualna analiza ter študija primerov v drugih članicah EU. Pilotska študija na zavarovanih območjih brez upravljalske infrastrukture. Ekonomske in socialne možnosti, opredelitev vloge države. Povezava s politikami trajnostne rabe kmetijstva in tal (tema 5.3.2) in prostorsko integriranih kulturnih sistemov (tema 3.6.2.). 5.2.2 Razvoj modela za potrebe regionalne politike Cilji: Razvoj dinamičnega empiričnega orodja za podporo pri odločanju s posebnim poudarkom na porabi EU in domačih sredstev. Členitev na posamezne gospodarske sektorje za presojo različnih oblik javnih politik (kohezijska, razvoj podeželja, davčna politika). Posebna pozornost predlagani regionalni delitvi Slovenije, modeliranju trga dela, ter interni in eksterni migraciji delovne sile. Zagotovljena uporabnost modela za naročnika. 5.2.3 Učinkovitost in vplivi investicij na regionalni in prostorski razvoj Cilji: Analiza stanja in teženj investicijskih aktivnost. Izdelava priporočil in rešitve za spremljanje in vrednotenje investicij za potrebe regionalne strukturne politike. 5.2.4 Presoja instrumentov in mehanizmov regionalne politike Cilji: Evalvacijska analiza oblikovanja, izvedbe, spremljanja in vrednotenja regionalne strukturne politike. Priporočila za učinkovitejšo izvedbo. 5.2.5 Trajnostni razvoj obalne regije Cilji: Opredelitev nasprotujočih si razvojnih teženj v prostoru obalne regije in slovenskega morskega prostora. Na obalnem območju se srečujejo različne razvojne pobude, ki si med seboj nasprotujejo, zlasti razvoj pristanišča Koper ter razvoj turizma in povezanih dejavnosti. Prostorske, okoljevarstvene, ekonomske in sociološke ter varnostne študije razvoja pristanišča s posebnim poudarkom na sonaravnem razvoju. 5.2.6. Gospodarske javne službe s področja vodooskrbe in odvajanja in čiščenja odpadnih voda in trg Cilji: Pregledati instrumente in prakso po EU državah z namenom uvajanja tržnega pristopa in izboljšanja konkurence na področju vodooskrbe in čiščenja voda v Republiki Sloveniji. Posebna pozornost naj bo dana razmerju med lastnikom infrastrukture in upravljavcem, ter načrtovanju gradnji in vzdrževanju infrastrukture. 5.2.7. Vzpostavitev energetskega Geografsko-Informacijskega-Sistema (GIS) za področja: – vseh naravnih resursov OVE (obnovljivih virov energije) na regionalnih/lokalnih ravneh v Sloveniji ter potencialov izkoriščanja, – vseh obstoječih in načrtovanih elektrarn, kogeneracijskih ter poligeneracijskih sistemov v Sloveniji baziranih tako na fosilnih gorivih, kot na OVE, – priporočenih lokacij za postavitev elektrarn, kogeneracijskih in poligeneracijskih sistemov baziranih tako na fosilnih gorivih, kot na OVE. Cilji: Priprava strokovnih podlag za učinkovito uporabo OVE (obnovljivih virov energije) na regionalni in lokalni ravni ter preglednega sistema celotnega energetskega potenciala in energetskega gospodarstva v Sloveniji. Izdelava LCA (Life Cycle Assessments) in LCC (Life Cycle Costs) analize za postopke pridobivanja in uporabe OVE (obnovljivih virov energije) za geografsko, klimatsko, rastlinsko, ekonomsko in ekološko tipična področja v Republiki Sloveniji in vzpostavitev celotnega energetskega Geografsko-Informacijskega-Sistema (GIS). 5.2.8. Spremljanje in presoja prostorskih vplivov sektorskih politik Cilji: Dopolnitev orodja za presojo usklajenosti sektorskih politik. Vzpostavitev modela oziroma metode presoje prostorskih vplivov ter razvoj prakse medsektorskega usklajevanja ki bo uporabna za presojanje politik, programov in projektov z vidika njihovih učinkov na prostor in razvoj države. Aplikacija na primeru usklajevanja oziroma priprave strateških izhodišč Slovenije za doseganje razvojnih ciljev v prostoru, ob upoštevanju kompetenc posameznih resorjev in na osnovi že vzpostavljene prakse. Opredelitev metode in vsebin presoje prostorskih učinkov velikih projektov, kadar je to nujna faza v procesu oblikovanja strateških izhodišč. 5.2.9. Zasnova celovitega prostorskega razvoja ob V. koridorju v navezavi na evropska transportna omrežja Cilji: Zasnova celovitega prostorskega razvoja ob V. koridorju kot osnove za strateške razvojne odločitve v povezavi z razvojem prometne infrastrukture med Italijo in Slovenijo. Opredelitev razvojnih ciljev v prostoru, katerim mora zadostiti nova povezava, analiza potreb po železniškem prometu in njegovi potenciali z vidika potniškega in z vidika tovornega prometa, opredelitev potreb po novih železniških povezavah ter opredelitev vozlišč in tehničnih elementov povezav, ugotovitev realnih možnosti za gradnjo novih povezav glede na ekonomska in okoljska izhodišča. 5.2.10. Celovita prenova mest in drugih naselij Cilji: Opredelitev vsebinskega okvira prenove mest in drugih naselij. Pristopi in izkušnje v EU. Analiza obstoječih ukrepov in obstoječih instrumentov v podporo prenovi. Kvantitativna analiza stanja z določitvijo kazalcev in njihova aplikacija na območja v Sloveniji. Opredelitev tipov območij za prenovo (degradirana urbana območja po podtipih, slabo vzdrževane stanovanjske soseske, mestna središča..) ter modelov prenove, vključno s participacijo različnih deležnikov. Predlog potrebnih finančnih in zakonskih ukrepov. Kriterji za vrednotenje in sofinanciranje projektov prenove. 5.2.11. Trajnostno urejanje prometa na lokalni ravni Cilji: Razvoj modela in smernic za trajnostne strategije mestnega prometa ter izvedba pilotne strategije. Ker v Sloveniji nimamo vzpostavljene prakse priprave strategij mestnega prometa, bi bilo smiselno pritegniti aktivnostim EU in spodbuditi razvoj in pripravo državnih smernic ter pilotne strategije v eni od mestnih občin v Sloveniji. 5.2.12. Razvoj urbanih območij Cilji: Vzpostavitev instrumentov za medobčinsko sodelovanje kot podlaga skupnemu razvoju urbanih območij. Model spodbujanja aktivnega sodelovanja med mesti (in drugimi urbanimi naselji znotraj urbanih območij). Analiza in predstavitev primerov dobrih praks, domačih in tujih predpisov. Predlog ukrepov in instrumentov za iniciacijo medobčinskega sodelovanja vključno s predlogom kriterijev vrednotenja dobrega sodelovanja. 5.2.13. Kriteriji za razvoj širših mestnih območij ter drugih naselij Cilji: Določitev kazalcev in kriterijev za opredelitev konkurenčnosti lokacij in predlogov optimalnih mest lokacij razvoja dejavnosti, vozlišč ter povezav. Prikaz primera dobre prakse komplementarnega razvoja dejavnosti v urbanem območju. Metode priprave integralnih razvojnih strategij urbanih območij. 5.2.14. Določitev kriterijev za opredelitev podeželja in kazalcev za spremljanje stanja Cilji: Določitev kazalcev za opredelitev podeželja za potrebe spremljanja dinamike razvoja podeželja in sprememb v prostoru na osnovi metodoloških izhodišč ESPON. Opredelitev strukture baze podatkov po poselitvenih značilnostih in tipih naselij na osnovi kazalcev, njena vzpostavitev ter določitev dinamike dopolnjevanja. Opredelitev načina vključevanja v prostorsko informacijski sistem za potrebe prostorskega načrtovanja in spremljanja stanja razvoja v prostoru. Izdelava priporočil. 5.2.15. Umeščanje kmetijskih objektov v krajino Cilji: Analiza spreminjanja krajinskega prostora zaradi umeščanja kmetijskih gospodarstev: tipi posegov, ocena njihove ustreznosti glede na arhitekturno-krajinske značilnosti območij. Scenarij nadaljevanja trenda naključne razpršitve kmetijskih obratov in ocena posledic za krajinsko-arhitekturno identiteto. Predlog možnih modelov razvoja oziroma umeščanja kmetijskih gospodarstev glede na tehnološke zahteve kmetijskih gospodarstev in kmetijskih rajonih ter posamezne krajinske tipe ob upoštevanju arhitekturnih značilnost. Tematski sklop: 5.3 Trajnostno kmetijstvo, gozdarstvo in varna hrana Teme 5.3.1 Posebni proizvodi in podpora sledljivosti Cilji: Konkurenčne prednosti in tržne možnosti posebnih kmetijskih pridelkov in živil. Razvoj živil za posebne namene (funkcionalna živila, živila za prebivalce s posebnimi potrebami). Razvoj tehnologij za zmanjšanje kontaminacije kmetijskih in živilskih proizvodov z neželenimi snovmi in razvoj metod za sledenje virov kontaminacije. Raziskave v podporo izboljšanja konkurenčnosti certificiranih oblik kmetijske pridelave in prireje ter merila za ocenjevanje njihove okoljske ustreznosti. Razvoj, validacija in harmonizacija tehnologij in metod za celovito sledljivost v verigi proizvodnje hrane. 5.3.2 Trajnostna raba kmetijskega prostora in tal Cilji: Razvoj izboljšanih proizvodnih sistemov z manjšo rabo proizvodnih inputov. Opredelitev konkurenčnosti kmetovanja, ki ohranja vrstno in krajinsko pestrost. Razvoj inovativnih tehnologij in načinov pridelave. Raba travinja in živinorejski proizvodni sistemi. Modeli in indikatorji trajnostne rabe. Dejavniki in razvojne možnosti ekološkega kmetovanja v Sloveniji. Povezava politik na tem področju s politikami trajnostnega razvoja varovanih območjih (tema 5.2.1). 5.3.3. Trajnostno gospodarjenje z gozdovi Cilji: Razvoj in opredelitev dobre prakse pri gospodarjenju z gozdovi. Raziskave proizvodnih sposobnosti gozdnih rastišč v razmerah, ki jih opredeljujejo različne zunanje negativne obremenitve gozdov in klimatske spremembe. Raziskave genetskih značilnosti populacij gozdnih drevesnih vrst in živali in zakonitosti za njihovo ohranitev ob dejstvu, da se v kmetijstvu uporabljajo gensko spremenjeni organizmi. Raziskave vplivov gospodarjenja z gozdovi na življenjske cikluse populacij prostoživečih živali. Raziskave škodljivih dejavnikov za razvoj gozda v sodobnem času. Raziskave vpliva povečevanja pomembnosti splošnih koristi gozdov na izkoriščanje gozdnih dobrin. Gozd in gozdarstvo v območjih NATURA 2000. Razvoj klasifikacije habitatnih tipov v gozdovih Slovenije. Razvoj prilagojenih modelov gojenja gozdov glede na različno poudarjenost predvsem ekoloških in socialnih funkcij gozdov. Trajnostno gospodarjenje z gozdovi kot dejavnik razvoja podeželja. 5.3.4. Zmanjševanje tveganj v kmetijstvu s poudarkom na blaženju učinkov podnebnih sprememb Cilji: Opredelitev tveganja v kmetijstvu. Ekonomske, okoljske in strukturne razsežnosti. Podnebne spremembe kot dejavnik tveganja v kmetijstvu – kvalitativna in empirična opredelitev. Alternativne strategije zmanjševanja tveganja. 5.3.5. Socialni odnosi med generacijami in spoloma na kmetijah Cilji: Stanje in trendi. Posledice na vrednostni sistem in mobilnost dela. Socialna vprašanja in sprejemanje ukrepov kmetijske politike. Pripravljenost za spremembe in trajnostno kmetijstvo. 5.3.6. Podpora odločanju javnih politik na področju kmetijstva in razvoja podeželja Cilji: Ekonomski in okoljski učinki reforme Skupne kmetijske politike. Ekonomska tipologija kmetijskih gospodarstev za potrebe analize prvega in drugega stebra Skupne kmetijske politike. Socio-ekonomski in okoljski indikatorji politike razvoja podeželja. Modeli za podporo odločanju pri prilagajanju kmetijskih gospodarstev spremenjenim družbeno ekonomskim razmeram. Tematski sklop: 5.4 Zagotavljanje optimalnih pogojev za zdravje Teme: 5.4.1 Politike za varovanje in krepitev zdravja Cilji: Omejevanja škode zaradi rabe alkohola – analiza ukrepov s priporočili. Dejavniki preprečevanja kroničnih nenalezljivih bolezni – analiza medsektorskih politik. Dejavniki vedenja med mladostniki in njihov vpliv na zdravje s poudarkom na duševnem zdravju – analiza stanja in predlogi ukrepov. 5.4.2 Hrana in zdravje Cilji: Raziskave povezav med prehrano in zdravjem. Odkrivanje dejavnikov preprečevanja bolezni in krepitev zdravja v hrani. Raziskave potrošnih prehranskih navad in odnosa do različnih sistemov proizvodnje hrane. Raziskave metodologije za presojo nutricionističnih in bioaktivnih sestavin. Pridobivanje živil za posebne namene v okviru koncepta optimalnega prehranjevanja, v smislu preventivnega delovanja na zdravje človeka, predvsem z vidika prehranskih dodatkov kot so stabilizatorji, emulgatorji, antioksidanti in druge naravne ali sintetične biološko aktivne substance, ki s svojimi biološkimi učinki pozitivno vplivajo na fizično in mentalno zdravje ter počutje človeka. Študij antioksidantov in podobnih substanc, ugotavljanje njihovih antioksidativnih aktivnosti (lastnosti) oziroma zmožnosti vezanja prostih radikalov v organizmi, ki predstavljajo dejavnike tveganja za nastanek bolezni in s tem delujejo antikancerogeno, antimutageno ali pa zavirajo dejavnike tveganja pri boleznih srca in ožilja, cerebrovaskularnih boleznih in drugih kroničnih obolenjih. Razvoj metodologij za določanje antioksidativne učinkovitosti naravnih in sinteznih antioksidantov v korelaciji z njihovo biološko aktivnostjo. 5.4.3 Razvoj kakovosti in dostopnosti preventivne zdravstvene dejavnosti Cilji: Opredelitev učinkovitega modela izvajanja preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni ter opredelitev sistematičnega vrednotenja strategij preventivnega dela, vključno z izdelavo predloga za standardizacijo izvajanja. 5.4.4 Institucionalna organiziranost znanosti v biomedicini Cilji: Analiza stanja in izdelava modela pravno organizacijskih oblik raziskovalnih zavodov na področju biomedicinskih znanosti. Tematski sklop 5.5 Učinkovita prometna politika Teme: 5.5.1 Dnevna prometna migracija na delovno mesto in šolo Cilji: Ocena deleža tokov potovanj s posameznimi transportnimi sredstvi po izbranih regijah. Ocena vrste prevoznega sredstva za prevoz na delo in v šolo. Razvoj modela dnevnih tokov prevoza na delo in v šolo. Optimalna določitev prestopnih točk (intermodalnih stičišč), kjer dnevni migranti lahko prestopajo iz enega v drug sistem in ureditve ustreznih logističnih sistemov. 5.5.2 Prestrukturiranje transportnega sektorja Cilji: Ocena deleža prevoza blaga v tranzitu po cestah in po železnici. Zagotovitev cenovno konkurenčnega transporta v tovornem prometu. Zagotovitev okolju prijaznega transporta v tovornem prometu. Prenos blaga v tranzitu na železnico. Optimalna določitev logističnih središč za potrebe klasičnih in multimodalnih prevozov. Konkurenčnost cestnega transporta v tovornem prometu. Razvoj javnega potniškega prometa Tematski sklop: 5.6 Zagotavljanje sevalne in jedrske varnosti Teme: 5.6.1. Varnostna vprašanja tehnologij jedrskih in sevalnih objektov Cilji: Zagotoviti potrebna znanja za spremljanje in ovrednotenje področij nadzora in obvladovanja staranja objektov, podaljševanja življenjske dobe jedrskih objektov, zanesljivosti digitalnih regulacijskih sistemov v jedrskih objektih, vpliva človeškega faktorja pri vodenju kompleksnih sistemov, za varnost pomembnih fizikalnih procesov v jedrskih objektih (reaktorska fizika, termohidravlika, materiali, korozija, erozija, trdnostni problemi ipd.), metod zagotavljanja zanesljivosti in varnosti jedrskih objektov (verjetnostne, deterministične ipd.) in novih jedrskih tehnologij. 5.6.2. Varno odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva Cilji: Priprava metod za analizo primernost naravnih struktur za preprečevanje širjenja radionuklidov, zagotavljanje varnosti in trajnosti inženirskih pregrad in tehnologije predelave in odlaganja radioaktivnih odpadkov 5.6.3. Nadzor radioaktivnosti v življenjskem okolju Cilji: Priprava metod za analizo razširjanje radioaktivne kontaminacije v specifičnih okoljih, optimizacijo dekontaminacijskih metod, strategijo ravnanja v primeru izrednega dogodka z radioaktivno kontaminacijo okolja, ovrednotenje notranjih in zunanjih doz in organizacijo pomoči obsevanim osebam in razvoj sistema radiološke zaščite, ki na državi ravni povezuje delovanje pristojnih služb. III. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji na javni razpis: a) Na razpis se lahko prijavi pravna ali fizična oseba, ki je vpisana v evidenco raziskovalnih organizacij Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ter izpolnjuje pogoje, predpisane z Zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti in s predpisi agencije. b) Vodja projekta mora biti zaposlen v organizaciji, ki je prijavitelj projekta. c) Vodja projekta mora imeti doktorat znanosti in v zadnjih petih letih objaviti vsaj en znanstveni prispevek v znanstveni reviji oziroma knjigi, kar je razvidno iz baze SICRIS. d) Vodja projekta mora imeti proste raziskovalne kapacitete najmanj v višini 85 raziskovalnih ur. e) Raziskovalec, ki izpolnjuje pogoje za vodjo projekta, lahko kot vodja projekta sodeluje na razpisu samo v eni prijavi. f) Prijava na razpis mora vsebovati prijavni obrazec in vse v prijavnem obrazcu navedene samostojne priloge, ki so sestavni del razpisne dokumentacije. Pogoja pod točko b) in d) morata biti izpolnjena pred podpisom pogodbe. Nepravočasno in nepravilno označenih prijav komisija za odpiranje ne bo obravnavala in bodo vrnjene prijavitelju. IV. Osnovna merila za izbor projektov Pri razvrščanju predlogov projektov na prednostni seznam posameznega področja bodo imele prednost prijave, ki bodo izkazale: 1. večjo skladnost prijave z razpisanimi cilji, 2. boljšo raziskovalno kakovost predloga projekta ter 3. večjo možnost realizacije projekta glede na boljše kazalce izvedljivosti projekta (časovna opredelitev projekta, stroški projekta, sestava in usposobljenost ter opremljenost projektne skupine). Metodologija ocenjevanja prijav na javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov CRP »Konkurenčnost 2006« vključno z ocenjevalnimi listi za recenzente je sestavni del razpisne dokumentacije. V. Okvirna višina sredstev Okvirna skupna vrednost za izvedbo predmetnega razpisa je 2.626,000.000 SIT. Po letih je okvirni delež sredstev za izvedbo izbranih projektov naslednji: – 2006: 489,000.000 SIT, – 2007: 1.185,000.000 SIT in – 2008: 952,000.000 SIT. Okvirna višina zagotovljenih sredstev v okviru proračuna financerjev v letu 2006 in 2007 je 1.674,000.000 SIT. Financiranje v letu 2008 je vezano na sprejem proračuna za leto 2008 ter na zagotovitev namenskih sredstev v proračunu za leto 2008 za financiranje po predmetnem javnem razpisu. Financerji in deleži sredstev po financerjih: – Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije 1.275,760.000 SIT in – Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo: 120,000.000 SIT, – Ministrstvo za finance: 30,000.000 SIT. – Ministrstvo za notranje zadeve: 1,500.000 SIT, – Ministrstvo za zunanje zadeve: 9,140.000 SIT, – Ministrstvo za pravosodje: 31,500.000 SIT, – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve: 40,000.000 SIT, – Ministrstvo za gospodarstvo: 175,700.000 SIT, – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: 459,000.000 SIT, – Ministrstvo za kulturo: 27,000.000 SIT, – Ministrstvo za okolje in prostor: 137,000.000 SIT, – Ministrstvo za promet:42,000.000 SIT, – Ministrstvo za šolstvo in šport: 141,500.000 SIT, – Ministrstvo za zdravje: 55,000.000 SIT, – Ministrstvo za javno upravo: 13,000.000 SIT, – Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko: 25,400.000 SIT, – Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj: 18,000.000 SIT, – Urad Vlade Republike Slovenije za enake možnosti: 500.000 SIT, – Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu: 20,000.000 SIT, – Državni svet Republike Slovenije: 4,000.000 SIT. Okvirna višina sredstev, ki jih za izvajanje izbranih projektov namenja ARRS in ostali financerji, je po posameznih težiščih naslednja: Težišče 1: 453,700.000 SIT, Težišče 2: 426,760.000 SIT, Težišče 3: 238,637.000 SIT, Težišče 4: 156,000.000 SIT, Težišče 5: 1,350.903.000 SIT. VI. Časovni okvir in roki za izvedbo programa. Projekti so praviloma enoletni ali dvoletni. Izjemoma so projekti lahko tudi večletni, vendar je to potrebno posebej utemeljiti. V primeru dvoletnih (oziroma večletnih) projektov je potrebno za vsako leto posebej prikazati program dela s pričakovanimi rezultati ob zaključeni fazi projekta. Trajanje posameznih projektov bo določeno na podlagi evalvacije prijav. VII. Rok za predložitev prijav in način predložitve ter opremljenost prijav Pisne prijave za vsak projekt posebej morajo prijavitelji dostaviti v zaprtih ovojnicah z oznako »Ne odpiraj« – Razpis za raziskovalne projekte – CRP »Konkurenčnost 2006« v vložišče Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, Tivolska 30, 1000 Ljubljana. Ovojnica s prijavo mora prispeti na naslov ne glede na vrsto prenosa te pošiljke do vključno 30. 6. 2006 do 12. ure. Prijave morajo biti posredovane tudi v elektronski obliki na naslov: CRP-KS2006@ARRS.si. Elektronske prijave morajo biti popolnoma enake kot pisne, in sicer za vsak projekt posebej le z enim posredovanim sporočilom, ki v priponkah vsebuje vso zahtevano predpisano prijavno dokumentacijo do vključno 30. 6. 2006 do 12. ure. Za pravilno oddane prijave se štejejo prijave, ki so v roku oddane v obeh oblikah, v pisni obliki in po elektronski pošti, pri čemer je za identičnost obeh prijav odgovoren prijavitelj. V postopku za izbor projektov bo agencija obravnavala prijave, ki vsebujejo vse z razpisom in obrazci zahtevane podatke in dokazila in katere prispejo na agencijo v roku, določenem s tem razpisom. VIII. Datum odpiranja prijav: odpiranje prijav bo v torek, 4. 7. 2006 ob 9. uri v sejni sobi Agencije (I. nadstropje, Tivolska 30, 1000 Ljubljana). IX. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa: prijavitelji projektov bodo obveščeni o izbiri v roku 60 dni od zaključka razpisa. X. Kraj, čas in oseba, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo Razpis in razpisna dokumentacija bo od dneva objave razpisa na voljo na spletni strani Agencije http://www.arrs.si/. Razpisno dokumentacijo lahko interesenti dvignejo v vložišču agencije (prvo nadstropje, Tivolska cesta 30, 1000 Ljubljana) od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije do izteka prijavnega roka. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo prijavitelji na Agenciji pri Aljani Pogačnik in Ernesti Mlakar po tel. 01/400-59-45 oziroma 01/400-59-49 vsak delavnik od 9. do 13. ure, ali na e-mail: aljana.pogacnik@arrs.si oziroma ernesta.mlakar@arrs.si.