Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. decembra 2006 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o trošarinah, ki obsega:
– Zakon o trošarinah – ZTro (Uradni list RS, št. 84/98 z dne 11. 12. 1998),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah – ZTro-A (Uradni list RS, št. 57/99 z dne 16. 7. 1999),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah – ZTro-B (Uradni list RS, št. 33/01 z dne 5. 5. 2001),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah – ZTro-C (Uradni list RS, št. 99/01 z dne 7. 12. 2001),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah – ZTro-D (Uradni list RS, št. 126/03 z dne 18. 12. 2003),
– Popravek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah – ZTro-D (Uradni list RS, št. 7/04 z dne 27. 1. 2004),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah – ZTro-E (Uradni list RS, št. 42/04 z dne 23. 4. 2004),
– Zakon o uvedbi eura – ZUE (Uradni list RS, št. 114/06 z dne 9. 11. 2006) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah – ZTro-F (Uradni list RS, št. 122/06 z dne 28. 11. 2006).
Št. 434-02/96-14/40
Ljubljana, dne 20. decembra 2006
EPA 1192-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
Z A K O N
O TROŠARINAH
uradno prečiščeno besedilo
(ZTro-UPB3)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja trošarine od alkohola in alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov ter energentov in električne energije (v nadaljnjem besedilu: trošarinski izdelki), ki se na območju Republike Slovenije sprostijo v porabo.
(2) Območje Republike Slovenije pomeni ozemlje pod suverenostjo Republike Slovenije, vštevši zračni prostor in morska območja, nad katerimi ima Republika Slovenija suverenost ali jurisdikcijo v skladu z notranjim in mednarodnim pravom.
1.a člen
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive:
– Direktiva Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov (UL L št. 76 z dne 23. 3. 1992, str. 1);
– Direktiva Sveta 94/74/ES z dne 22. decembra 1994 o spremembah Direktive 92/12/EGS o splošnem režimu za trošarinske izdelke in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih izdelkov, Direktive 92/81/ES o uskladitvi trošarinskih struktur za mineralna olja in Direktive 92/82/EGS o približevanju trošarinskih stopenj za mineralna olja (UL L št. 365 z dne 31. 12. 1994, str. 46);
– Direktiva Sveta 92/108/EGS z dne 14. decembra 1992 o spremembah Direktive 92/12/EGS o splošnem režimu za trošarinske izdelke in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih izdelkov ter o spremembah Direktive 92/81/ES (UL L št. 390 z dne 31. 12. 1992, str. 124);
– Direktiva Sveta 96/99/EGS z dne 30. decembra 1996 o spremembah Direktive 92/12/EGS o splošnem režimu za trošarinske izdelke in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih izdelkov (UL L št. 8 z dne 11. 1. 1997, str. 12);
– Direktiva Sveta 92/83/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače (UL L št. 291 z dne 31. 10. 1992, str. 21);
– Direktiva Sveta 92/84/ES z dne 19. oktobra 1992 o približevanju trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače (UL L št. 316 z dne 31. 10. 1992, str. 29);
– Direktiva Sveta 92/79/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na cigarete (UL L št. 316 z dne 31. 10. 1992, str. 8);
– Direktiva Sveta 95/59/ES z dne 27. novembra 1995 o davkih, razen prometnih davkov, ki vplivajo na porabo tobačnih izdelkov (UL L št. 291 z dne 6. 12. 1995, str. 40);
– Direktiva Sveta 2002/10/ES z dne 12. februarja 2002 o spremembi direktiv 92/79/EGS, 92/80/EGS in 95/59/ES glede strukture in stopnje trošarine, ki velja za predelani tobak (UL L št. 46 z dne 16. 2. 2002, str. 26);
– Direktiva Sveta 1999/81/ES z dne 29. julija 1999 o spremembi Direktive 92/79/EGS o približevanju davkov na cigarete, Direktive 92/80/EGS o približevanju davkov na tobačne izdelke, razen cigarete, in Direktive 95/59/ES o davkih, razen prometnih davkov, ki vplivajo na porabo tobačnih izdelkov (UL L št. 211 z dne 11. 8. 1999, str. 47);
– Direktiva Sveta 95/60/ES z dne 27. novembra 1995 o davčnem označevanju plinskega olja in kerozina (UL L št. 291 z dne 6. 12. 1995, str. 46);
– Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L št. 283 z dne 31. 10. 2003, str. 51);
– Direktiva Sveta 2004/74/ES z dne 29. aprila 2004 o spremembi Direktive Sveta 2003/96/ES o možnosti nekaterih držav članic za uporabo začasnih izjem ali znižanih stopenj obdavčitve energentov in električne energije (UL L št. 157 z dne 30. 4. 2004, str. 87).
2. člen
(obseg obdavčitve)
(1) Trošarina se plačuje od trošarinskih izdelkov, proizvedenih na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Slovenije) ali vnešenih z ozemlja držav članic Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: držav članic) v Slovenijo ali trošarinskih izdelkov, ki se uvozijo v Evropsko skupnost (Skupnost).
(2) Uvoz trošarinskih izdelkov je vsak vnos trošarinskih izdelkov v Skupnost iz tretjih držav oziroma tretjih ozemelj, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(3) Vnos trošarinskih izdelkov z ozemlja držav članic v Slovenijo je vsak vnos z ozemlja druge države članice oziroma Skupnosti, kot je določeno v zakonodaji Evropske skupnosti, razen s tretjih ozemelj.
(4) Tretja država je katerakoli država, razen Slovenije in drugih držav članic oziroma Skupnosti.
(5) Tretje ozemlje je del državnega ozemlja države članice, ki pa ne tvori sestavnega dela ozemlja države članice oziroma Skupnosti v smislu tretjega odstavka tega člena, in sicer:
– v Zvezni Republiki Nemčiji: otok Heligoland, ozemlje Büsingen;
– v Kraljevini Španiji: Ceuta, Melilla, Kanarsko otočje;
– v Italijanski republiki: Livigno, Campione d’Italia, italijanske vode Luganskega jezera;
– v Francoski republiki: čezmorski departmaji ter
– v Helenski republiki: gora Atos.
(6) Po tem zakonu se gibanje trošarinskih izdelkov:
– v ali iz Kneževine Monako obravnava kot gibanje v oziroma iz Francoske republike;
– v ali iz Jungholza in Mittelberga (Kleines Walsertal), obravanava kot gibanje v oziroma iz Zvezne republike Nemčije;
– v ali iz San Marina, obravnava kot gibanje v oziroma iz Italijanske republike ter
– na ali z otoka Man obravnava kot gibanje v oziroma iz Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
3. člen
(pripadnost trošarin)
Prihodki od trošarin pripadajo proračunu Republike Slovenije.
4. člen
(definicije)
Za namene tega zakona imajo naslednji izrazi naslednji pomen:
1. trošarinski zavezanec je proizvajalec trošarinskih izdelkov, pooblaščeni prejemnik trošarinskih izdelkov iz druge države članice, uvoznik trošarinskih izdelkov, pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost trgovine na debelo s trošarinskimi izdelki oziroma oseba, na katero se v skladu s tem zakonom lahko prenese trošarinska obveznost;
2. imetnik trošarinskega dovoljenja je trošarinski zavezanec, ki pridobi trošarinsko dovoljenje carinskega organa, da v okviru opravljanja svoje dejavnosti v trošarinskem skladišču proizvaja, obdeluje, predeluje, dodeluje (v nadaljnjem besedilu: proizvaja), skladišči, prejema ali odpremlja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine;
3. trošarinsko dovoljenje je odločba, ki jo izda carinski organ trošarinskemu zavezancu, da lahko v okviru opravljanja svoje dejavnosti, v trošarinskem skladišču proizvaja, skladišči, prejema ali odpremlja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine;
4. trošarinsko skladišče je ena ali več med seboj povezanih ograjenih površin ali prostorov, ki tvorijo tehnološko enoto, kjer imetnik trošarinskega dovoljenja proizvaja, skladišči, prejema ali odpremlja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine in, ki mora biti vidno označena in fizično ločena od preostalih površin ali prostorov;
5. režim odloga plačila trošarine je ureditev, ki se nanaša na proizvodnjo, skladiščenje in prejemanje ali odpremljanje trošarinskih izdelkov, na podlagi katere je obveznost za plačilo trošarine odložena;
6. oproščeni uporabnik trošarinskih izdelkov je fizična oziroma pravna oseba, ki pod pogoji, določenimi s tem zakonom, pridobi dovoljenje carinskega organa, da lahko v okviru svoje dejavnosti za namene iz 44. in 55. člena tega zakona nabavlja trošarinske izdelke brez plačila trošarine (v nadaljnjem besedilu: oproščeni uporabnik);
7. obrat oproščenega uporabnika je prostor, naprava oziroma oprema, v kateri so hranjeni trošarinski izdelki, ki jih je oproščeni uporabnik nabavil za potrebe svoje dejavnosti brez plačila trošarine;
8. uvoznik trošarinskih izdelkov je carinski dolžnik, določen v skladu s carinskimi predpisi oziroma prejemnik trošarinskih izdelkov iz tretje države oziroma tretjega ozemlja;
9. pooblaščeni prejemnik je trošarinski zavezanec, ki ima dovoljenje carinskega organa, da v okviru svoje dejavnosti prejema trošarinske izdelke od osebe iz druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine. Pooblaščeni prejemnik ne sme skladiščiti ali odpremljati trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine;
10. nepooblaščeni prejemnik je oseba, ki v okviru svoje dejavnosti občasno prejema trošarinske izdelke od osebe iz druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine. Nepooblaščeni prejemnik ne sme skladiščiti ali odpremljati trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine in mora carinskemu organu predložiti instrument za zavarovanje plačila trošarine, predno mu dobavitelj odpremi trošarinske izdelke;
11. davčni zastopnik je oseba, ki jo imetnik trošarinskega skladišča iz druge države članice ali prodajalec iz petega odstavka 8.a člena tega zakona pooblasti, da v njegovem imenu in za njegov račun v Sloveniji izvršuje obveznosti in uveljavlja pravice po tem zakonu.
II. NASTANEK TROŠARINSKE OBVEZNOSTI
5. člen
(kdaj nastane trošarinska obveznost)
(1) Trošarinska obveznost nastane, ko so:
1. trošarinski izdelki proizvedeni v Sloveniji;
2. trošarinski izdelki uvoženi v Skupnost;
3. trošarinski izdelki vnešeni z ozemlja drugih držav članic oziroma Skupnosti v Slovenijo.
(2) Trošarinska obveznost se lahko prenese od proizvajalca oziroma uvoznika na imetnika trošarinskega dovoljenja oziroma oproščenega uporabnika ob pogojih in na način, določenim s tem zakonom.
III. REŽIM ODLOGA PLAČILA TROŠARINE
6. člen
(režim odloga plačila trošarine)
(1) Plačilo trošarine se odloži, če:
1. se proizvodnja ali skladiščenje trošarinskih izdelkov opravlja v trošarinskem skladišču;
2. so trošarinski izdelki skladiščeni v obratu oproščenega uporabnika;
3. se trošarinski izdelki gibljejo pod pogoji, določenimi s tem zakonom.
(2) Pri uvozu trošarinskih izdelkov se plačilo trošarine odloži, če je za njih takoj po vnosu v Skupnost dovoljena začasna hramba ali je zanje začet carinski tranzitni postopek, postopek carinskega skladiščenja (razen skladiščenja v prosto carinskih prodajalnah), uvoza zaradi izvoza po sistemu odloga, predelave pod carinskim nadzorom ali začasnega uvoza, ali so vnešeni v prosto carinsko cono.
(3) Če so uvoženi trošarinski izdelki sproščeni v prost promet v skladu s carinskimi predpisi, se plačilo trošarine odloži, če so neposredno po sprostitvi v promet, vnešeni v trošarinsko skladišče ali v obrat oproščenega uporabnika ali odposlani osebi v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države članice sme prejemati trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine.
(4) Pri prenehanju veljavnosti trošarinskega dovoljenja, razen v primerih iz šestega in sedmega odstavka tega člena, je plačilo trošarine za trošarinske izdelke, ki so na zalogi, odloženo do 30. dne po tem, ko je dovoljenje prenehalo veljati, razen, če so bili trošarinski izdelki pred potekom tega roka sproščeni v porabo oziroma, če so bili odpremljeni v drugo trošarinsko skladišče ali v obrat oproščenega uporabnika.
(5) Pri prenehanju veljavnosti dovoljenja oproščenega uporabnika, razen v primerih iz šestega in sedmega odstavka tega člena, je plačilo trošarine za izdelke, ki so na zalogi in skladiščeni v obratu oproščenega uporabnika, odloženo do 30. dne po tem, ko je dovoljenje prenehalo veljati.
(6) Če trošarinsko skladišče ali oproščeni uporabnik preneha poslovati zaradi likvidacije oziroma stečaja, je plačilo trošarine še naprej odloženo, dokler trošarinski izdelki, ki so na zalogi na dan začetka postopka stečaja ali likvidacije, niso sproščeni v porabo v postopku likvidacije ali stečaja oziroma, dokler so skladiščeni v tem ali drugem trošarinskem skladišču ali obratu oproščenega uporabnika, toda največ do dneva, ko so trošarinski izdelki odpremljeni upniku na podlagi sklepa o razdelitvi premoženja.
(7) Če trošarinsko dovoljenje ali dovoljenje oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov preneha veljati zaradi združitve, je plačilo trošarine še naprej odloženo, dokler niso trošarinski izdelki, ki so na zalogi, sproščeni v porabo v postopku združitve ali dokler so skladiščeni v drugem trošarinskem skladišču oziroma obratu oproščenega uporabnika ali, dokler niso odpremljeni, toda največ do 180. dneva, ki sledi dnevu prijave združitve za vpis v register.
IV. GIBANJE TROŠARINSKIH IZDELKOV
7. člen
(gibanje trošarinskih izdelkov pod režimom odloga
plačila trošarine)
(1) Trošarinski izdelki se v Sloveniji lahko gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine:
1. iz trošarinskega skladišča v drugo trošarinsko skladišče;
2. iz trošarinskega skladišča v obrat oproščenega uporabnika in izjemoma iz obrata oproščenega uporabnika v trošarinsko skladišče;
3. iz trošarinskega skladišča v izvoz;
4. pri uvozu v obrat oproščenega uporabnika.
(2) Trošarinski izdelki se med Slovenijo in drugimi državami članicami lahko gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine:
1. iz trošarinskega skladišča v Sloveniji osebi v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države lahko prejema trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine;
2. od osebe iz druge države članice, ki v skladu z zakonodajo te države lahko pošilja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine:
– imetniku trošarinskega dovoljenja v Sloveniji ali
– pooblaščenemu oziroma nepooblaščenemu prejemniku v Sloveniji ali
– drugi osebi v drugi državi članici preko Slovenije.
(3) Trošarinski izdelki se ob uvozu iz tretjih držav oziroma tretjih ozemelj lahko gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine:
1. pri vnosu v trošarinsko skladišče;
2. če je za njih takoj po uvozu dovoljena začasna hramba ali je zanje začet carinski tranzitni postopek, postopek carinskega skladiščenja (razen v prosto carinskih prodajalnah), uvoza zaradi izvoza po sistemu odloga, predelave pod carinskim nadzorom ali začasnega uvoza ali, če so vnešeni v prosto carinsko cono.
(4) Gibanje trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine je dovoljeno samo, če ga spremlja trošarinski dokument, razen če je s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom drugače določeno. Pošiljatelj, ki odpremlja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine v drugo državo članico, mora zapečatiti tovorke ali prevozno sredstvo, če le-tega pristojni carinski organ v skladu z veljavno zakonodajo pripozna kot primernega za zapečatenje.
(5) Prejšnji odstavek se nanaša na vsako gibanje trošarinskih izdelkov med Slovenijo in drugimi državami članicami tudi, če je za njih s tem zakonom predpisana trošarina po stopnji 0% ali v znesku 0 tolarjev.
8. člen
(trošarinski dokument)
(1) Trošarinski dokument je listina, ki spremlja pošiljko trošarinskih izdelkov in ki dokazuje, da se v njej navedene vrste ter količine trošarinskih izdelkov gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine oziroma, da so namenjene v drugo državo članico. Trošarinski dokument, pod pogoji, ki jih določa ta zakon in predpis, izdan na njegovi podlagi, dokazuje tudi, da je v njem navedene trošarinske izdelke odpremil imetnik trošarinskega dovoljenja oziroma uvoznik oziroma oproščeni uporabnik ali da jih je prejela oseba, ki lahko v skladu s tem zakonom prejme trošarinske izdelke v režimu odloga ali da so bili v njem navedeni trošarinski izdelki izvoženi.
(2) Pošiljatelj trošarinskih izdelkov mora izdati trošarinski dokument, če:
– te trošarinske izdelke dobavlja pod režimom odloga plačila trošarine oziroma izvaža ali
– te trošarinske izdelke dobavlja prejemniku v drugo državo članico.
(3) Trošarinski dokument mora biti izstavljen v petih izvodih, če ni s tem zakonom ali predpisom, izdanim na njegovi podlagi, drugače določeno, in sicer:
1. en izvod obdrži pošiljatelj,
2. en izvod spremlja blago in je za prejemnika,
3. en izvod spremlja blago in ga prejemnik potrjenega vrne pošiljatelju,
4. en izvod spremlja blago in je namenjen nadzornemu organu namembnega območja oziroma namembne države članice in
5. en izvod je namenjen nadzornemu organu odpremnega območja.
(4) Izvod trošarinskega dokumenta iz 5. točke prejšnjega odstavka mora pošiljatelj predložiti nadzornemu organu najkasneje ob odpremi pošiljke.
8.a člen
(gibanje trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo)
(1) Če se v drugo državo članico pošiljajo trošarinski izdelki, ki so bili že sproščeni v porabo v Sloveniji in nastane obveznost za obračun trošarine tudi v namembni državi članici, mora pošiljatelj za pošiljko izdati trošarinski dokument v skladu z 8. in 10. členom tega zakona. Pošiljatelj oziroma druga oseba, ki je plačnik trošarine v namembni državi članici mora izpolniti še naslednje zahteve:
– prej preden pošiljatelj odpošlje trošarinske izdelke, najaviti dobavo trošarinskih izdelkov carinskemu organu namembne države članice,
– predložiti instrument za zavarovanje plačila trošarine ali plačati trošarino v namembni državi članici v skladu s postopkom, ki ga določa ta država članica ter
– omogočiti carinskemu organu namembne države članice, da se prepriča, da je prejemnik dejansko prejel trošarinske izdelke in da je trošarina plačana.
(2) Prejšnji odstavek velja tudi, če slovenski prejemnik prejema trošarinske izdelke, ki so bili sproščeni v porabo v drugi državi članici in v skladu s tem zakonom nastane obveznost za obračun trošarine v Sloveniji. V tem primeru mora pošiljko spremljati trošarinski dokument, ki ga pošiljatelj izda v skladu z veljavno zakonodajo države članice, iz katere so trošarinski izdelki dobavljeni, ostale obveznosti iz prejšnjega odstavka pa mora izpolniti prejemnik trošarinskih izdelkov oziroma druga oseba, ki je v skladu s 17. členom tega zakona plačnik trošarine. Instrument za zavarovanje plačila trošarine se predloži v skladu s 35.b členom tega zakona.
(3) Če se trošarinski izdelki, ki so že sproščeni v porabo v Sloveniji pošiljajo iz enega kraja v Sloveniji v drug kraj v Sloveniji, vendar preko ozemlja druge države članice, mora pošiljatelj izdati trošarinski dokument v skladu z 8. in 10. členom tega zakona, pošiljka pa se mora gibati po vnaprej določeni poti. V tem primeru:
– mora pošiljatelj, preden odpošlje trošarinske izdelke najaviti dobavo trošarinskih izdelkov carinskemu organu, ki je pristojen za trošarinski nadzor glede na kraj, kjer se odpošljanje začne,
– mora prejemnik potrditi prejem pošiljke na trošarinskem dokumentu v skladu z 9. členom tega zakona in o tem obvestiti carinski organ, ki je pristojen za trošarinski nadzor glede na namembni kraj pošiljke in
– morata pošiljatelj in prejemnik omogočiti pristojnemu carinskemu organu, da se prepriča, da je prejemnik dejansko prejel trošarinske izdelke.
(4) Če trošarinske izdelke, ki so v Sloveniji sproščeni v porabo, nabavi oseba iz ene od držav članic, ki ni imetnik trošarinskega dovoljenja ali pooblaščeni oziroma nepooblaščeni prejemnik, in jih prodajalec iz Slovenije sam ali druga oseba za njegov račun neposredno ali posredno odpošlje prejemniku v namembno državo članico ter trošarinska obveznost nastane v tej namembni državi članici, mora prodajalec pred začetkom odpošiljanja najaviti takšno pošiljko pristojnemu carinskemu organu v Sloveniji in predložiti dokazila, iz katerih je razvidno, da je v namembni državi članici predložil instrument za zavarovanje plačila trošarine in izpeljal vse predpisane postopke za plačilo trošarine v namembni državi članici. Prodajalec mora voditi evidenco tovrstnih dobav.
(5) Prejšnji odstavek velja tudi, če trošarinske izdelke, ki so sproščeni v porabo v drugi državi članici, prejema oseba v Sloveniji in je obveznost za obračun trošarine v skladu s tem zakonom nastala v Sloveniji. Obveznosti iz prejšnjega odstavka mora izpolniti prodajalec trošarinskih izdelkov, lahko pa tudi v njegovem imenu in za njegov račun njegov davčni zastopnik.
9. člen
(potrditev prejema pošiljke in potrditev izvoza)
(1) Prejemnik trošarinskih izdelkov, ki prejme trošarinske izdelke skupaj s pravilno izpolnjenim trošarinskim dokumentom mora potrditi prejem trošarinskih izdelkov na priloženem trošarinskem dokumentu in vrniti potrjen izvod trošarinskega dokumenta pošiljatelju. Prejemnik trošarinskih izdelkov mora vrniti potrjen izvod trošarinskega dokumenta pošiljatelju:
– v primerih, ko mu je trošarinske izdelke dobavil pošiljatelj iz Slovenije najpozneje v 15 dneh po odpremi pošiljke oziroma
– v primerih, ko mu je trošarinske izdelke dobavil pošiljatelj iz druge države članice, najpozneje 15. dan meseca, ki sledi mesecu v katerem je prejel pošiljko.
(2) Prejemnik trošarinskih izdelkov iz prejšnjega odstavka potrdi prejem pošiljke tako, da na trošarinskem dokumentu navede datum in kraj prevzema trošarinskih izdelkov ter podpiše izvod trošarinskega dokumenta, ki ga vrne pošiljatelju. Pred potrditvijo prejema trošarinskih izdelkov mora na trošarinskem dokumentu označiti, da je preveril vsebino pošiljke in da je ta skladna z navedbami v trošarinskem dokumentu.
(3) Preden prejemnik vrne potrjen izvod trošarinskega dokumenta pošiljatelju, ga mora predložiti v potrditev nadzornemu organu.
(4) Izvoz trošarinskih izdelkov potrdi carinski organ na trošarinskem dokumentu, ko se izdelki dejansko iznesejo iz Skupnosti.
(5) Pošiljatelj, ki ne prejme potrjenega izvoda trošarinskega dokumenta v roku iz prvega odstavka tega člena, mora o tem nemudoma, v primerih iz druge alinee prvega odstavka tega člena pa najpozneje v šestdesetih dneh od dneva odpreme trošarinskih izdelkov, obvestiti pristojni carinski organ, ki sprejme vse potrebne ukrepe, da ugotovi, ali je v skladu s tem zakonom nastala obveznost za obračun trošarine.
10. člen
(oblika in vsebina trošarinskega dokumenta)
(1) Vsebina in oblika trošarinskega dokumenta, ki ga mora izdati pošiljatelj, kadar dobavlja trošarinske izdelke v drugo državo članico pod režimom odloga plačila trošarine mora ustrezati obrazcu, ki ga določa evropska zakonodaja.
(2) Če pošiljatelj dobavlja trošarinske izdelke s plačano trošarino v drugo državo članico ali preko druge države članice v skladu z 8.a členom tega zakona ali če dobavlja v drugo državo članico popolnoma denaturiran alkohol, se uporabi poenostavljeni trošarinski dokument, ki mora ustrezati obrazcu, ki ga določa evropska zakonodaja.
(3) Če pošiljatelj pošilja trošarinske izdelke iz Slovenije v drugo državo članico prejemniku, ki v skladu z zakonodajo te države članice ni pooblaščen da bi prejemal trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine, in za to pošiljko izda trošarinski dokument v skladu s prvim odstavkom tega člena, mora trošarinskemu dokumentu priložiti še dokument, ki dokazuje, da je bila trošarina plačana v namembni državi članici ali da je bil v skladu z zakonodajo te države članice izpeljan drug predpisan postopek za obračun trošarine v tej državi. V tem dokumentu mora biti naveden vsaj naslov pristojnega organa v namembni državi članici ter datum in sklicna oziroma evidenčna številka plačila trošarine pri tem organu oziroma datum in sklicna oziroma evidenčna številka sprejema instrumenta zavarovanja za plačilo trošarine pri tem organu.
(4) Če se trošarinski izdelki na območju Slovenije v skladu s tem zakonom gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine, mora vsebina in oblika trošarinskega dokumenta, ki spremlja pošiljko ustrezati obrazcu iz prvega odstavka tega člena.
(5) Minister, pristojen za finance predpiše pogoje, pod katerimi lahko pošiljatelj trošarinskih izdelkov namesto obrazca iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena kot trošarinski dokument uporabi komercialni ali drug upravni dokument ter druge poenostavitve v zvezi z izdajanjem trošarinskih dokumentov v skladu s tem členom, predvsem v primerih, ko se trošarinski izdelki gibljejo pod režimom odloga med trošarinskimi skladišči istega imetnika trošarinskega dovoljenja in v primerih, ko isti pošiljatelj pogosto in redno pošilja trošarinske izdelke istemu prejemniku in carinskemu organu omogoči izvajanje trošarinskega nadzora na drug ustrezen način.
(6) Če tehnične možnosti to dopuščajo, lahko carinski organ dovoli uporabo tehničnih pripomočkov za izmenjavo podatkov.
V. PRENEHANJE REŽIMA ODLOGA PLAČILA
TROŠARINE
11. člen
(prenehanje režima odloga plačila trošarine)
Režim odloga plačila trošarine preneha:
1. ko je imetniku trošarinskega dovoljenja, oproščenemu uporabniku oziroma uvozniku odpuščeno plačilo trošarine;
2. ko trošarina zapade v plačilo.
12. člen
(odpustitev plačila trošarine)
(1) Imetniku trošarinskega dovoljenja se plačilo trošarine odpusti:
1. ko so trošarinski izdelki uskladiščeni v trošarinskem skladišču drugega imetnika trošarinskega dovoljenja in je ta potrdil prejem in skladnost pošiljke z navedbami v dokumentu pošiljke na izvodu trošarinskega dokumenta;
2. ko so trošarinski izdelki uskladiščeni v obratu oproščenega uporabnika in je ta potrdil prejem in skladnost pošiljke z navedbami v dokumentu pošiljke na izvodu trošarinskega dokumenta;
3. ko so trošarinski izdelki izvoženi in je carinski organ na trošarinskem dokumentu potrdil, da so dejansko iznešeni iz carinskega območja Skupnosti v skladu s carinskimi predpisi;
4. ko trošarinske izdelke pošlje osebi v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države lahko sodeluje v režimu odloga plačila trošarine in prejme potrjen izvod trošarinskega dokumenta v skladu z 9. členom tega zakona.
(2) Imetniku trošarinskega dovoljenja se plačilo trošarine od trošarinskih izdelkov, ki so bili skladiščeni v njegovem trošarinskem skladišču odpusti, če:
1. so bili uporabljeni kot osnovni material za proizvodnjo drugih trošarinskih izdelkov v trošarinskem skladišču;
2. so bili uporabljeni kot vzorci za analize v zvezi s testiranjem proizvodnje oziroma za znanstvene namene;
3. so bili uporabljeni za namene trošarinskega nadzora;
4. so bili predloženi in uporabljeni za namene kontrole kvalitete, ki jo v trošarinskem skladišču opravljajo pooblaščene osebe;
5. so bili uničeni pod nadzorom carinskega organa;
6. je bil ugotovljen primanjkljaj trošarinskih izdelkov, za katerega imetnik trošarinskega dovoljenja dokaže, da je nastal zaradi višje sile (razen kraje) ali, da je neločljivo povezan s procesom proizvodnje, skladiščenja in prevoza izdelkov;
7. je bil alkohol popolnoma denaturiran v skladu s predpisom iz 44. člena tega zakona;
8. so bili tobačni izdelki denaturirani in uporabljeni za industrijske oziroma hortikulturne namene.
(3) Oproščenemu uporabniku se plačilo trošarine odpusti:
1. če so trošarinski izdelki odposlani v trošarinsko skladišče in ko je imetnik trošarinskega dovoljenja na izvodu trošarinskega dokumenta potrdil prejem pošiljke in skladnost pošiljke z navedbami v dokumentu;
2. če so bili trošarinski izdelki uporabljeni za namene iz 44. ali 55. člena tega zakona in so določeni v dovoljenju carinskega organa iz 27. člena tega zakona.
(4) Oproščenemu uporabniku se plačilo trošarine odpusti, če:
1. so bili trošarinski izdelki uporabljeni kot vzorci za analize v zvezi s testiranjem proizvodnje v njegovih proizvodnih prostorih ali skladišču;
2. so bili trošarinski izdelki uporabljeni za namene trošarinskega nadzora;
3. so bili trošarinski izdelki predloženi in uporabljeni za namene kontrole kvalitete, ki jo v njegovih proizvodnih prostorih ali skladišču opravljajo pooblaščene osebe;
4. so bili trošarinski izdelki uničeni pod nadzorom carinskega organa;
5. je bil ugotovljen primanjkljaj trošarinskih izdelkov, za katerega dokaže, da je nastal zaradi višje sile (razen kraje) in primanjkljaj, ki je neločljivo povezan s procesom proizvodnje, skladiščenja in prevoza izdelkov, za katerega proizvodnjo so bili trošarinski izdelki porabljeni.
(5) Imetniku trošarinskega dovoljenja se odpusti plačilo trošarine po 2. do 6. točki drugega odstavka tega člena, oproščenemu uporabniku pa po 1. do 5. točki prejšnjega odstavka pod pogojem, da pridobi dovoljenje carinskega organa. Način ugotavljanja primanjkljajev, ki so neločljivo povezani s procesom proizvodnje, skladiščenja in prevoza trošarinskih izdelkov, določi minister, pristojen za finance, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za standardizacijo.
(6) Uvozniku se plačilo trošarine odpusti:
1. v primeru iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, če v roku 15 dni prejme potrditev imetnika trošarinskega dovoljenja oziroma oproščenega uporabnika, da je prevzel pošiljko;
2. če dokaže, da so trošarinski izdelki, ki so bili uvoženi v okviru carinskega odložnega postopka, dejansko iznešeni iz Slovenije.
3. če je alkohol, ki ga uvaža, popolnoma denaturiran v skladu s predpisom iz 44. člena tega zakona.
(7) Imetniku trošarinskega dovoljenja in oproščenemu uporabniku iz četrtega in petega odstavka 6. člena tega zakona se plačilo trošarine odpusti, če so trošarinski izdelki skladiščeni v drugem trošarinskem skladišču in to na trošarinskem dokumentu potrdi imetnik trošarinskega dovoljenja tega drugega trošarinskega skladišča.
(8) Imetniku trošarinskega dovoljenja in oproščenemu uporabniku iz četrtega in petega odstavka 6. člena tega zakona se plačilo trošarine odpusti, če:
1. so bili trošarinski izdelki sproščeni v porabo, in je bila trošarina plačana s strani kupca;
2. so bili trošarinski izdelki v postopku stečaja in likvidacije prodani imetniku trošarinskega dovoljenja ali oproščenemu uporabniku, in je skladiščenje potrjeno v trošarinskem dokumentu;
3. so bili trošarinski izdelki odpremljeni iz trošarinskega skladišča ali obrata oproščenega uporabnika upniku (na podlagi razdelitve premoženja) in je bila hkrati plačana trošarina ali, če je upnik – imetnik trošarinskega dovoljenja, potrdil prejem pošiljke na trošarinskem dokumentu.
(9) Imetniku trošarinskega dovoljenja in oproščenemu uporabniku iz sedmega odstavka 6. člena tega zakona se plačilo trošarine odpusti, če so bili trošarinski izdelki skladiščeni v drugem trošarinskem skladišču ali obratu oproščenega uporabnika, in je to potrjeno v drugem trošarinskem dokumentu ali če je bilo premoženje pridobljeno v obdobju 180 dni od dneva, ki sledi dnevu prijave združitve za vpis v register in so bili trošarinski izdelki odpremljeni za ta namen, trošarina pa plačana v istem času.
(10) Določbe tega člena se smiselno upoštevajo za odpustitev plačila trošarine pooblaščenemu in nepooblaščenemu prejemniku.
VI. NASTANEK OBVEZNOSTI ZA OBRAČUN
IN PLAČILO TROŠARINE
13. člen
(nastanek obveznosti za obračun trošarine)
(1) Obveznost za obračun trošarine nastane takrat, ko se trošarinski izdelki sprostijo v porabo. Za sprostitev trošarinskih izdelkov v porabo se šteje:
– vsaka odprema trošarinskih izdelkov iz trošarinskega skladišča ali/in iz obrata oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov, razen če so trošarinski izdelki odpremljeni: drugemu trošarinskemu skladišču oziroma drugemu obratu oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov, carinskemu skladišču (razen prosto carinski prodajalni), prosto carinski coni, v carinskem tranzitnem postopku oziroma v izvoz ter
– vsak zaključek proizvodnje v obratu trošarinskega zavezanca, ki ni imetnik trošarinskega dovoljenja.
(2) Pri odpremi trošarinskih izdelkov iz trošarinskega skladišča ali iz obrata oproščenega uporabnika v drugo trošarinsko skladišče ali drugemu oproščenemu uporabniku, za katero ni v roku 15 dni od dneva odpreme potrjeno, da je pošiljka prispela na namembni kraj na ozemlju Slovenije ali bila iznešena iz Skupnosti, nastane obveznost za obračun trošarine 16. dan po dnevu odpreme.
(3) Pri odpremi trošarinskih izdelkov iz trošarinskega skladišča v Sloveniji osebi v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države lahko prejema trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine, za pošiljko za katero v roku iz druge alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona ni potrjeno, da je prispela na namembni kraj v drugi državi članici, nastane obveznost za obračun trošarine 61. dan po dnevu odpreme.
(4) Če oproščeni uporabnik uporabi trošarinske izdelke za namene, za katere ni predpisana oprostitev plačila trošarine, nastane obveznost za obračun trošarine zadnji dan v mesecu, v katerem so bili trošarinski izdelki porabljeni.
(5) Od trošarinskih izdelkov, ki so bili v trošarinskem skladišču porabljeni kot surovina za proizvodnjo drugih izdelkov oziroma, ki so bili uporabljeni kot pogonsko gorivo oziroma gorivo za ogrevanje ter od primanjkljaja trošarinskih izdelkov, razen od primanjkljaja iz 6. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona, nastane obveznost za obračun trošarine zadnji dan v mesecu, v katerem so bili trošarinski izdelki porabljeni oziroma v katerem je nastal oziroma je bil ugotovljen primanjkljaj.
(6) Trošarina, katere plačilo je bilo odloženo na podlagi četrtega in petega odstavka 6. člena tega zakona, mora biti obračunana 30. dan po poteku veljavnosti dovoljenja, če oseba, ki ji je prenehala veljavnost dovoljenja, ni prejela potrjenega izvoda trošarinskega dokumenta od prejemnika trošarinskih izdelkov.
(7) Trošarina, katere plačilo je bilo odloženo na podlagi šestega odstavka 6. člena tega zakona, mora biti obračunana 30. dan po poteku veljavnosti dovoljenja, če oseba, ki ji je prenehala veljavnost dovoljenja, ni prejela potrjenega izvoda trošarinskega dokumenta od prejemnika trošarinskih izdelkov.
(8) Trošarinski zavezanec mora obračunati in plačati trošarino od predpisanih osnov po stopnjah oziroma v zneskih, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine.
13.a člen
(nastanek obveznosti za plačilo trošarine pri vnosu trošarinskih izdelkov iz druge države članice)
(1) Pri vnosu trošarinskih izdelkov iz druge države članice v Slovenijo nastane obveznost za plačilo trošarine v Sloveniji, če:
1. trošarinski izdelki še niso sproščeni v porabo v eni od držav članic in se sprostijo v porabo v Sloveniji ali
2. so trošarinski izdelki, ki so bili že sproščeni v porabo v kateri drugi državi članici, namenjeni, da se vnesejo v Slovenijo za opravljanje dejavnosti v Sloveniji in so najavljeni v skladu z 8.a členom.
(2) Obveznost za plačilo trošarine za trošarinske izdelke iz 1. točke prejšnjega odstavka nastane, ko so trošarinski izdelki v Sloveniji sproščeni v porabo.
(3) Obveznost za plačilo trošarine za trošarinske izdelke iz 2. točke prvega odstavka tega člena nastane, ko prejemnik prejme trošarinske izdelke.
(4) V primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena se trošarina obračuna in plača od predpisanih osnov po stopnjah oziroma v zneskih, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine.
(5) Za trošarinske izdelke, ki so bili sproščeni v porabo v kateri drugi državi članici in jih v Slovenijo vnaša fizična oseba za svoje osebne potrebe, obveznost za plačilo trošarine v Sloveniji ne nastane.
(6) Šteje se, da so trošarinski izdelki namenjeni za opravljanje dejavnosti, če je prejemnik teh izdelkov v Sloveniji pravna ali fizična oseba, ki opravlja samostojno (neodvisno) dejavnost ali kdo drug za račun ene od njiju. Pri presoji, ali so izdelki, ki se vnašajo v Slovenijo namenjeni za opravljanje dejavnosti, carinski organ upošteva predvsem:
– status osebe, ki razpolaga s trošarinskimi izdelki,
– namembni kraj pošiljke in, če je glede na okoliščine primera to primerno, obliko prevoza,
– dokumente, ki se nanašajo na pošiljko,
– naravo in količino izdelkov.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek se šteje, da so vnešeni trošarinski izdelki namenjeni za opravljanje dejavnosti, če količine presegajo:
– 800 kosov cigaret,
– 400 kosov cigarilosov,
– 200 kosov cigar,
– 1,0 kilogram drobno rezanega tobaka oziroma drugega tobaka za kajenje,
– 10 litrov žganja,
– 20 litrov vmesnih pijač,
– 90 litrov vina, vključno z največ 60 litrov penečega vina,
– 110 litrov piva.
14. člen
(nastanek obveznosti za plačilo trošarine pri uvozu)
(1) Pri uvozu trošarinskih izdelkov nastane obveznost za plačilo trošarine kot da bi bila trošarina uvozna dajatev, razen v primerih, ko je plačilo trošarine odloženo v skladu s tem zakonom.
(2) Trošarinski zavezanec mora plačati trošarino od predpisanih osnov po stopnjah oziroma zneskih, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine.
15. člen
(drugi primeri nastanka obveznosti za plačilo trošarine)
Obveznost za plačilo trošarine nastane tudi takrat, ko:
1. carinski organ proda ali prepusti odvzete trošarinske izdelke, razen če jih proda ali prepusti imetniku trošarinskega dovoljenja oziroma oproščenemu uporabniku;
2. so v postopku združitve trošarinski izdelki sproščeni v porabo razen, če je kupec imetnik trošarinskega dovoljenja oziroma oproščeni uporabnik;
3. se konča postopek združitve, če so trošarinski izdelki odpremljeni upniku, razen če je upnik imetnik trošarinskega dovoljenja oziroma oproščeni uporabnik;
4. so v postopku likvidacije oziroma stečaja sproščeni v porabo oziroma ko so odpremljeni upniku, razen če je upnik imetnik trošarinskega dovoljenja oziroma oproščeni uporabnik;
5. je ugotovljen primanjkljaj trošarinskih izdelkov, razen za primanjkljaj, za katerega imetnik trošarinskega dovoljenja carinskemu organu dokaže, da je nastal zaradi višje sile ali da je neločljivo povezan s procesom proizvodnje, skladiščenja ali prevoza trošarinskih izdelkov;
6. se v skladu s šestim odstavkom 51. člena tega zakona poveča višina trošarine za cigarete, ki so na zalogi izven trošarinskih skladišč.
16. člen
(nezakonita proizvodnja in nezakonit uvoz)
(1) Obveznost za plačilo trošarine nastane tudi takrat, ko so trošarinski izdelki:
1. nezakonito proizvedeni, pridobljeni, v posesti, prevažani, uporabljeni ali porabljeni oziroma sproščeni v porabo;
2. nezakonito uvoženi in zanje ni bil odobren odlog plačila trošarine;
3. nezakonito vnešeni v Slovenijo iz druge države članice,
razen v primeru, da fizična oseba, ki ne opravlja dejavnosti v zvezi s trošarinskimi izdelki dokaže, da je trošarinske izdelke pridobila v dobri veri.
(2) Če je v zvezi s prevozom trošarinskih izdelkov med državami članicami prišlo do nepravilnosti, zaradi katerih je treba v skladu s prejšnjim odstavkom obračunati trošarino, se trošarino obračuna v skladu s tem zakonom, če:
– je nepravilnost storjena na ozemlju Slovenije ali
– je bila nepravilnost odkrita v Sloveniji, pa ni mogoče ugotoviti, v kateri državi članici je bila dejansko storjena ali
– je bila pošiljka odpremljena v drugo državo članico iz Slovenije, pa ni prispela v namembni kraj in ni mogoče ugotoviti, v kateri državi članici je bila dejansko storjena nepravilnost.
(3) Če se trošarino obračuna v skladu s prvo ali drugo alineo prejšnjega odstavka, carinski organ o tem obvesti pristojni organ države članice, iz katere je bila pošiljka trošarinskih izdelkov odpremljena.
(4) Carinski organ odpusti plačilo trošarine oziroma vrne plačano trošarino, ki je bila plačana v skladu s tretjo alineo drugega odstavka tega člena, če je pošiljatelj oziroma plačnik trošarine ali druga oseba za njegov račun v roku štirih mesecev po odpremi pošiljke dokazal, da je bil posel izpeljan v skladu s predpisi ali, kje je bila nepravilnost dejansko storjena. V slednjem primeru se plačana trošarina vrne le, če upravičenec v roku treh let od dneva izdaje trošarinskega dokumenta carinskemu organu dokaže, da je bila trošarina plačana v državi članici, v kateri je bila nepravilnost dejansko storjena. Carinski organ vrne znesek dejansko plačane trošarine.
(5) Način vračila trošarine iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za finance.
VII. PLAČNIKI TROŠARINE
17. člen
(opredelitev plačnikov trošarine)
(1) Oseba, ki mora plačati trošarino je trošarinski zavezanec, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Poleg oseb iz prvega in drugega odstavka tega člena, je plačnik trošarine tudi:
1. oproščeni uporabnik trošarinskih izdelkov, ki uporabi trošarinske izdelke za namene, za katere ni predpisana oprostitev plačila trošarine;
1.a nepooblaščeni prejemnik trošarinskih izdelkov iz 29.b člena tega zakona;
1.b davčni zastopnik;
1.c pošiljatelj trošarinskih izdelkov, ki so bili sproščeni v porabo v drugi državi članici, obveznost za obračun in plačilo trošarine pa je v skladu s tem zakonom nastala v Sloveniji ali, če je glede na okoliščine primera to primerneje, prejemnik teh trošarinskih izdelkov;
1.d prodajalec trošarinskih izdelkov iz petega odstavka 8.a člena tega zakona;
2. kupec, prejemnik trošarinskih izdelkov iz 1. točke 15. člena tega zakona;
3. kupec iz 2. točke 15. člena tega zakona;
4. upnik iz 3. točke 15. člena tega zakona;
5. upnik iz 4. točke 15. člena tega zakona;
6. oseba, ki nezakonito proizvede, uvozi, vnese iz druge države članice, prevaža, proda ali kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena tega zakona; v skladu s to točko je plačnik trošarine tudi oseba, ki sodeluje pri nezakoniti proizvodnji ali uvozu trošarinskih izdelkov oziroma oseba, ki hrani nezakonito proizvedene oziroma uvožene trošarinske izdelke;
6.a oseba, ki je v skladu s tem zakonom predložila instrument za zavarovanje plačila trošarine ali garant oziroma porok, naveden na instrumentu za zavarovanje plačila trošarine;
7. oseba, ki ima na zalogi trošarinske izdelke, za katere se spremeni višina trošarine v skladu s 6. točko 15. člena tega zakona.
(3) Če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.
VIII. SPLOŠNI POGOJI DELOVANJA
TROŠARINSKIH SKLADIŠČ
18. člen
(trošarinsko skladišče)
(1) Proizvodnja ali skladiščenje trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila se lahko opravlja le v trošarinskem skladišču, za katerega delovanje je carinski organ izdal dovoljenje (v nadaljnjem besedilu: trošarinsko dovoljenje), če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Trošarinsko skladišče se ustanovi in deluje le na podlagi trošarinskega dovoljenja.
(3) Podrobnejše pogoje za ustanovitev in delovanje trošarinskega skladišča, ki so vezani na posamezno vrsto trošarinskih izdelkov in minimalni obseg poslovanja ter prometa v bodočem trošarinskem skladišču, predpiše minister, pristojen za finance.
19. člen
(kdo lahko zaprosi za trošarinsko dovoljenje)
Za trošarinsko dovoljenje lahko zaprosi oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. neodvisno (samostojno) opravlja dejavnost v zvezi s trošarinskimi izdelki v skladu s predpisanimi pogoji in ima sedež v Sloveniji;
2. vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva;
3. redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti;
4. zoper njo ni začet postopek stečaja oziroma likvidacije;
5. predloži izjavo o instrumentu zavarovanja plačila trošarine;
6. izpolnjuje pogoje za elektronsko izmenjavo podatkov, ki zadevajo gibanje trošarinskih izdelkov.
20. člen
(vloga za izdajo trošarinskega dovoljenja)
(1) Trošarinsko dovoljenje izda carinski organ na podlagi pisne vloge.
(2) Iz pisne vloge iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni predvsem naslednji podatki: opis dejavnosti in vrsta trošarinskega izdelka, za katero se zahteva trošarinsko dovoljenje; predvidene količine letne proizvodnje, količine proizvedenih ter količine skladiščenih izdelkov na zalogi; ime in identifikacija osebe, ki je zaprosila za izdajo trošarinskega dovoljenja; dokumentacija, iz katere mora biti razviden popolen opis dela računovodskega sistema v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek; podatki, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev za izvajanje nadzora pristojnih organov; narava in opis posameznih proizvodnih postopkov, vključno s podatki o napravah, ki omogočajo merjenje proizvedenih, predelanih, skladiščenih in odpremljenih količin trošarinskih izdelkov; lokacija in opis prostorov; način odpremljanja trošarinskih izdelkov; izjava, da izpolnjuje pogoje iz 6. točke prvega odstavka 19. člena tega zakona.
(3) Za merilne naprave po prejšnjem odstavku, mora oseba, ki prosi za trošarinsko dovoljenje, pridobiti odobritev tipa oziroma overitev pri ministrstvu, pristojnem za meroslovje.
21. člen
(trošarinsko dovoljenje)
(1) Trošarinsko dovoljenje se lahko izda, če so izpolnjeni prostorski, tehnični in ekonomski pogoji, določeni na podlagi tega zakona. Trošarinskega dovoljenja ni mogoče izdati za opravljanje dejavnosti trgovine s trošarinskimi izdelki na drobno.
(2) Trošarinsko dovoljenje se izda na ime vložnika zahtevka iz 19. člena tega zakona.
(3) Trošarinsko dovoljenje se ne sme prenašati na druge osebe.
(4) Trošarinsko dovoljenje se lahko nanaša na eno ali več trošarinskih skladišč.
(5) V trošarinskem dovoljenju mora biti navedeno: lokacija trošarinskega skladišča oziroma skladišč; pogoji za delovanje trošarinskega skladišča oziroma skladišč; vrste trošarinskih izdelkov, ki se lahko v trošarinskem skladišču proizvajajo, skladiščijo in odpremljajo; druge obveznosti imetnika trošarinskega dovoljenja do carinskega organa; način zavarovanja plačila trošarine; kateri carinski organ je pristojen za nadzor ter obdobje, za katerega je izdano trošarinsko dovoljenje.
(6) Preden carinski organ izda trošarinsko dovoljenje, mora na kraju samem ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo trošarinskega dovoljenja.
(7) Carinski organ odloči o vlogi za izdajo trošarinskega dovoljenja v 60 dneh po prejemu popolne vloge.
22. člen
(obveznosti imetnika trošarinskega dovoljenja)
(1) Imetnik trošarinskega dovoljenja mora:
1. zagotoviti ustrezno varovanje trošarinskih izdelkov v trošarinskem skladišču; nadzirati vse postopke, vključno z odpremljanjem in prejemanjem trošarinskih izdelkov; ugotavljati izgube oziroma primanjkljaje; raziskati kakršnokoli nepravilnost v poslovanju trošarinskega skladišča;
2. zagotoviti vse, kar je potrebno za nemoteno opravljanje nadzora;
3. voditi evidence zalog trošarinskih izdelkov po vrsti in količini in evidenco gibanja trošarinskih izdelkov za vsako trošarinsko skladišče ter nadzornemu carinskemu organu predložiti mesečni obračun trošarine ter mesečni popis zalog;
4. obveščati carinski organ o vseh spremembah podatkov, ki jih je navedel v vlogi za izdajo trošarinskega dovoljenja;
5. v primeru statusne spremembe, širitve, omejitve ali opustitve dejavnosti ali ustanovitve in delovanja novih trošarinskih skladišč, zaprositi carinski organ za spremembo trošarinskega dovoljenja.
(2) Če carinski organ ugotovi, da imetnik trošarinskega dovoljenja ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega odstavka, določi rok za odpravo nepravilnosti.
(3) Podrobnejše določbe o vsebini in načinu vodenja evidenc iz 3. točke prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance.
23. člen
(zavarovanje plačila trošarine)
(1) Imetnik trošarinskega dovoljenja mora za zavarovanje izpolnitve obveznosti za plačilo trošarine predložiti carinskemu organu instrument za zavarovanje plačila trošarine v skladu s tem zakonom.
(2) Instrument za zavarovanje plačila trošarine se obvezno predloži za izdelke, ki se odpremljajo, razen, če se odpremljajo po fiksnih cevovodih ali elektroenergetskem omrežju ali omrežju za prenos plina, za izdelke, ki se proizvajajo, skladiščijo in prejemajo v trošarinskem skladišču, pa na zahtevo carinskega organa.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena, lahko namesto imetnika trošarinskega dovoljenja, ki odpremlja trošarinske izdelke iz Slovenije v drugo državo članico, instrument za zavarovanje plačila trošarine predloži prevoznik ali lastnik trošarinskih izdelkov ali prejemnik trošarinskih izdelkov.
(4) Prejšnji odstavek se uporablja tudi kadar trošarinske izdelke iz druge države članice v Slovenijo pošilja oseba, ki ima v skladu z zakonodajo te države članice dovoljenje, da sme odpošiljati trošarinske izdelke v druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine.
(5) Višino zneska instrumenta za zavarovanje plačila trošarine za izdelke, ki se odpremljajo iz trošarinskega skladišča, določi carinski organ tako, da višina zneska ustreza trošarinskemu dolgu za te izdelke.
(6) Če carinski organ zahteva predložitev instrumenta za zavarovanje plačila trošarine za izdelke, ki se proizvajajo, skladiščijo in prejemajo v trošarinskem skladišču, je višina zneska instrumenta za zavarovanje lahko nižja od zneska trošarinskega dolga v davčnem obdobju. Višino zneska instrumenta carinski organ določi ob upoštevanju naslednjih kriterijev:
– ugled, zanesljivost in finančna stabilnost imetnika trošarinskega dovoljenja;
– obseg poslovanja imetnika trošarinskega dovoljenja;
– predvidene oblike evidenc in kontrole v trošarinskem skladišču;
– dosedanje poslovanje imetnika trošarinskega dovoljenja.
(7) Če ima imetnik trošarinskega dovoljenja več trošarinskih skladišč, zavarovanje pa se nanaša na vsa trošarinska skladišča, se višina zavarovanja določi na podlagi povprečnega dolga v davčnem obdobju.
(8) Imetniku trošarinskega dovoljenja ne pripadajo obresti od gotovinskega pologa, ki je položen v zavarovanje.
(9) Kadar carinski organ v zvezi z odobritvijo carinsko dovoljene rabe ali uporabe trošarinskih izdelkov zahteva zavarovanje plačila carinskega dolga v skladu s carinskimi predpisi, se predloženi instrument zavarovanja lahko uporablja tudi za zavarovanje plačila trošarine, če je višina zavarovanja ustrezna.
(10) Zavarovanje plačila trošarine ni potrebno za trošarinske izdelke, za katere stopnja trošarine znaša 0.
(11) V primeru prenehanja veljavnosti trošarinskega dovoljenja se lahko instrument zavarovanja sprosti šele po tem, ko je bila plačana trošarina za trošarinske izdelke na zalogi oziroma, ko obveznost za plačilo trošarine ne more več nastati.
(12) Postopek zavarovanja in vrste instrumentov zavarovanja plačila trošarine predpiše minister, pristojen za finance.
24. člen
(prenehanje veljavnosti trošarinskega dovoljenja)
(1) Trošarinsko dovoljenje preneha veljati:
1. če imetnik trošarinskega dovoljenja – fizična oseba – umre;
2. s prenehanjem pravne osebe;
3. z vrnitvijo trošarinskega dovoljenja;
4. če carinski organ odvzame trošarinsko dovoljenje.
(2) Carinski organ odvzame trošarinsko dovoljenje, če: imetnik trošarinskega dovoljenja ne izpolnjuje več pogojev, ki so določeni v trošarinskem dovoljenju, zlasti pa: če ne zagotavlja ustreznega sistema nadzora nad stanjem zalog in če ne opravlja popisov v rokih, določenih v trošarinskem dovoljenju; če ne predloži ustreznega instrumenta zavarovanja plačila trošarine ali, če ga ne predloži v znesku, ki lahko zagotovi plačilo trošarinskega dolga; če prenehajo obstajati razlogi in pogoji, na podlagi katerih je bilo trošarinsko dovoljenje izdano; če je bilo dovoljenje izdano na podlagi nepopolnih ali netočnih informacij; če ne odpravi nepravilnosti v roku, ki mu ga je določil carinski organ; ko se začne postopek stečaja oziroma likvidacije.
(3) Pritožba zoper odvzem trošarinskega dovoljenja ne zadrži izvršitve odločbe. Carinski organ lahko do odločitve o pritožbi odloži odvzem trošarinskega dovoljenja, če oceni, da bo pritožbi mogoče ugoditi.
(4) Podrobnejše določbe o prenehanju veljavnosti trošarinskega dovoljenja predpiše minister, pristojen za finance.
25. člen
(izdaja dokumentov pri odpremi trošarinskih izdelkov
iz trošarinskega skladišča)
Trošarinski izdelki se lahko odpremijo iz trošarinskega skladišča:
1. pod režimom odloga plačila trošarine, če pošiljko spremlja trošarinski dokument;
2. v porabo pa z računom oziroma z drugim dokumentom, ki dokazuje odpremo trošarinskih izdelkov.
IX. OPROŠČENI UPORABNIK TROŠARINSKIH IZDELKOV
26. člen
(vloga za izdajo dovoljenja)
(1) Fizična ali pravna oseba, ki pridobi dovoljenje za oproščenega uporabnika, sme nabavljati trošarinske izdelke brez plačila trošarine.
(2) Za dovoljenje iz prejšnjega odstavka lahko zaprosi oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. v skladu s predpisanimi pogoji neodvisno (samostojno) opravlja dejavnost, pri kateri uporablja trošarinske izdelke za namene iz 44. ali 55. člena tega zakona;
2. vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva;
3. redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti;
4. zoper njo ni začet postopek stečaja oziroma likvidacije;
5. pred izdajo dovoljenja predloži instrument zavarovanje plačila trošarine v skladu s tem zakonom;
6. izpolnjuje druge pogoje, določene s tem zakonom.
(3) Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena, lahko pridobi dovoljenje, če izpolnjuje še naslednje pogoje:
1. da je proizvodni prostor, skladišče oziroma drug prostor za skladiščenje trošarinskih izdelkov organiziran in opremljen tako, da omogoča varno skladiščenje in uporabo pridobljenih trošarinskih izdelkov ter pravilno merjenje zalog teh izdelkov;
2. da knjigovodsko spremljanje izdelkov zagotavlja natančen vpogled v porabo trošarinskih izdelkov in stanje zalog izdelkov, za katere proizvodnjo so bili trošarinski izdelki uporabljeni;
3. da so dani materialni pogoji za izvajanje nadzora.
(4) Podrobnejše predpise o pogojih iz prejšnjega odstavka, ki so vezani na posamezno vrsto trošarinskih izdelkov, predpiše minister, pristojen za finance.
(5) V primeru prenehanja dovoljenja se lahko instrument zavarovanja sprosti šele po tem, ko je bila plačana trošarina za trošarinske izdelke na zalogi oziroma, ko obveznost za plačilo trošarine ne more več nastati.
(6) Postopek zavarovanja in vrste instrumentov zavarovanja plačila trošarine predpiše minister, pristojen za finance.
(7) Preden carinski organ izda dovoljenje, mora ugotoviti, ali nameni uporabe trošarinskih izdelkov dejansko ustrezajo navedbam v vlogi za izdajo dovoljenja, kot tudi normative porabe trošarinskih izdelkov v proizvodnji drugih izdelkov. Carinski organ mora na kraju samem ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenja.
(8) Če carinski organ ugotovi, da oproščeni uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega člena, določi rok za odpravo nepravilnosti.
27. člen
(dovoljenje za oproščenega uporabnika)
(1) Dovoljenje za oproščenega uporabnika izda carinski organ na podlagi pisne vloge. Carinski organ v roku 30 dni od prejema popolne vloge obvesti osebo, ki je zaprosila za izdajo dovoljenja, da predloži instrument zavarovanja plačila trošarine, ali pa vlogo zavrne. Carinski organ izda dovoljenje v roku 15 dni po prejemu instrumenta za zavarovanje plačila.
(2) V vlogi za izdajo dovoljenja se podrobneje navede: namen in način uporabe trošarinskih izdelkov; normativ porabe za vsak izdelek, pri katerega proizvodnji se porablja; količino trošarinskih izdelkov, na katero se nanaša dovoljenje, toda največ količino za enoletno proizvodnjo oziroma pričakovano količino proizvodnje za isto obdobje.
(3) Dovoljenje se izda na ime osebe, ki je zaprosila za izdajo in se ne sme prenašati na drugo osebo.
(4) V dovoljenju carinski organ navede količine trošarinskih izdelkov, ki se lahko nabavljajo brez plačila trošarine za predpisane namene v določenem obdobju, ki ne sme biti daljši od 12 mesecev; kraj, kjer bodo trošarinski izdelki uporabljeni in namen uporabe. Količine se določi glede na proizvodne kapacitete in glede na obdobje, na katero se nanaša dovoljenje.
(5) Sprememba količin iz prejšnjega odstavka v obdobju, na katerega se nanaša dovoljenje in odobritev količine za naslednje obdobje, je mogoča na podlagi naknadnega zahtevka.
(6) Imetnik dovoljenja mora obveščati carinski organ o vseh spremembah podatkov, ki jih je navedel v vlogi za izdajo dovoljenja.
(7) Pri statusni spremembi, širitvi, omejitvi ali opustitvi dejavnosti oziroma spremembi podatkov, navedenih v dovoljenju, mora imetnik dovoljenja zaprositi carinski organ za spremembo oziroma prenehanje veljavnosti dovoljenja. Imetnik dovoljenja mora carinski organ obveščati o vseh spremembah podatkov, ki jih je navedel v vlogi za izdajo dovoljenja za oproščenega uporabnika.
28. člen
(prenehanje veljavnosti dovoljenja)
(1) Dovoljenje preneha veljati:
1. če oproščeni uporabnik ne zaprosi za odobritev količine trošarinskih izdelkov za naslednje obdobje do konca tekočega obdobja;
2. če oproščeni uporabnik – fizična oseba – umre;
3. s prenehanjem pravne osebe;
4. z vrnitvijo dovoljenja;
5. če carinski organ odvzame dovoljenje.
(2) Carinski organ odvzame dovoljenje, če oproščeni uporabnik ne izpolnjuje več pogojev, ki so določeni z dovoljenjem, zlasti pa: če ne zagotavlja ustreznega sistema nadzora nad stanjem zalog; če ne predloži ustreznega instrumenta zavarovanja plačila trošarine ali, če ga ne predloži v znesku, ki lahko zagotovi plačilo trošarinskega dolga; če je bilo dovoljenje izdano na podlagi nepopolnih ali netočnih informacij; če ne odpravi pomanjkljivosti v roku, ki mu ga je določil carinski organ; ko se začne postopek stečaja oziroma likvidacije.
(3) Pritožba zoper odvzem dovoljenja ne zadrži izvršitve odločbe.
(4) Podrobnejše določbe o prenehanju veljavnosti dovoljenja predpiše minister, pristojen za finance.
29. člen
(evidence)
(1) Oproščeni uporabnik mora voditi evidenco o nakupu, gibanju in porabi trošarinskih izdelkov po vrsti, količini in vrednosti.
(2) Podrobnejše določbe o vsebini evidenc iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za finance.
IX.a POOBLAŠČENI IN NEPOOBLAŠČENI PREJEMNIK
29.a člen
(pooblaščeni prejemnik)
(1) Pooblaščeni prejemnik sme prejemati trošarinske izdelke v okviru svoje dejavnosti iz druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine, če ima sedež oziroma stalno poslovno enoto v Sloveniji in za to pridobi dovoljenje carinskega organa.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda carinski organ na podlagi pisne vloge trošarinskega zavezanca, iz katere morajo biti razvidni predvsem naslednji podatki: opis dejavnosti in vrsta trošarinskega izdelka, za katerega se zahteva dovoljenje; ime oziroma firma vložnika zahtevka ter naslov oziroma sedež; lokacija prejema trošarinskih izdelkov; polno ime odgovorne osebe vložnika zahtevka; dokumentacija, iz katere mora biti razviden opis dela računovodskega sistema v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek; podatki, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev za izvajanje nadzora carinskega organa in drugi podatki, ki dokazujejo utemeljenost zahtevka.
(3) Dovoljenje se izda na ime osebe, ki je zaprosila za izdajo in se ne sme prenašati na drugo osebo. Carinski organ ne izda dovoljenja osebi, zoper katero je začet postopek stečaja oziroma likvidacije ali osebi, ki ne izpolnjuje redno davčnih ali carinskih obveznosti.
(4) Pooblaščeni prejemnik mora:
– carinskemu organu, predno začne prejemati trošarinske izdelke, predložiti ustrezni instrument za zavarovanje plačila trošarine za trošarinske izdelke, ki jih kot pooblaščeni prejemnik prejema v režimu odloga plačila trošarine;
– voditi evidence prejemanja trošarinskih izdelkov po vrsti, količini, datumu prejema in dobavitelju;
– voditi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva;
– redno izpolnjevati davčne in carinske obveznosti;
– izpolnjevati pogoje za elektronsko izmenjavo podatkov, ki zadevajo gibanje trošarinskih izdelkov;
– obveščati carinski organ o vseh spremembah podatkov, ki jih je navedel v vlogi za izdajo dovoljenja oziroma podatkov, ki bi lahko vplivali na veljavnost dovoljenja;
– zagotavljati vse, kar je potrebno za nemoteno izvajanje nadzora carinskega organa.
(5) Dovoljenje preneha veljati s prenehanjem pravne osebe ali z vrnitvijo dovoljenja ali če imetnik dovoljenja – fizična oseba – umre ali če carinski organ odvzame dovoljenje.
(6) Carinski organ odvzame dovoljenje, če pooblaščeni prejemnik ne izpolnjuje več obveznosti iz četrtega odstavka, zlasti pa: če ne zagotavlja ustreznega izvajanja nadzora; če ne predloži ustreznega instrumenta zavarovanja plačila trošarine ali, če ga ne predloži v znesku, ki lahko zagotovi plačilo trošarinskega dolga; če prenehajo obstajati razlogi in pogoji, na podlagi katerih je bilo dovoljenje izdano; če je bilo dovoljenje izdano na podlagi nepopolnih ali netočnih podatkov; če ne odpravi nepravilnosti v roku, ki mu ga je določil carinski organ; ko se zoper pooblaščenega prejemnika začne postopek stečaja oziroma likvidacije.
(7) Pritožba zoper odvzem dovoljenja ne zadrži izvršitve odločbe. Carinski organ lahko do odločitve o pritožbi odloži odvzem dovoljenja, če oceni, da bo pritožbi mogoče ugoditi.
(8) Podrobnejše določbe o izdaji in prenehanju veljavnosti dovoljenja, o načinu zavarovanja in vrste instrumentov zavarovanja plačila trošarine v skladu s tem členom predpiše minister, pristojen za finance.
29.b člen
(nepooblaščeni prejemnik)
(1) Nepooblaščeni prejemnik, ki želi prejemati trošarinske izdelke iz druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine, mora:
– obvestiti carinski organ o pošiljki, predno so mu trošarinski izdelki odpremljeni;
– predložiti carinskemu organu ustrezni instrument za zavarovanje plačila trošarine za trošarinske izdelke, ki jih prejemnik prejema v režimu odloga plačila trošarine, še predno mu dobavitelj odpremi trošarinske izdelke;
– carinskemu organu omogočiti nemoteno opravljanje nadzora glede vrste in količine prejetih trošarinskih izdelkov in zneska plačane trošarine;
– plačati trošarino v skladu s tem zakonom;
– voditi poslovne knjige tako, da carinski organ lahko preverja prejemanje trošarinskih izdelkov po vrsti, količini, datumu prejema in dobavitelju.
(2) Podrobnejše določbe o načinu zavarovanja in vrste instrumentov zavarovanja plačila trošarine v skladu s tem členom predpiše minister, pristojen za finance.
IX.b DAVČNI ZASTOPNIK
29.c člen
(davčni zastopnik)
(1) Imetnik trošarinskega dovoljenja v drugi državi članici lahko v Sloveniji imenuje davčnega zastopnika, ki izvršuje obveznosti in uveljavlja pravice po tem zakonu. Davčni zastopnik je lahko fizična ali pravna oseba s stalnim prebivališčem oziroma sedežem oziroma poslovno enoto v Sloveniji, ki pridobi dovoljenje carinskega organa.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda carinski organ na podlagi pisne vloge, iz katere morajo biti razvidni predvsem naslednji podatki: vrsta trošarinskega izdelka, za katerega se zahteva dovoljenje; ime oziroma firma vložnika zahtevka ter naslov oziroma sedež; polno ime odgovorne osebe vložnika zahtevka; podatki o imetniku trošarinskega dovoljenja v drugi državi članici, za katerega želi vložnik zahtevka delovati kot davčni zastopnik; dokumentacija, iz katere mora biti razviden popoln opis dela računovodskega sistema v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek; podatki, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev za izvajanje nadzora carinskega organa in drugi podatki, ki dokazujejo utemeljenost zahtevka.
(3) Dovoljenje se izda na ime osebe, ki je zaprosila za izdajo in se ne sme prenašati na drugo osebo. Carinski organ ne izda dovoljenja osebi, zoper katero je začet postopek stečaja oziroma likvidacije.
(4) Davčni zastopnik mora:
– predložiti carinskemu organu ustrezni instrument za zavarovanje plačila trošarine, pri čemer se smiselno uporablja 23. člen tega zakona;
– voditi evidenco gibanja trošarinskih izdelkov po vrsti, količini, roku in prejemnikih;
– carinski organ obveščati o kraju dobave trošarinskih izdelkov;
– redno izpolnjevati davčne in carinske obveznosti;
– izpolnjevati pogoje za elektronsko izmenjavo podatkov, ki zadevajo gibanje trošarinskih izdelkov;
– obveščati carinski organ o vseh spremembah podatkov, ki jih je navedel v vlogi za izdajo dovoljenja oziroma podatkov, ki bi lahko vplivali na veljavnost dovoljenja;
– zagotavljati vse, kar je potrebno za nemoteno opravljanje nadzora carinskega organa.
(5) Dovoljenje preneha veljati, če imetnik dovoljenja – fizična oseba – umre ali s prenehanjem pravne osebe ali z vrnitvijo dovoljenja ali če carinski organ odvzame dovoljenje.
(6) Carinski organ odvzame dovoljenje, če imetnik dovoljenja ne izpolnjuje več pogojev iz četrtega odstavka, zlasti pa: če ne zagotavlja ustreznega sistema nadzora; če ne predloži ustreznega instrumenta zavarovanja plačila trošarine ali, če ga ne predloži v znesku, ki lahko zagotovi plačilo trošarinskega dolga; če prenehajo obstajati razlogi in pogoji, na podlagi katerih je bilo dovoljenje izdano; če je bilo dovoljenje izdano na podlagi nepopolnih ali netočnih podatkov; če ne odpravi nepravilnosti v roku, ki mu ga je določil carinski organ.
(7) Pritožba zoper odvzem dovoljenja ne zadrži izvršitve odločbe. Carinski organ lahko do odločitve o pritožbi odloži odvzem dovoljenja, če oceni, da bo pritožbi mogoče ugoditi.
(8) Podrobnejše določbe o izdaji in prenehanju veljavnosti dovoljenja predpiše minister, pristojen za finance.
X. VRAČILO PLAČANE TROŠARINE
30. člen
(pravica do vračila trošarine)
(1) Pravico do vračila plačane trošarine ima:
1. imetnik trošarinskega dovoljenja, ki je trošarinske izdelke, ki so že bili sproščeni v porabo v Sloveniji, vnesel v trošarinsko skladišče;
2. uvoznik, ki vrača uvožene izdelke, od katerih je plačal trošarino, v tretjo državo oziroma na tretje ozemlje;
3. izvoznik, ki izvozi trošarinske izdelke, ki jih je nabavil s plačilom trošarine;
4. oseba, ki je pridobila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino ali je bila trošarina zanje plačana ob uvozu oziroma ob vnosu iz druge države članice, uporabljeni pa so bili za namene iz 44. člena in iz prvega odstavka 55. člena tega zakona;
5. oseba, ki je nabavila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino in jih porabila kot sestavino za izdelavo drugih trošarinskih izdelkov;
6. trošarinski zavezanec, ki je trošarinske izdelke prodal, v skladu s predpisanimi pogoji, osebi iz 31. člena tega zakona brez obračunane trošarine, sam pa je nabavil trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino, oziroma je trošarino plačal ob uvozu oziroma ob vnosu iz druge države članice;
7. pooblaščeni ali nepooblaščeni prejemnik, ki trošarinske izdelke, od katerih je plačal trošarino, v nespremenjenem stanju pošlje v trošarinsko skladišče;
8. oseba, ki je nabavila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino, jih umaknila iz tržišča, ker so postali neužitni oziroma neuporabni in jih uničila pod nadzorom carinskega organa.
(2) Trošarina iz tega člena se vrne pod pogoji in na način, ki ga določi minister, pristojen za finance.
(3) Trošarina iz tega člena se vrne v roku, določenem za vračilo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(4) Oseba iz 5. točke prvega odstavka tega člena uveljavlja pravico do vračila trošarine za trošarinski izdelek, porabljen v lastni proizvodnji na podlagi dokazila o plačilu trošarine za končni izdelek.
30.a člen
(vračilo trošarine pri gibanju trošarinskih izdelkov med državami članicami)
(1) Vračilo trošarine lahko zahteva oseba, ki v okviru opravljanja dejavnosti, trošarinske izdelke, ki so že bili sproščeni v porabo v Sloveniji, odpremi v drugo državo članico.
(2) Vračilo iz prejšnjega odstavka je mogoče, če pošiljatelj izpolnjuje naslednje pogoje:
– zahtevo za vračilo vloži pri pristojnem carinskem organu pred začetkom odpreme,
– predloži pristojnemu carinskemu organu izvod trošarinskega dokumenta, na katerem je prejemnik potrdil prejem trošarinskih izdelkov,
– predloži dokument, ki dokazuje, da je v namembni državi članici trošarina plačana ali predloženo zavarovanje plačila trošarine ali uveden predpisan postopek za plačilo trošarine in, ki vsebuje najmanj naslednje podatke: naslov pristojnega carinskega organa v namembni državi članici, datum ter sklicno ali evidenčno številko obračuna trošarine v namembni državi članici,
– predloži vsa druga dokazila, ki jih carinski organ glede na okoliščine konkretnega primera zahteva z namenom, da bi ugotovil dejansko upravičenost do vračila plačane trošarine.
(3) Trošarina iz tega člena se vrne na način, ki ga določi minister, pristojen za finance.
XI. OPROSTITVE PLAČILA TROŠARINE
31. člen
(oprostitve za diplomatska in konzularna predstavništva
in mednarodne organizacije)
(1) Trošarina se ne plačuje od trošarinskih izdelkov:
1. za službene potrebe diplomatskih in konzularnih predstavništev ter posebnih misij, akreditiranih v Sloveniji, razen konzularnih predstavništev, ki jih vodijo častni konzularni funkcionarji;
2. za službene potrebe mednarodnih organizacij, če to določajo mednarodne pogodbe, ki veljajo za Slovenijo;
3. za osebne potrebe tujega osebja diplomatskih in konzularnih predstavništev ter posebnih misij, akreditiranih v Sloveniji, vključno z njihovimi družinskimi člani;
4. za osebne potrebe tujega osebja mednarodnih organizacij, vključno z njihovimi družinskimi člani, če to določajo mednarodne pogodbe, ki veljajo za Slovenijo;
5. za potrebe oboroženih sil drugih držav članic Severnoatlantske zveze ali njihovega spremnega civilnega osebja ali za oskrbo njihovih menz in kantin;
6. za porabo v skladu z mednarodno pogodbo, ki jo je uveljavila Slovenija s tretjo državo ali mednarodno organizacijo, če ta pogodba za dobavo trošarinskih izdelkov predvideva oprostitev plačila davka na dodano vrednost.
(2) Oprostitev po tem členu se uveljavlja na podlagi potrdil ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve.
(3) Če je v skladu z mednarodno pogodbo mogoče oprostitev uveljavljati le ob pogoju vzajemnosti, le-to potrdi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
(4) Oprostitve plačila trošarine po 3. in 4. točki prvega odstavka tega člena ne morejo uveljavljati državljani Slovenije oziroma tuji državljani s stalnim prebivališčem v Sloveniji.
(5) Oprostitve plačila trošarine po tem členu se lahko uveljavljajo kot neposredna oprostitev ali kot vračilo plačane trošarine.
(6) Če upravičenci iz prvega odstavka tega člena pridobijo trošarinske izdelke iz druge države članice, jih pošiljatelj lahko pošlje pod režimom odloga plačila trošarine, če pošiljko spremlja trošarinski dokument in potrdilo o oprostitvi plačila trošarine na obrazcu, ki ga določa evropska zakonodaja.
(7) Če pošiljatelj pošilja trošarinske izdelke iz Slovenije v drugo državo članico osebam, katerih položaj po zakonodaji te države članice je primerljiv s položajem oseb iz prvega odstavka tega člena, jih lahko odpošlje pod režimom odloga plačila trošarine, če za pošiljko izda trošarinski dokument v skladu z 8. in 10. členom tega zakona, ki mu priloži potrdilo o oprostitvi plačila trošarine, ki ga izda država članica v katero se trošarinski izdelki pošiljajo.
(8) Trošarinski izdelki, ki so oproščeni plačila trošarine po tem členu, se ne smejo odtujiti razen, če je plačana trošarina.
(9) Način priznavanja oprostitev po tem členu predpiše minister, pristojen za finance.
32. člen
(druge oprostitve)
(1) Trošarina se ne plačuje od trošarinskih izdelkov:
1. ki so v prodaji na ladjah in letalih na linijah mednarodnega prometa in v prostocarinskih prodajalnah na letališčih in pristaniščih, odprtih za mednarodni promet;
2. ki jih potnik prinese s seboj v svoji osebni prtljagi iz tretjih držav oziroma tretjih ozemelj, če niso komercialne narave;
3. ki jih od fizične osebe iz tretje države oziroma tretjega ozemlja prejme fizična oseba v brezplačnih, priložnostnih malih pošiljkah, ki niso komercialne narave in vsebujejo samo izdelke, ki so namenjeni za osebno rabo prejemnika ali njegove družine;
4. energentov, ki so:
– v standardnih rezervoarjih motornih vozil, plovil ali letal, ki prihajajo iz drugih držav članic ali iz tretjih držav oziroma tretjih ozemelj ter so namenjena za uporabo kot pogonsko gorivo v teh vozilih in ne za nadaljnjo prodajo in so oproščena plačila uvoznih dajatev v skladu s carinskimi predpisi, ali
– v posebnih zabojnikih, ki prihajajo iz drugih držav članic ali iz tretjih držav oziroma tretjih ozemelj ter so namenjena specifični uporabi za delovanje oskrbnih sistemov teh zabojnikov med prevozom in so oproščena plačila uvoznih dajatev v skladu s carinskimi predpisi.
(2) Za namen tega člena imajo izrazi naslednji pomen:
1. standardni rezervoarji so:
– rezervoarji, ki jih proizvajalec trajno pritrdi v vsa motorna vozila istega tipa kot je zadevno vozilo in katerih stalna napeljava omogoča neposredno uporabo goriva, tako za pogon kakor za, kjer je to ustrezno, delovanje hladilnih ali drugih sistemov med prevozom. Plinski rezervoarji, montirani v motornih vozilih za neposredno uporabo plina kot goriva in rezervoarji, montirani v drugih sistemih, s katerimi je lahko opremljeno vozilo, se prav tako štejejo za standardne rezervoarje,
– rezervoarji, ki jih proizvajalec trajno pritrdi na vse posebne zabojnike istega tipa kot je zadevni posebni zabojnik in katerih stalna napeljava omogoča, da se gorivo med prevozom uporabi neposredno za delovanje hladilnih in drugih sistemov, s katerimi so opremljeni posebni zabojniki;
2. posebni zabojnik je vsak rezervoar z montirano posebno napravo za hladilne sisteme, sisteme dovajanja kisika, sisteme toplotne izolacije ali druge sisteme.
(3) Količinske omejitve za izvajanje tega člena in način uveljavljanja oprostitev po tem členu predpiše minister, pristojen za finance.
XII. OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE TROŠARINE
33. člen
(obdobje obračunavanja trošarine)
(1) Trošarinski zavezanci obračunavajo trošarino za trošarinske izdelke sami.
(2) Trošarinski zavezanec mora obračunavati trošarino v davčnem obdobju. Davčno obdobje je koledarski mesec.
34. člen
(predložitev obračuna trošarine)
(1) Trošarinski zavezanec mora izkazati obračunano trošarino v mesečnem obračunu trošarine.
(2) Mesečni obračun trošarine mora trošarinski zavezanec predložiti carinskemu organu do 25. dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja.
(3) Trošarinski zavezanec mora predložiti obračun trošarine ne glede na to, ali je v predpisanem obdobju dolžan plačati trošarino ali ne.
(4) Če ima imetnik trošarinskega dovoljenja več kot eno trošarinsko skladišče, lahko predloži skupni obračun trošarine za vsa trošarinska skladišča.
(5) Če oproščeni uporabnik skladišči trošarinske izdelke v večih obratih, lahko predloži skupni obračun trošarine.
(6) V primeru prenehanja veljavnosti trošarinskega dovoljenja oziroma dovoljenja oproščenega uporabnika oziroma dovoljenja pooblaščenega prejemnika, se predloži obračun trošarine v 30 dneh po dnevu prenehanja, razen v primeru stečaja, likvidacije ali združitve.
(7) V primerih stečaja, likvidacije ali združitve se predloži obračun trošarine v 30 dneh po končanih postopkih.
35. člen
(plačevanje trošarine)
(1) Obračunana trošarina za davčno obdobje zapade v plačilo zadnjega dne v davčnem obdobju, plačana pa mora biti v 30 dneh po zapadlosti.
(2) Črtan.
(3) Trošarina iz šestega odstavka 34. člena tega zakona zapade v plačilo na dan prenehanja veljavnosti trošarinskega dovoljenja, plačana pa mora biti v 30 dneh po zapadlosti.
(4) Trošarina iz sedmega odstavka 34. člena tega zakona zapade v plačilo na dan dokončanja postopka stečaja, likvidacije ali združitve plačana pa mora biti v 30 dneh po zapadlosti.
(5) Vračilo plačane trošarine lahko imetnik trošarinskega dovoljenja in pooblaščeni prejemnik uveljavita z odbitkom od trošarinske obveznosti, izkazane v mesečnem obračunu ali z zahtevkom za vračilo.
35.a člen
(obračunavanje in plačevanje trošarine v posebnih primerih)
(1) Trošarina, ki jo je dolžan plačati nepooblaščeni prejemnik trošarinskih izdelkov iz 29.b člena tega zakona zapade v plačilo na dan, ko je nepooblaščeni prejemnik prejel trošarinske izdelke, plačana pa mora biti najpozneje v 30 dneh po zapadlosti.
(2) Trošarina, ki jo je dolžan plačati pošiljatelj oziroma prodajalec trošarinskih izdelkov oziroma druga oseba iz 8.a člena tega zakona, zapade v plačilo na dan, ko je prejemnik prejel trošarinske izdelke oziroma na dan, ko je pošiljatelj najavil carinskemu organu, da namerava v Slovenijo vnesti trošarinske izdelke, plačana pa mora biti najpozneje v 30 dneh po zapadlosti.
(3) Davčni zastopnik obračunava in plačuje trošarino v skladu s 34. in 35. členom tega zakona.
35.b člen
(zavarovanje plačila trošarine v posebnih primerih)
(1) V primerih iz prejšnjega člena mora oseba, ki je dolžna plačati trošarino, ob najavi prejema trošarinskih izdelkov v skladu z 8.a in 29.b členom tega zakona, predložiti carinskemu organu ustrezen instrument za zavarovanje plačila trošarine v višini pričakovane trošarinske obveznosti za to pošiljko. Instrument za zavarovanje lahko predloži tudi druga oseba, če carinski organ tako zavarovanje šteje za ustrezno.
(2) Glede vrste in višine instrumenta za zavarovanje plačila trošarine po tem členu se smiselno uporablja 23. člen tega zakona.
36. člen
(obračunavanje in plačevanje trošarine pri uvozu)
Pri uvozu trošarinskih izdelkov, ki se sprostijo v porabo, se trošarina obračuna in plača, kot da bi bila uvozna dajatev, razen, če je plačilo trošarine odloženo v skladu s tem zakonom.
XIII. TROŠARINSKI IZDELKI
1. Alkohol in alkoholne pijače
37. člen
(definicije)
(1) Trošarina se plačuje od: piva, vina, drugih fermentiranih pijač, vmesnih pijač ter etilnega alkohola (v nadaljnjem besedilu: alkohol in alkoholne pijače).
(2) Vrsta alkohola oziroma alkoholne pijače se določi glede na uvrstitev izdelka v tarifno oznako kombinirane nomenklature carinske tarife, veljavne na dan pričetka uporabe tega zakona (v nadaljnjem besedilu: tarifna oznaka) in v odvisnosti od vsebnosti alkohola.
(3) Vsebnost alkohola je volumenski odstotek alkohola pri temperaturi 20 stopinj C. Vsebnost alkohola se označi z oznako »vol.%«.
38. člen
(piva)
Piva so:
1. vsak izdelek iz tarifne oznake 2203 00 z vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 vol.%;
2. vsak izdelek, ki je mešanica piva in brezalkoholnih pijač, ki se uvršča v tarifno oznako 2206 00, z vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 vol.%.
39. člen
(mirna in peneča vina)
(1) Mirna vina so vsi izdelki iz tarifne oznake 2204 in 2205, razen penečih vin, in sicer:
1. z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol.%, ne presega pa 15 vol.%, pod pogojem, da je ves alkohol v končnem izdelku dobljen samo s fermentacijo;
2. z vsebnostjo alkohola, ki presega 15 vol.%, ne presega pa 18 vol.%, pod pogojem, da je ves alkohol v končnem izdelku dobljen samo s fermentacijo in da niso oplemenitena.
(2) Peneča vina so vsi izdelki iz tarifnih oznak 2204 10, 2204 21 10, 2204 29 10 in 2205, in sicer:
1. v steklenicah s šampanjskim zamaškom, pritrjenim z žičnimi košaricami ali, ki imajo povišan tlak zaradi ogljikovega dioksida v raztopini 3 ali več barov;
2. z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol.%, ne presega pa 15 vol.%, pod pogojem, da je ves alkohol v končnem izdelku dobljen samo s fermentacijo.
40. člen
(druge fermentirane pijače, razen vina in piva)
(1) Med druge mirne fermentirane pijače se uvrščajo vsi drugi izdelki iz tarifnih oznak 2204 in 2205, ki se ne uvrščajo med mirna vina po prejšnjem členu in izdelki iz tarifne oznake 2206 00, ki se ne uvrščajo med piva iz 38. člena in izdelki, ki se ne uvrščajo med druge peneče fermentirane pijače po tem členu, in sicer:
1. z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol.%, ne presega pa 10 vol.%;
2. z vsebnostjo alkohola, ki presega 10 vol.%, ne presega pa 15 vol.%, pod pogojem, da je ves alkohol v končnem izdelku dobljen samo s fermentacijo.
(2) Med druge peneče fermentirane pijače se uvrščajo izdelki iz tarifnih oznak 2206 00 31, 2204 10, 2204 21 10, 2204 29 10 in 2205, ki se ne uvrščajo med vina in peneča vina, in sicer:
1. v steklenicah s šampanjskim zamaškom, pritrjenim z žičnimi košaricami ali, ki imajo povišan tlak zaradi ogljikovega dioksida v raztopini 3 ali več barov;
2. z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol.%, ne presega pa 13 vol.%;
3. z vsebnostjo alkohola, ki presega 13 vol.%, ne presega pa 15 vol.%, pod pogojem, da je ves alkohol v končnem izdelku dobljen samo s fermentacijo.
41. člen
(vmesne pijače)
(1) Vmesne pijače so vsi izdelki z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol.%, ne presega pa 22 vol.% iz tarifnih oznak: 2204, 2205 in 2206 00, ki niso zajeti v 38., 39. in 40. členu tega zakona.
(2) Ne glede na 40. člen tega zakona so vmesne pijače vse mirne fermentirane pijače iz prvega odstavka 40. člena tega zakona z vsebnostjo alkohola, ki presega 5,5 vol.% in ni dobljen samo s fermentacijo ter vse peneče fermentirane pijače iz drugega odstavka 40. člena tega zakona z vsebnostjo alkohola, ki presega 8,5 vol.% in ni dobljen samo s fermentacijo.
42. člen
(etilni alkohol)
Med etilni alkohol se uvrščajo:
1. vsi izdelki iz tarifnih oznak 2207 ali 2208 z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol.%, ne glede na to, če so sestavni del izdelka, ki se uvršča v drugo poglavje kombinirane nomenklature;
2. izdelki iz tarifnih oznak 2204, 2205 in 2206 00 z vsebnostjo alkohola, ki presega 22 vol.%;
3. druge alkoholne pijače, ki niso zajete v prejšnjih členih.
43. člen
(trošarinska osnova in znesek trošarine)
(1) Trošarinska osnova za vina, vmesne in fermentirane pijače je količina trošarinskih izdelkov, merjena v hektolitrih; za pivo in etilni alkohol pa prostorninska vsebnost alkohola na en hektoliter.
(2) Trošarina se plačuje v višini:
1. 6,86 eurov za 1% prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter piva;
2. 0 eurov za en hektoliter mirnega vina;
3. 0 eurov za en hektoliter penečega vina;
4. 0 eurov za en hektoliter drugih fermentiranih pijač;
5. 62,59 eurov za en hektoliter vmesnih pijač;
6. 694,79 eurov za 100% prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter etilnega alkohola.
44. člen
(uporaba za namene, za katere se ne plača trošarina)
(1) Uporaba alkohola in alkoholnih pijač je oproščena trošarine, če se uporablja kot surovina v:
– proizvodnji zdravil;
– proizvodnji kisa iz tarifne oznake 2209 00;
– proizvodnji živil, pod pogojem, da vsebnost alkohola pri čokoladnih izdelkih iz tarifne oznake 1806 ne presega 8,5 litrov čistega alkohola na 100 kg izdelkov oziroma, pri drugih živilskih izdelkih 5 litrov čistega alkohola na 100 kg izdelkov;
– v proizvodnji neprehrambenih izdelkov;
– v proizvodnji arom in brezalkoholnih pijač, katerih vsebnost alkohola ne presega 1,2 vol.% ter izdelkov, ki kot končni izdelki ne vsebujejo alkohola.
(2) Etilni alkohol se lahko odpremi oproščenemu uporabniku iz trošarinskega skladišča ali uvozi ali vnese v Slovenijo brez plačila trošarine za uporabo v proizvodnji neprehrambenih izdelkov samo, če je denaturiran, razen v primerih, določenih v skladu s predpisi iz šestega odstavka tega člena.
(3) Postopek denaturacije alkoholnih izdelkov se lahko izvrši le v trošarinskem skladišču z uporabo predpisanega denaturanta in postopka denaturiranja.
(4) Uporaba etilnega alkohola v zdravstvene namene je oproščena plačila trošarine, če ga nabavljajo zdravstveni domovi, bolnišnice, klinični inštitut in lekarne, ki pridobijo dovoljenje carinskega organa v skladu s 26. členom tega zakona. Ne glede na določbo 5. točke drugega odstavka 26. člena tega zakona, zdravstveni domovi, bolnišnice, klinični inštitut in lekarne ne predložijo instrumenta za zavarovanje plačila trošarine po tem zakonu.
(5) Uporaba etilnega alkohola za znanstveno raziskovalno delo je oproščena plačila trošarine, če ga nabavljajo javni zavodi ali druge osebe, ki pridobijo dovoljenje carinskega organa v skladu s 26. členom tega zakona. Ne glede na 5. točko drugega odstavka 26. člena tega zakona, te ustanove ne predložijo instrumenta za zavarovanje plačila trošarine po tem zakonu.
(6) Denaturant iz tretjega odstavka tega člena in popolni denaturant iz drugega in šestega odstavka 12. člena tega zakona predpiše minister, pristojen za finance.
45. člen
(mali proizvajalci vina in žganja)
(1) Fizična oseba, ki ne opravlja proizvodnje alkohola in alkoholnih pijač v okviru dejavnosti, registrirane v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe, ali v okviru dopolnilne dejavnosti po predpisih o kmetijstvu, in ne more pridobiti trošarinskega dovoljenja, ima pa v lasti oziroma uporabi:
– opremo in surovine za proizvodnjo vina, s katerimi je mogoče letno proizvesti količine, ki presegajo količine, dovoljene za lastno rabo, in ne presegajo z zakonom določenega obsega proizvodnje (v nadaljnjem besedilu: mali proizvajalec vina) in
– opremo za proizvodnjo žganja, katere zmogljivost presega minimalno določeno (v nadaljnjem besedilu: mali proizvajalec žganja),
je plačnik trošarine v skladu s prvim odstavkom 17. člena tega zakona, obračunava in plačuje trošarino v skladu s tem členom.
(2) Mali proizvajalec vina je fizična oseba, ki ima, skupaj s člani gospodinjstva, v lasti oziroma v uporabi najmanj 0,05 hektara in največ 20 hektarov vinograda in opremo za proizvodnjo vina, s katero prideluje vino iz lastnega pridelka grozdja, in letno ne proizvede več kakor 100.000 litrov vina.
(3) Kot člani gospodinjstva iz prejšnjega odstavka se štejejo osebe, ki imajo na dan nastanka trošarinske obveznosti skupno stalno ali začasno prebivališče.
(4) Mali proizvajalec vina plačuje trošarino za proizvedene količine vina v koledarskem letu, zmanjšane za količine, dovoljene za lastno rabo.
(5) Trošarina za vino iz prejšnjega odstavka se plačuje po stopnji oziroma v znesku, ki velja na dan 30. novembra leta, za katerega se obračunava trošarina.
(6) Mali proizvajalec vina vloži obračun trošarine za vino do 28. februarja naslednjega leta. Osebam, ki so vpisane v registru pridelovalcev grozdja in vina po predpisih o vinu, in se po tem zakonu štejejo za male proizvajalce vina, podatkov o pridelavi in lastni porabi vina ter številu članov gospodinjstva v obračunu ni treba navajati. Te podatke carinski organ povzame iz registra pridelovalcev grozdja in vina po uradni dolžnosti, razen podatka o številu članov gospodinjstva, ki ga povzame iz centralnega registra prebivalstva.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek mali proizvajalec vina ne vlaga obračuna trošarine za vino, če trošarina za leto, na katerega se obračun nanaša, znaša 0 eurov.
(8) Mali proizvajalec žganja je fizična oseba, ki ima v lasti oziroma v uporabi kotel za kuhanje žganja s prostornino 40 litrov ali več, in letno ne proizvede več kakor 500 litrov žganja. Za žganje se štejejo naravna žganja iz tarifne oznake 2208 kombinirane nomenklature carinske tarife, dobljena z destilacijo alkoholno prevretega soka, drozge, tropin ali pikeja iz sadja, grozdja, gozdnih plodov ali alkoholno prevrete melase iz sladkorne pese, žit, krompirja in drugih kmetijskih rastlin ter brez dodanega sladkorja, škrobnega sirupa ali surovin na bazi škroba, surovega in rafiniranega etilnega alkohola ter brez umetnih barvil in arome.
(9) Mali proizvajalec žganja plačuje trošarino v pavšalnem letnem znesku.
(10) Trošarina za vsak kotel s prostornino od 40 do vključno 100 litrov znaša 12,50 eurov, za vsak kotel s prostornino nad 100 litrov pa 25 eurov.
(11) Malemu proizvajalcu žganja odmeri trošarinsko obveznost carinski organ z odločbo do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto.
(12) Obračunana oziroma z odločbo odmerjena trošarina zapade v plačilo 30. dan po predložitvi obračuna oziroma vročitvi odločbe.
(13) Ob prijavi začetka proizvodnje v skladu z 62. členom tega zakona morajo mali proizvajalci žganja carinskemu organu sporočiti podatek o prostornini posameznega kotla, ki ga imajo v lasti oziroma uporabi.
(14) Če lastnik oziroma uporabnik kotla najpozneje do 30. aprila tekočega leta sporoči carinskemu organu, da kotel ni v uporabi, in zahteva njegovo zapečatenje, v naslednjih davčnih obdobjih ne nastane trošarinska obveznost, dokler je kotel zapečaten. V letu, ko carinski organ kotel odpečati ali ugotovi, da je bil odpečaten brez soglasja carinskega organa, nastane trošarinska obveznost v skladu z desetim odstavkom tega člena.
(15) Zapečatenje in odpečatenje kotla opravi carinski organ na zahtevo in stroške lastnika oziroma uporabnika kotla. Višino stroškov zapečatenja in odpečatenja kotla predpiše minister, pristojen za finance.
(16) Zgornjo mejo količine vina za lastno rabo iz četrtega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo.
(17) Ne glede na 33., 34. in 35. člen tega zakona, oseba, ki proizvaja žganje v količini, ki presega količino iz osmega odstavka tega člena, vendar ne opravlja dejavnosti proizvodnje žganja, obračunava in plačuje trošarino v davčnem obdobju, ki je enako koledarskemu letu. Trošarino mora plačati najpozneje do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto.
(18) Podrobnejše določbe o izvajanju tega člena predpiše minister, pristojen za finance.
46. člen
(evidentiranje prodaje oziroma uvoza opreme
za izdelovanje etilnega alkohola)
Proizvajalci, prodajalci in uvozniki opreme za proizvodnjo etilnega alkohola vodijo evidenco kupcev in jo predložijo carinskemu organu na njegovo zahtevo. Vodenje evidenc ni potrebno za steklene destilirne aparate, ki se uporabljajo za znanstvene in izobraževalne namene in za gospodinjske sokovnike.
2. Tobačni izdelki
47. člen
(opredelitev tobačnih izdelkov)
Trošarina se plačuje od cigaret, cigar in cigarilosov, in tobaka za kajenje.
48. člen
(cigarete)
(1) Cigarete so:
1. zvitki tobaka, ki se lahko pokadijo takšni kot so, in se ne uvrščajo med cigare in cigarilose po tem zakonu;
2. zvitki tobaka, ki se na preprost, neindustrijski način vstavijo v tulce iz cigaretnega papirja oziroma zavijejo v papir za zvijanje cigaret.
(2) Cigarete so tudi izdelki, ki so v celoti ali deloma izdelani iz tobačnih nadomestkov in izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka, razen izdelkov, ki se uporabljajo izključno v zdravstvene namene.
(3) Kot ena cigareta se šteje zvitek tobaka, katerega dolžina brez filtra oziroma ustnika je do 9 cm.
(4) Za zvitek tobaka, katerega dolžina brez filtra oziroma ustnika presega 9 cm, se število cigaret, za katere je potrebno plačati specifično trošarino določi tako, da se dolžina zvitka tobaka deli s številom 9 in dobljeni izid zaokroži navzgor na celo število.
49. člen
(cigare in cigarilosi)
(1) Cigare in cigarilosi so zvitki tobaka, ki se lahko pokadijo takšni kot so, ob pogoju, da so:
1. v celoti narejeni iz naravnega tobaka ali
2. z zunanjim ovojem iz naravnega tobaka ali
3. polnjeni z zdrobljenim mešanim tobakom in z zunanjim ovojem tobačne barve, ki v celoti ovija izdelek, vključno filter, kjer je to primerno, vendar ne ovija ustnika pri cigarah z ustnikom, in s prevezo, oboje iz rekonstituiranega tobaka, katerih teža na enoto brez filtra ali ustnika ni manjša od 1,2 grama in kjer je ovoj glede na vzdolžno os cigare spiralno ovit pod ostrim kotom najmanj 30° ali
4. polnjeni z zdrobljenim mešanim tobakom in z zunanjim ovojem tobačne barve iz rekonstituiranega tobaka, ki v celoti ovija izdelek, vključno filter, kjer je to primerno, vendar ne ovija ustnika pri cigarah z ustnikom, katerih teža na enoto brez filtra ali ustnika ni manjša od 2,3 grama, obseg cigare pa je najmanj ena tretjina dolžine cigare in ne manjši od 34 mm.
(2) Cigare in cigarilosi so tudi izdelki, ki so v celoti ali deloma izdelani iz tobačnih nadomestkov in izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka, razen izdelkov, ki se uporabljajo izključno v zdravstvene namene, ob pogoju, da imajo:
1. zunanji ovoj iz naravnega oziroma rekonstituiranega tobaka;
2. zunanji ovoj in prevezo iz rekonstituiranega tobaka.
50. člen
(tobak za kajenje)
(1) Tobak za kajenje je:
1. tobak, ki je rezan ali kako drugače razkosan, zvit ali stisnjen v kose in ga je moč kaditi brez nadaljnje industrijske obdelave;
2. tobakovi odpadki, ki se lahko kadijo in se ne uvrščajo med cigarete oziroma med cigare in cigarilose po tem zakonu.
(2) Tobak za kajenje so tudi izdelki, ki so v celoti ali deloma izdelani iz tobačnih nadomestkov in izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka tega člena, razen izdelkov, ki se uporabljajo izključno v zdravstvene namene.
(3) Tobak za kajenje, v katerem je glede na težo tobaka več kot 25% tobačnih delcev krajših ali ožjih od 1,0 mm, se šteje za drobno rezani tobak za zvijanje cigaret.
51. člen
(trošarinska osnova, stopnja in znesek trošarine)
(1) Trošarinska osnova za tobačne izdelke je 1000 kosov in drobnoprodajna cena oziroma kilogram izdelka.
(2) Trošarina od cigaret se plačuje kot specifična trošarina, ki je določena v znesku za 1000 kosov in kot proporcionalna trošarina, ki je določena v odstotku od drobnoprodajne cene cigaret.
(3) S 1. julijem 1999 se trošarina od cigaret določi v višini 45% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji, in sicer tako, da se specifična trošarina določi v višini 20% od skupne davčne obremenitve najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji, ki vključuje trošarino in davek na dodano vrednost od teh cigaret.
(4) S 1. julijem 2001 se trošarina določi v višini 46% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji; s 1. januarjem 2002 se trošarina določi v višini 49% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji, s 1. julijem 2002 se trošarina določi v višini 51% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji, s 1. januarjem 2003 se trošarina določi v višini 53% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji, s 1. julijem 2003 se trošarina določi v višini 55% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji in s 1. januarjem 2004 se trošarina določi v višini 57% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji.
(5) Trošarina se določi tako, da znaša:
– najmanj 57% drobnoprodajne cene enega zavojčka cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda v Sloveniji in
– od 1. julija 2004 najmanj 50 eurov v tolarski protivrednosti, od 1. julija 2005 najmanj 54 eurov v tolarski protivrednosti, od 1. julija 2006 najmanj 58 eurov v tolarski protivrednosti, od 1. julija 2007 najmanj 64 eurov za 1000 kosov cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda v Sloveniji.
(6) Znesek specifične trošarine in stopnjo proporcionalne trošarine po tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na osnovi drobnoprodajne cene cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda, ki velja na dan 1. januarja za tekoče leto.
(7) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, vlada do vključno 31. decembra 2007 določa znesek specifične in stopnjo proporcionalne trošarine na osnovi drobnoprodajne cene cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda, ki ga ugotavlja na dan 1. januarja za obdobje do 30. junija in na dan 1. julija za obdobje do 31. decembra. Če se v teku polletja dodatno spremeni drobnoprodajna cena cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda, lahko vlada ustrezno spremeni znesek specifične in stopnjo proporcionalne trošarine.
(8) Trošarina se plačuje v višini:
1. za cigare in cigarilose: 0 eurov za 1.000 kosov in 5% od drobnoprodajne cene;
2. za drobno rezan tobak: 32 eurov za en kilogram;
3. za ostali tobak za kajenje: 20 eurov za en kilogram.
(9) Drobnoprodajna cena iz prvega odstavka tega člena je cena, ki jo določi proizvajalec imetnik trošarinskega dovoljenja oziroma davčni zastopnik oziroma pooblaščeni ali nepooblaščeni prejemnik oziroma uvoznik. Drobnoprodajna cena vključuje trošarino in davek na dodano vrednost.
(10) Oseba iz prejšnjega odstavka mora prijaviti drobnoprodajne cene pristojnemu carinskemu organu, in sicer 30 dni pred sprostitvijo tobačnih izdelkov v porabo po tako določenih cenah, drobnoprodajne cene cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda pa mora prijaviti najpozneje 45 dni pred sprostitvijo teh cigaret v porabo.
(11) Prodaja tobačnih izdelkov po drobnoprodajnih cenah, ki so višje od prijavljenih, ni dovoljena.
52. člen
(tobačna znamka)
(1) Sprostitev tobačnih izdelkov v porabo in sprostitev uvoženih tobačnih izdelkov v prost promet, razen če uvoznik prevaža tobačne izdelke v trošarinsko skladišče ali v prosto carinsko prodajalno, je dovoljena le, če so tobačni izdelki označeni s tobačno znamko.
(2) Tobačno znamko lahko pridobi imetnik trošarinskega dovoljenja, pri uvozu pa uvoznik tobačnih izdelkov.
(3) Tobačna znamka mora biti nalepljena na embalažo pod celofanskim ali drugim papirjem tako, da je vidna in je ni mogoče odstraniti, ne da bi bila poškodovana embalaža, razen pri originalni embalaži za cigare in cigarilose, ki ne vsebuje celofanskega ali drugega papirja, kjer je tobačna znamka lahko nalepljena neposredno na embalažo.
(4) Natančnejše predpise v zvezi z izračunavanjem trošarine, naročanjem, prodajo, distribucijo, plačilom, vračanjem ter uničevanjem tobačnih znamk predpiše minister, pristojen za finance.
3. Energenti in električna energija
53. člen
(definicije)
(1) Trošarina se plačuje od energentov in električne energije, ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje.
(2) Vrsta energentov in električne energije se določi glede na uvrstitev v tarifno oznako kombinirane nomenklature carinske tarife, veljavne na dan uveljavitve tega zakona ali glede na značilnosti posameznega izdelka.
(3) Po tem zakonu se za energente štejejo:
– izdelki iz tarifnih oznak od 1507 do 1518, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo;
– izdelki iz tarifnih oznak 2701 in 2702;
– izdelki iz tarifnih oznak od 2704 do 2715;
– izdelki iz tarifnih oznak 2901 in 2902;
– izdelki iz tarifne oznake 2905 11 00, ki niso sintetičnega izvora, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo;
– izdelki iz tarifne oznake 3403;
– izdelki iz tarifne oznake 3811;
– izdelki iz tarifne oznake 3817;
– izdelki iz tarifne oznake 3824 90 99, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo.
(4) Za energente po tem zakonu se štejejo tudi:
1. vsak izdelek, ki je naprodaj oziroma se uporablja oziroma je glede na namen uporabe pogonsko gorivo;
2. aditivi oziroma ekstenderji, ki so dodani pogonskim gorivom;
3. vsak drug ogljikovodik, ki je naprodaj oziroma se uporablja oziroma je glede na namen uporabe gorivo za ogrevanje, razen šote ali biomase.
(5) Za biomaso iz prejšnjega odstavka se štejejo biološko razgradljive frakcije izdelkov, odpadkov in ostankov iz kmetijstva (vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora), gozdarstva in povezanih panog, kot tudi biološko razgradljive frakcije industrijskih in komunalnih odpadkov.
(6) Za biogoriva po tem zakonu se štejejo:
1. bioetanol (etilni alkohol-C2H5OH) iz tarifne oznake 2207 10 00 – nedenaturiran, koncentracije 80 vol.% ali več in iz tarifne oznake 2207 20 00 – denaturiran, kakršnekoli koncentracije;
2. biodizel (mono alkil (običajno metil) ester maščobnih kislin) iz tarifne oznake 3824 90 99;
3. etil tertio butileter (imenovan tudi etil butil sulfid-C2H5-S-C4H9) iz tarifne oznake 2930 90 70;
4. bioplin (mešanica plinov: metana-CH4 (več kot 45 vol.%), ogljikovega dioksida-CO2 in v sledovih dušika-N2, vodika-H2 in vodikovega sulfida-H2S) iz tarifne oznake 2705 00 00;
5. biodimetileter (CH3-O-CH3) iz tarifne oznake 2905 11 00.
(7) Biogoriva iz prejšnjega odstavka se štejejo za pogonsko gorivo, ko glede fizikalno kemijskih lastnosti izpolnjujejo pogoje iz veljavnih standardov in so primerna za direktno uporabo za pogon ali kot dodatek fosilnim gorivom.
(8) Za električno energijo po tem zakonu se šteje energija iz tarifne oznake 2716.
53.a člen
(električna energija)
(1) Ne glede na druge določbe tega zakona je trošarinski zavezanec za električno energijo:
– dobavitelj električne energije končnim odjemalcem v Sloveniji ali
– končni odjemalec, ki električno energijo za svojo končno porabo pridobi v državah članicah EU oziroma jo uvozi iz tretjih držav, ali
– proizvajalec, ki električno energijo proizvede za pokrivanje lastnih potreb.
(2) Končni odjemalec je končni porabnik električne energije, ki ima na priključnem mestu nameščene merilne naprave za ugotavljanje porabe električne energije skladno z zakonom, ki ureja energetiko.
(3) Ne glede na 13. člen tega zakona nastane obveznost za obračun trošarine takrat, ko:
– je električna energija odvzeta iz električnega prenosnega oziroma distribucijskega omrežja in dobavljena s strani dobavitelja končnemu odjemalcu na priključno mesto, ali
– ko končni odjemalec iz prvega odstavka tega člena vnese oziroma uvozi električno energijo v Slovenijo, ali
– ko proizvajalec proizvedeno električno energijo porabi za pokrivanje lastnih potreb.
(4) Za dobave električne energije iz prve alinee tretjega odstavka tega člena, za katere dobavitelj končnemu odjemalcu izdaja zaporedne obračune, se šteje, da so opravljene v trenutku, ko poteče obdobje, na katerega se taki obračuni nanašajo, vendar to obdobje ne sme biti daljše od enega leta.
(5) Šteje se, da je končni odjemalec vnesel oziroma uvozil električno energijo v Slovenijo takrat, ko jo je prevzel iz električnega omrežja.
(6) V primerih iz tretje alinee tretjega odstavka tega člena se šteje, da obveznost za obračun trošarine nastane zadnji dan v mesecu, v katerem je proizvajalec proizvedeno električno energijo porabil za pokrivanje lastnih potreb.
(7) Dobavitelj električne energije lahko za tiste odjemalce, ki se jim merilne naprave odčitavajo enkrat letno, obračunava trošarino na podlagi predvidene mesečne dobave, ki temelji na podatkih preteklega obračunskega obdobja oziroma na oceni predvidene dobave v prvem obračunskem obdobju za novega odjemalca. Na podlagi dejansko dobavljenih količin, dobavitelj enkrat letno opravi poračun trošarine, in sicer v mesečnem obračunu trošarine za mesec v katerem ugotovi dejansko dobavljene količine električne energije.
54. člen
(trošarinska osnova in znesek trošarine)
(1) Trošarinska osnova je količina električne energije v megavatnih urah oziroma količina energentov v kilogramih, kubičnih metrih, litrih ali gigajoulih kalorične vrednosti, kot je določeno pri posamezni trošarini po tem členu.
(2) Če je količinska enota za trošarino določena v litrih oziroma kubičnih metrih, se liter oziroma kubični meter merita pri temperaturi +15 stopinj C.
(3) Trošarina se plačuje v višini: eurov
1. od motornega bencina iz tarifnih oznak 2710 11 31,
2710 11 41, 2710 11 45, 2710 11 49,
2710 11 51 in 2710 11 59 (za 1000 litrov), in sicer:
1.1 letalski bencin 413,6371
1.2 osvinčeni bencin z vsebnostjo svinca
nad 0,013 g/l 413,6371
1.3 neosvinčeni bencin z vsebnostjo svinca
do 0,013 g/l in z oktanskim številom (RON)
do manj kakor 98 377,1115
1.4 neosvinčeni bencin z vsebnostjo svinca
do 0,013 g/l in z oktanskim številom (RON) 98
ali več 377,1115
2. od plinskega olja iz tarifnih oznak
od 2710 19 41 do 2710 19 49 (za 1000 litrov),
in sicer:
2.1 za pogonski namen 320,7144
2.2 za gorivo za ogrevanje 41,4538
3. od utekočinjenega naftnega plina iz tarifnih
oznak od 2711 12 11 do 2711 19 00
(za 1000 kilogramov), in sicer:
3.1 za pogonski namen 134,3682
3.2 za gorivo za ogrevanje 0
4. od metana iz tarifne oznake 2711 29 00
(za 1000 kilogramov), in sicer:
4.1 za pogonski namen 134,3682
4.2 za gorivo za ogrevanje 0
5. od zemeljskega plina
(tarifni oznaki 2711 11 00 in 2711 21 00)
(za en kubični meter)
5.1 za pogonski namen 0,0981
5.2 za gorivo za ogrevanje 0,0113
6. od kerozina iz tarifnih oznak iz tarifnih
oznak 2710 19 21 in 2710 19 25
(za 1000 litrov), in sicer:
6.1 za pogonski namen 296,7201
6.2 za gorivo za ogrevanje 20,8646
7. od kurilnega olja iz tarifnih oznak
od 2710 19 41 do 2710 19 49 in 2710 19 99
(za 1000 kilogramov) 20,8646
8. od električne energije iz tarifne oznake 2716
(v megavatnih urah)
8.1 za neposlovno uporabo 1,0
8.2 za poslovno uporabo 0,5
9. od trdih goriv iz tarifnih oznak 2701, 2702
in 2704 (v gigajoulih kalorične vrednosti) 0,30
10. od biogoriv iz šestega odstavka 53. člena
tega zakona 0.
(4) Od drugih energentov iz tretjega odstavka 53. člena tega zakona, se trošarina plačuje glede na namen uporabe po stopnji, ki je predpisana za enakovredno pogonsko gorivo oziroma gorivo za ogrevanje.
(5) Trošarina za aditive in ekstenderje, ki so dodani energentu, je enaka trošarini za energent, kateremu so dodani.
(6) Od izdelkov iz prve in tretje točke četrtega odstavka 53. člena tega zakona se trošarina plačuje glede na namen porabe po stopnji, ki je predpisana za enakovredno pogonsko gorivo oziroma gorivo za ogrevanje.
(7) Za energente, ki se dokazljivo porabijo za pogon statičnih delovnih strojev, strojev v gradbeništvu in strojegradnji, motornih tirnih vozil v železniškem prometu ter žičnic in strojev ter naprav na smučiščih, imajo kupci – osebe, ki opravljajo dejavnost, pravico do vračila trošarine v višini 50% trošarine, ki je predpisana za pogonski namen.
(8) Način vračila trošarine, carinski organ, pristojen za vračilo, roke za predložitev zahtevka, roke za vračilo trošarine ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati kupec energentov iz prejšnjega odstavka, predpiše minister, pristojen za finance.
(9) Za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (vključno s traktorji), imajo kupci pravico do vračila trošarine v višini 50% trošarine, ki je predpisana za pogonski namen.
(10) Količine, na katere se nanaša pravica do vračila plačane trošarine, način vračila trošarine, carinski organ, pristojen za vračilo, roke za predložitev zahtevka, roke za vračilo trošarine ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati kupec energentov iz prejšnjega odstavka, predpiše minister, pristojen za finance v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
(11) Za energente, katerim je dodano biogorivo iz šestega odstavka 53. člena tega zakona ali izdelki iz tarifnih oznak od 1507 do 1518, 3824 90 55, 3824 90 80, 3824 90 85, 2201, 2851 00 10, 4401 in 4402, ima upravičenec pravico do vračila plačane trošarine ali do oprostitve plačila trošarine sorazmerno deležu dodanega izdelka, vendar do največ 5%. Za nove energente lahko Vlada Republike Slovenije določi delež vračila oziroma oprostitve plačila trošarine v skladu s standardi, ki urejajo kakovost goriv.
(12) Način vračila trošarine, carinski organ, pristojen za vračilo, roke za predložitev zahtevka, roke za vračilo trošarine ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati upravičenec iz prejšnjega odstavka, predpiše minister, pristojen za finance.
(13) Ne glede na znesek iz 5.1 in 5.2 točke tretjega odstavka tega člena, se do 1. maja 2014 trošarina za zemeljski plin za ogrevanje in za pogonski namen plačuje v znesku 0,0063 eurov za en kubični meter.
(14) Trošarina iz 8. točke tretjega odstavka tega člena se začne plačevati s 1. januarjem 2007.
(15) Ne glede na zneske iz 2.1 in 6.1 točke tretjega odstavka tega člena, se od 1. januarja 2010 trošarina plačuje:
– od plinskega olja
za pogonski namen 330 eurov;
– od kerozina
za pogonski namen 330 eurov.
(16) Za potrebe tega zakona se za »poslovno uporabo« šteje uporaba s strani gospodarskih subjektov, ki kjerkoli samostojno dobavljajo blago ali storitve, ne glede na namen ali rezultate te ekonomske dejavnosti. Kot gospodarski subjekt se lahko šteje tudi del podjetja ali pravne osebe, ki z organizacijskega vidika predstavlja samostojno enoto, ki je sposobna sama delovati z lastnimi sredstvi.
(17) Pojem »ekonomska dejavnost« iz prejšnjega odstavka zajema vse dejavnosti proizvajalcev, trgovcev in oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi ter poklicnimi dejavnostmi.
(18) Državni organi, organi lokalnih skupnost in drugi subjekti javnega prava se ne štejejo za gospodarske subjekte v smislu šestnajstega odstavka tega člena, če gre za dejavnosti ali transakcije, ki jih opravljajo kot organi oblasti. Pri opravljanju dejavnosti ali transakcij pa se štejejo za gospodarske subjekte v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami, če bi njihova obravnava, kot da niso gospodarski subjekti, povzročila znatno izkrivljanje konkurence.
(19) V primeru, ko posamezen subjekt uporablja trošarinski izdelek tako za poslovno kot za neposlovno uporabo, se trošarinski izdelek obdavči sorazmerno z vsakim načinom uporabe. V primeru, ko je poslovna ali neposlovna uporaba zanemarljiva, se lahko šteje kot da je ni.
55. člen
(uporaba energentov in električne energije za namene,
za katere se ne plača trošarina)
(1) Trošarina se ne plačuje od energentov:
1. ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo v letalskem in pomorskem prometu, razen v primeru uporabe letala oziroma plovila za zasebne namene, ter za pogon ribiških ladij;
2. ki se uporabljajo v obratih za proizvodnjo toplotne energije;
3. ki jih proizvajalec v svojih proizvodnih prostorih porabi za nadaljnjo predelavo oziroma proizvodnjo netrošarinskih izdelkov ali drugih energentov in električne energije, razen če so bili uporabljeni kot pogonsko gorivo za transportna sredstva;
4. ki so injicirani v plavže za namene kemične redukcije kot dodatek koksu, ki je osnovno gorivo;
5. ki se porabijo za druge namene in ne kot pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje;
6. ki se uporabljajo za proizvodnjo drugih nekovinskih mineralnih izdelkov;
7. ki se uporabljajo za dvojno rabo, na primer kot gorivo za ogrevanje in hkrati za namen, ki ni pogon ali ogrevanje (uporaba energentov za kemijsko redukcijo, uporaba v elektrolitskih in metalurških procesih in podobno).
(2) Trošarina se ne plačuje od električne energije:
1. ki se uporablja za kemijsko redukcijo in elektrolitske in metalurške procese;
2. če je proizvedena v mali hidroelektrarni ali v drugi elektrarni iz druge vrste obnovljive energije, ki ni fosilnega ali jedrskega izvora, z močjo do vključno 2 MW, in jo proizvajalec porabi za lastno rabo;
3. če predstavlja več kakor 50% stroška izdelka.
(3) Za uporabo letala oziroma plovila za zasebne namene iz 1. točke prvega odstavka se šteje lastnikova uporaba letala oziroma plovila ali uporaba na podlagi najema oziroma drugega naslova, ki se ne more opredeliti kot pridobitna dejavnost oziroma v primerih, ko se ne uporablja za prevoz potnikov ali blaga oziroma, ko ne gre za opravljanje prevoznih storitev oziroma v primeru, ko letala oziroma plovila uporabljajo državni organi.
(4) Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov pomeni proizvodnjo v skladu z oznako DI 26 NACE nomenklature iz Uredbe Sveta (ES) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L št. 293 z dne 24. 10. 1990, str. 1, s spremembami).
(5) Strošek izdelka iz 3. točke drugega odstavka tega člena pomeni seštevek skupne nabave blaga in storitev, povečan za stroške dela in amortizacije na ravni podjetja. Ta strošek se obračunava na enoto povprečja. Strošek električne energije pomeni dejansko plačano ceno električne energije ali strošek proizvodnje električne energije, če jo proizvaja podjetje.
(6) Minister, pristojen za finance, predpiše postopke za uveljavitev oprostitve iz 1. točke prvega odstavka tega člena.
56. člen
(označitev energentov)
(1) Plinska olja iz tarifnih oznak 2710 19 41, 2710 19 45 in 2710 19 49 ter kerozini iz tarifne oznake 2710 19 25, ki se uporabljajo kot gorivo za ogrevanje, morajo biti označeni s predpisanim sredstvom za označevanje. Označevanje energentov se lahko opravlja le v trošarinskem skladišču, ki ima dovoljenje carinskega organa za označevanje.
(2) Energenti, vneseni iz druge države članice ali uvoženi iz tretje države oziroma tretjega ozemlja, se štejejo za označene, če jih spremlja potrdilo tujega davčnega oziroma carinskega organa, proizvajalca oziroma tujega označevalca, da so bili označeni v drugi državi članici ali v tretji državi oziroma na tretjem ozemlju in da, glede na vrsto in količino, vsebujejo tiste snovi za označevanje, ki so predpisane na podlagi tega zakona. Če oseba, ki vnaša energente, oziroma uvoznik ne razpolaga s potrdilom ali ne more drugače dokazati, da so energenti označeni, se energenti štejejo za neoznačene.
(3) Skladiščenje posameznih energentov mora biti organizirano na način, ki zagotavlja, da drugi izdelki ne vplivajo na nevtraliziranje sredstva za označevanje.
(4) Vrsto in količino sredstva za označevanje ter postopek označevanja energentov na podlagi tega člena, predpiše minister, pristojen za finance.
57. člen
(uporaba označenih energentov)
(1) Označeni energenti, ki se uporabljajo za ogrevanje, se ne smejo uporabljati za noben drug namen ter se ne smejo točiti za pogon motornih vozil oziroma plovil ali drugih motorjev oziroma se ne smejo točiti v rezervoar motornih vozil oziroma plovil ali drugih motorjev.
(2) Energent v rezervoarju motornih vozil oziroma plovil ali drugih motorjev se šteje za označeni energent, če vsebuje sredstvo za označevanje v katerikoli koncentraciji. Metodo, s katero se ugotavlja prisotnost sredstva za označevanje, predpiše minister, pristojen za finance.
(3) Iz energenta, označenega v skladu s 56. členom tega zakona, ni dovoljeno odstraniti sredstva za označevanje oziroma zmanjševati njegove koncentracije.
(4) Energentu, označenemu v skladu s 56. členom tega zakona, ni dovoljeno dodajati substanc, ki onemogočajo ugotavljanje označenosti.
57.a člen
(prodaja energentov za pogonski namen)
Vsaka oseba, ki opravlja dejavnost prodaje energentov, mora pri prodaji teh izdelkov zagotoviti:
1. da energenti, ki se uporabljajo za pogon, ne vsebujejo sredstev za označevanje iz določbe 56. člena tega zakona ter
2. da se označeni energenti ne točijo v nasprotju z določbo prvega odstavka 57. člena tega zakona.
57.b člen
(posebnosti nadzora)
(1) Določbe tega zakona glede nadzora proizvodnje, predelave ali hrambe ter gibanja trošarinskih izdelkov se, glede trošarinskih izdelkov iz tega poglavja, uporabljajo le za:
– izdelke iz tarifnih oznak 1507 do 1518, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo;
– izdelke iz tarifnih oznak 2707 10, 2707 20, 2707 30 in 2707 50;
– izdelke iz tarifnih oznak 2710 11 do 2710 19 69, razen za izdelke iz oznak 2710 11 21, 2710 11 25 in 2710 19 29, ki so pripravljeni za prodajo na drobno;
– izdelke iz tarifne oznake 2711 (razen 2711 11, 2711 21 in 2711 29);
– izdelke iz tarifne oznake 2901 10;
– izdelke iz tarifnih oznak 2902 20, 2902 30, 2902 41, 2902 42, 2902 43 in 2902 44;
– izdelke iz tarifnih oznak 2905 11 00, ki niso sintetičnega izvora, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo;
– izdelke iz tarifne oznake 3824 90 99, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo.
(2) Če nadzorni organ ugotovi kršitve tega zakona in izogibanje plačilu trošarine v skladu s tem zakonom v zvezi z izdelki ki niso navedeni v prvem odstavku tega člena, namenjeni ali ponujeni pa so kot gorivo za ogrevanje oziroma kot pogonsko gorivo, nemudoma o tem obvesti ministrstvo, pristojno za finance in Evropsko komisijo.
(3) Na podlagi ugotovitev iz prejšnjega odstavka lahko vlada razširi seznam izdelkov iz prvega odstavka tega člena ali v soglasju z drugimi državami članicami sprejme druge ukrepe, ki so potrebni, da se vzpostavi zakonito stanje.
XIV. KNJIGOVODSTVO TROŠARINSKEGA ZAVEZANCA
IN HRAMBA DOKUMENTACIJE
58. člen
(izdajanje računov oziroma drugih dokumentov)
(1) Trošarinski zavezanec mora za vsako sprostitev trošarinskih izdelkov v porabo izdati račun oziroma drug dokument, ki izkazuje odpremo trošarinskih izdelkov.
(2) Pri trošarinskih izdelkih, ki so odpremljeni oproščenemu uporabniku, mora biti na računu oziroma drugem dokumentu navedeno, da gre za odpremo brez plačila trošarine na podlagi dovoljenja oproščenega uporabnika z navedbo številke in datuma izdaje dovoljenja.
(3) Trošarinski zavezanec mora izdati račun oziroma drug dokument v dveh izvodih. Prvi izvod mora dati prejemniku trošarinskih izdelkov. Drugi izvod, kot tudi druge dokumente, ki so pomembni za določitev višine trošarinske obveznosti pa zadrži in hrani v skladu s 60. členom tega zakona.
59. člen
(knjigovodstvo trošarinskega zavezanca)
(1) Trošarinski zavezanec mora v svojem knjigovodstvu zagotoviti vse podatke, potrebne za obračunavanje in plačevanje trošarine, še posebej pa o:
1. izdelanih količinah trošarinskih izdelkov;
2. količinah trošarinskih izdelkov na zalogi, v proizvodnji, v skladiščih ali v drugih poslovnih prostorih;
3. prodanih količinah izdelkov, za katere je bila plačana trošarina po predpisanih stopnjah;
4. prodanih količinah izdelkov, za katere ni bila plačana trošarina;
5. količinah trošarinskih izdelkov za lastno rabo;
6. količinah trošarinskih izdelkov, za katere je bilo plačilo trošarine odpuščeno;
7. zneskih obračunane in plačane trošarine.
(2) Trošarinski zavezanec-uvoznik je dolžan v svojem knjigovodstvu zagotoviti predvsem podatke o: uvozu trošarinskih izdelkov, zalogi trošarinskih izdelkov, odpremi trošarinskih izdelkov ter o obračunu in plačilu trošarine.
(3) Za fizično osebo iz drugega odstavka 17. člena tega zakona – pridelovalca vina, se za namene nadzora nad obračunavanjem in plačevanjem trošarine uporabljajo evidence o pridelavi, predelavi, lastni porabi in prometu z vinom, ki jih mora voditi v skladu s predpisi o vinu.
60. člen
(hramba dokumentacije)
(1) Trošarinski zavezanec mora hraniti izdane in prejete račune, trošarinske dokumente, dokumente o opravljenem izvozu in uvozu, iznosu, vnosu, nakupu, prodaji, dokumente, na podlagi katerih je uveljavljal oprostitev trošarine, obračune trošarine in vse knjigovodske listine, ki se kakor koli nanašajo na proizvodnjo, skladiščenje, odpošiljanje, prejemanje, hrambo, nakup, prodajo, prevoz, izvoz oziroma uvoz, iznos oziroma vnos trošarinskih izdelkov in so pomembni za obračunavanje in plačevanje trošarine, 10 let po poteku leta, na katero se te listine nanašajo.
(2) Upravičenec do vračila trošarine iz 30. in 30.a člena je dolžan hraniti listine, na podlagi katerih mu je bila vrnjena trošarina, 10 let po poteku leta, na katero se listine nanašajo.
XV. NADZOR NAD OBRAČUNAVANJEM
IN PLAČEVANJEM TROŠARINE
61. člen
(nadzor)
(1) Izvajanje določb tega zakona nadzoruje carinski organ v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčni postopek, pri uvozu pa tudi v skladu s carinskimi predpisi, kot da bi bila trošarina uvozna dajatev.
(2) Če trošarinski zavezanec ne predloži obračuna trošarine ali ga predloži v nepopolni obliki ali če carinski organ ugotovi, da trošarinska obveznost ni pravilno obračunana, kot tudi glede pravnih sredstev in vseh vprašanj postopka, ki niso določena s tem zakonom, se uporablja zakon, ki ureja davčni postopek.
(3) Popis trošarinskih izdelkov na zalogi, označevanje trošarinskih izdelkov ter namensko uporabo trošarinskih izdelkov nadzorujejo, poleg carinskega organa, še davčni organ, organ tržne inšpekcije ter po potrebi, pooblaščena oseba prometne policije.
XVI. PRIJAVA DEJAVNOSTI IN REGISTRACIJA TROŠARINSKIH ZAVEZANCEV
62. člen
(prijava trošarinskih zavezancev)
(1) Trošarinski zavezanec je dolžan carinskemu organu prijaviti, kdaj se njegova dejavnost, zaradi katere je zavezan obračunavanju in plačevanju trošarine, prične, spremeni ali preneha.
(2) Vsaka oseba, ki prvič postane trošarinski zavezanec, mora pri carinskem organu vložiti prijavo iz prejšnjega odstavka najmanj 15 dni pred pričetkom proizvodnje, skladiščenja, prejemanja oziroma odpremljanja ali uvoza trošarinskih izdelkov.
(3) Trošarinski zavezanec mora v roku iz prejšnjega odstavka prijaviti tudi predvideno prenehanje opravljanja dejavnosti, prekinitev oziroma ustavitev proizvodnje zaradi nepredvidenih razlogov, pa mora prijaviti nemudoma.
(4) Obveznost prijave v skladu s tem členom velja tudi za malega proizvajalca vina iz 45. člena tega zakona.
(5) Mali proizvajalec žganja iz 45. člena tega zakona mora prijaviti pridobitev oziroma odsvojitev kotla za kuhanje žganja oziroma spremembo načina obračunavanja in plačevanja trošarine v primeru preseganja količinskih omejitev iz šestega odstavka 45. člena tega zakona.
63. člen
(prijava dejavnosti in posameznih poslov po tem zakonu)
(1) Vsaka oseba, ki želi prejemati trošarinske izdelke kot nepooblaščeni prejemnik mora carinskemu organu oddati prijavo najmanj 15 dni pred predvideno odpremo trošarinskih izdelkov iz druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine.
(2) Vsaka oseba, ki želi v okviru svoje dejavnosti odpošiljati trošarinske izdelke v drugo državo članico v skladu z 8.a členom tega zakona mora carinskemu organu oddati prijavo pošiljke najmanj 15 dni pred predvideno odpremo trošarinskih izdelkov.
(3) Vsaka oseba, ki želi iz druge države članice v okviru svoje dejavnosti pošiljati trošarinske izdelke v Slovenijo v skladu z 8.a členom tega zakona oziroma davčni zastopnik mora carinskemu organu oddati prijavo pošiljke najmanj 15 dni pred predvideno odpremo trošarinskih izdelkov.
(4) Minister, pristojen za finance lahko določi način prijave in poenostavitve, če isti pošiljatelj redno pošilja trošarinske izdelke istemu prejemniku ter izjemne primere, v katerih se rok za prijavo lahko skrajša.
64. člen
(register imetnikov trošarinskih dovoljenj
in pooblaščenih prejemnikov)
(1) Carinski organ vzpostavi in vodi poseben register pooblaščenih prejemnikov in imetnkov trošarinskih dovoljenj, ki vključuje tudi trošarinska skladišča.
(2) Register iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:
1. identifikacijsko številko, ki jo carinski organ izda posameznemu imetniku trošarinskega dovoljenja oziroma pooblaščenemu prejemniku. Če ima posamezni imetnik trošarinskega dovoljenja več trošarinskih skladišč, mu carinski organ izda identifikacijsko številko za vsako posamezno trošarinsko skladišče;
2. ime in naslov oziroma firma in sedež imetnika trošarinskega dovoljenja oziroma pooblaščenega prejemnika;
3. ime in naslov trošarinskega skladišča oziroma trošarinskih skladišč posameznega imetnika trošarinskega dovoljenja;
4. vrsto trošarinskih izdelkov, na katere se trošarinsko dovoljenje oziroma dovoljenje pooblaščenega prejemnika nanaša;
5. naslov pristojnega carinskega organa;
6. datum izdaje identifikacijske številke ter datum preklica identifikacijske številke;
7. podatke o instrumentu zavarovanja in njegovem izdajatelju.
(3) Carinski organ lahko podatke iz prejšnjega odstavka v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, izmenjuje s pristojnimi organi drugih držav članic.
(4) Oseba, ki sodeluje pri gibanju trošarinskih izdelkov med državami članicami, lahko zahteva od carinskega organa, da primerja podatke, ki jih je navedla v zahtevku s podatki v registru in potrdi njihovo točnost.
64.a člen
(druge evidence carinskega organa)
Carinski organ v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja carinsko službo, poleg registra iz prejšnjega člena vzpostavi in vodi še naslednje evidence:
– evidenco trošarinskih zavezancev, ki niso imetniki trošarinskih dovoljenj in nimajo statusa pooblaščenega prejemnika;
– evidenco malih proizvajalcev žganja in malih proizvajalcev vina;
– evidenco davčnih zastopnikov;
– evidenco nepooblaščenih prejemnikov in
– evidenco drugih oseb, ki v skladu s 63. členom tega zakona vlagajo prijave o posameznih poslih s trošarinskimi izdelki.
64.b člen
(prijava prenehanja opravljanja dejavnosti)
Če trošarinski zavezanec preneha opravljati dejavnost, carinski organ po uredni dolžnosti ali na zahtevo trošarinskega zavezanca izda odločbo o izbrisu iz evidence oziroma registra. Hkrati carinski organ odloči tudi o obveznosti plačila zapadlih trošarinskih obveznosti.
XVII. POSEBNE DOLOČBE
65. člen
(uporaba drugih predpisov)
(1) Glede vseh vprašanj postopka in pristojnosti carinskega organa, ki niso urejena s tem zakonom, se uporablja zakon, ki ureja davčni postopek; glede vseh vprašanj pri uvozu in izvozu trošarinskih izdelkov pa tudi carinski zakon.
(2) Postopek za prekrške po tem zakonu vodi na prvi stopnji carinski organ.
(3) V dvomu ali kadarkoli je mogoče izdelke iz kakršnegakoli razloga uvrstiti v dve ali več tarifnih oznak, o razvrstitvi odloči carinski organ v skladu s carinskimi predpisi in temeljnimi pravili, ki veljajo za uvrščanje blaga po carinski tarifi.
66. člen
(pooblastila vladi in ministru, pristojnemu za finance)
(1) V skladu z ekonomsko politiko Slovenije lahko vlada:
– zmanjša ali poveča trošarino za energente in električno energijo do 50% trošarin, določenih s tem zakonom ali določi trošarino za izdelke s stopnjo 0;
– poveča trošarino za alkohol in alkoholne pijače do 50% trošarin, določenih s tem zakonom;
– spreminja razmerje med specifično in proporcionalno trošarino pri cigaretah, če se pomembneje spremenijo razmere na trgu cigaret, vendar le v okvirih trošarine, določene v 51. členu tega zakona in določi minimalno trošarino, ki ne sme preseči 100% trošarine za cigarete iz najbolje prodajanega cenovnega razreda v Sloveniji;
– poveča trošarino za cigare, cigarilose, drobno rezan tobak in za ostali tobak za kajenje do 50% trošarin, določenih s tem zakonom.
(2) Ne glede na prvo alineo prejšnjega odstavka lahko vlada v primeru izrednih razmer na trgu ali zaradi zasledovanja posebnih ciljev ekonomske politike države, zmanjša trošarino na energente in električno energijo za več kot 50% trošarine, določene s tem zakonom ali določi, da se določeno obdobje trošarina na te trošarinske izdelke ne plačuje.
(3) Zaradi poenostavitve obračuna trošarin pri uvozu v potniškem prometu lahko minister, pristojen za finance, določi zneske trošarin za tiste količine trošarinskih izdelkov, ki se še lahko štejejo za uvoz v nekomercialne namene.
(4) Minister, pristojen za finance, objavlja spremembe navedb tarifnih oznak po tem zakonu v skladu z veljavno nomenklaturo carinske tarife.
67. člen
(podrobnejši predpisi)
Podrobnejše predpise o izvajanju tega zakona, zlasti glede uporabe stopenj; oprostitev; načinu obračunavanja in plačevanja trošarin; vodenju evidenc ter dostavljanju podatkov; evidentiranju porabe trošarinskih izdelkov za namene, za katere se ne plačuje trošarina; vsebine računov oziroma drugih dokumentov, popisu trošarinskih izdelkov; vračilu plačane trošarine, predpiše minister, pristojen za finance.
XVIII. KAZENSKE DOLOČBE
68. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 2.000 do 125.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. ne zapečati trošarinskih izdelkov, ki se pošiljajo v drugo državo članico pod režimom odloga plačila trošarine v skladu s tem zakonom (četrti odstavek 7. člena);
2. ne izda trošarinskega dokumenta za trošarinske izdelke v skladu s tem zakonom (drugi odstavek 8. člena in prvi odstavek 8.a člena);
3. ne potrdi prejema pošiljke in ne vrne trošarinskega dokumenta v predpisanem roku pošiljatelju (prvi odstavek 9. člena);
4. ne plača trošarine od predpisanih osnov po stopnjah oziroma zneskih, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine (osmi odstavek 13. člena, četrti odstavek 13.a člena v povezavi s 34., 35. in 35.a členom, drugi odstavek 14. člena in četrti odstavek 45. člena);
5. nezakonito proizvede, nezakonito uvozi, nezakonito vnese iz druge države članice ali iznese v drugo državo članico, nezakonito prevaža, kupi oziroma proda nezakonito proizvedene oziroma nezakonito uvožene trošarinske izdelke oziroma sodeluje pri nezakoniti proizvodnji ali uvozu ali prenosu trošarinskih izdelkov iz ene države članice v drugo ali hrani nezakonito proizvedene, uvožene ali iz druge države članice vnesene trošarinske izdelke (16., 18., 26., 29.a, 29.b, 62. in 63. člen);
6. prenese dovoljenje izdano v skladu s tem zakonom na druge osebe (tretji odstavek 21. člena, tretji odstavek 27. člena, tretji odstavek 29.a člena in tretji odstavek 29.c člena);
7. ne izpolnjuje obveznosti, določene v prvem odstavku 22. člena ali ne odpravi nepavilnosti v določenem roku (drugi odstavek 22. člena);
8. kot oproščeni uporabnik ne odpravi nepravilnosti v določenem roku (osmi odstavek 26. člena)
9. kot oproščeni uporabnik ne vodi evidenc o nakupu, gibanju in porabi trošarinskih izdelkov po vrsti, količini in vrednosti (29. člen);
10. kot pooblaščeni prejemnik ne izpolnjuje obveznosti po tem zakonu (četrti odstavek 29.a člena);
11. kot nepooblaščeni prejemnik ne izpolnjuje obveznosti po tem zakonu (29.b člen);
12. kot davčni zastopnik ne izpolnjuje obveznosti po tem zakonu (četrti odstavek 29.c člena);
13. ne obračuna trošarine oziroma je ne obračuna v davčnem obdobju (drugi odstavek 33. člena);
14. ne izkaže trošarine v mesečnem obračunu trošarine, ne predloži obračuna trošarine carinskemu organu v predpisanem roku oziroma ne izkaže trošarine v mesečnem obračunu na podlagi resničnih in popolnih podatkov (34. in peti odstavek 45. člena);
15. odpremlja ali omogoči, da se etilni alkohol odpremi iz trošarinskega skladišča ali vnesejo iz druge države članice ali uvozijo brez plačila trošarine za uporabo v proizvodnji neprehrambenih izdelkov, ne da bi bili denaturirani v skladu s tem zakonom (drugi odstavek 44. člena);
16. ne prijavi drobnoprodajne cene pristojnemu carinskemu organu v predpisanem roku (enajsti odstavek 51. člena); prodaja tobačne izdelke po drobnoprodajnih cenah, ki so višje od prijavljenih (dvanajsti odstavek 51. člena); ne označi tobačnih izdelkov, ki so v prometu v Sloveniji, s tobačno znamko (prvi odstavek 52. člena) ter ne zagotovi, da je tobačna znamka nalepljena na embalažo pod celofanskim ali drugim papirjem tako, da je ni mogoče odstraniti, ne da bi bila poškodovana embalaža (tretji odstavek 52. člena);
17. ne označi plinskega olja ali kerozina s predpisanim sredstvom za označevanje oziroma skladiščenja ne organizira na predpisan način (56. člen);
18. v svojem knjigovodstvu ne zagotovi predpisanih podatkov ter ne vodi predpisanih evidenc (59. člen);
19. carinskemu organu ne prijavi pričetka, spremembe ali prenehanja svoje dejavnosti oziroma posameznega posla ali tega ne prijavi pravočasno (62. in 63. člen);
20. zahteva vračilo trošarine po 30. ali 30.a členu ter sedmem, devetem, enajstem in dvanajstem odstavku 54. člena, na podlagi neresničnih podatkov;
21. kot oproščeni uporabnik uveljavlja oprostitev plačila trošarine v nasprotju s 44. in 55. členom tega zakona;
22. odpečati kotel brez soglasja carinskega organa (štirinajsti odstavek 45. člena).
(2) Z globo od 200 do 4.100 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 200 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje fizična oseba, če zahteva vračilo trošarine na podlagi neresničnih podatkov (54. člen) ali če kot trošarinski zavezanec ne vodi predpisanih evidenc (59. člen) oziroma opusti dolžnost sporočila ali prijave (62. in 45. člen), če nezakonito proizvede, nezakonito uvozi, nezakonito vnese iz druge države članice ali iznese v drugo državo članico, nezakonito prevaža, kupi oziroma proda nezakonito proizvedene oziroma nezakonito uvožene trošarinske izdelke oziroma sodeluje pri nezakoniti proizvodnji ali uvozu ali prenosu trošarinskih izdelkov iz ene države članice v drugo ali hrani nezakonito proizvedene, uvožene ali iz druge države članice vnešene trošarinske izdelke (16. člen).
68.a člen
(odvzem predmetov)
(1) Trošarinski izdelki iz 5. točke prvega odstavka 68. člena se odvzamejo.
(2) Predmeti prekrškov iz prejšnjega odstavka se odvzamejo tudi, če niso last storilca prekrška.
(3) Če se predmet prekrška, ki bi se moral odvzeti, ne najde, se odvzem predmeta izvrši tako, da se od storilca prekrška izterja vrednost predmeta in se opravi postopek za izterjavo trošarinskih dajatev.
69. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 1.200 do 41.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. gibanja trošarinskih izdelkov ne spremlja pravilno izpolnjen trošarinski dokument (četrti odstavek 7. člena in tretji odstavek 10. člena);
2. ne izda trošarinskega dokumenta v predpisanem številu izvodov (tretji odstavek 8. člena);
3. ne posreduje nadzornemu organu izvoda trošarinskega dokumenta v predpisanem roku (četrti odstavek 8. člena);
4. ne potrdi trošarinskega dokumenta na predpisan način (9. člen);
5. kot pošiljatelj ali prejemnik trošarinskih izdelkov iz drugih držav članic ne izpolni predpisanih obveznosti ali jih ne izpolni v predpisanem roku (8.a člen);
6. kot pošiljatelj ne obvesti carinskega organa, da ni prejel potrjenega trošarinskega dokumenta v predpisanem roku (peti odstavek 9. člena);
7. ne predloži instrumenta za zavarovanje plačila trošarine v skladu s 23. členom tega zakona;
8. postopka denaturacije ne izvrši v trošarinskem skladišču ali če ga ne izvrši po predpisanem postopku in z uporabo predpisanega denaturanta (tretji odstavek 44. člena);
9. ne razvrsti trošarinskih izdelkov na način, kot je določen v 37., 38., 39., 40., 41., 42., 48., 49., 50. in 53. členu tega zakona;
10. ne izda računa ali drugega dokumenta v skladu z 58. členom tega zakona;
11. ne hrani dokumentacije oziroma je ne hrani v predpisanem roku (60. člen).
(2) Z globo od 200 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
70. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 1.600 do 25.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če kot proizvajalec, prodajalec ali uvoznik opreme za proizvodnjo etilnega alkohola ne vodi evidence kupcev opreme za proizvodnjo etilnega alkohola in je na zahtevo ne predloži carinskemu organu (46. člen).
(2) Z globo od 200 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
71. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 1.600 do 50.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. označen energent, ki se uporablja kot gorivo za ogrevanje uporabi za drug namen, kot je določen z oznako oziroma ga toči za pogon motornih vozil ter plovil ali drugih motorjev oziroma ga toči v standardni rezervoar motornih vozil, plovila ali drugih motorjev oziroma odstrani iz energenta sredstvo za označevanje ali zmanjša njegovo koncentracijo ali energentu dodaja substance, ki onemogočajo ugotavljanje označenosti (57. člen);
2. ne zagotovi, da se energenti dajejo v promet v skladu s tem zakonom (57.a člen).
(2) Z globo od 400 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Če pooblaščena uradna oseba carinskega organa osebno zazna prekršek iz tega člena ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav, izda kršitelju odredbo za izčrpanje energenta in čiščenje rezervoarja. Črpanje in čiščenje rezervoarja se lahko opravita na katerem koli pooblaščenem servisu. Kršitelj mora v roku dveh delovnih dni carinskemu organu predložiti dokaz, da je odredbo izvršil.
(5) Stroške črpanja označenega energenta in čiščenja rezervoarja nosi voznik vozila, v katerem je bil odkrit označeni energent oziroma lastnik vozila.
72. člen
(posebno hudi prekrški)
Če se s prekrškom iz tega zakona povzroči neplačilo trošarine v znesku, ki presega štiri povprečne mesečne neto plače v Republiki Sloveniji na zaposleno osebo v času storitve prekrška, če prekršek stori posameznik, oziroma v znesku, ki presega osem povprečnih mesečnih neto plač v Republiki Sloveniji na zaposleno osebo v času storitve prekrška, če prekršek stori pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se sme zaradi protipravno pridobljene premoženjske koristi pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kaznovati z globo do 375.000 eurov, njihove odgovorne osebe z globo do 12.300 eurov, posameznik pa z globo do 3.600 eurov.
72.a člen
(globa, sorazmerna višini neplačane trošarine)
Globa, ki je predpisana v razponu, se lahko izreče z odločbo v hitrem postopku tudi v višjem znesku, kot je najnižja višina globe, pri čemer se taka globa izreče v odstotku od neplačane trošarine, in sicer v višini 50% neplačane trošarine. Globa, določena v skladu s tem členom, ne sme preseči najvišjega zneska, določenega za posamezni prekršek v skladu s tem zakonom.
72.b člen
(zastaranje posebno hudih prekrškov)
(1) Postopek o prekrških iz 72. člena tega zakona se ne more več začeti, ko potečejo tri leta od dneva, ko je bil prekršek storjen.
(2) Zastaranje pretrga vsako dejanje prekrškovnega organa, ki meri na pregon storilca prekrška. Z vsakim pretrganjem začne zastaralni rok znova teči, vendar pa se postopek zaradi prekrška nikakor ne more več začeti ali nadaljevati po preteku šestih let od dneva storitve prekrška.
Zakon o trošarinah – ZTro (Uradni list RS, št. 84/98) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
XIX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
73. člen – upoštevan ZTro-D
(odlog obveznosti izpolnjevanja pogojev za elektronsko izmenjavo podatkov)
Določba 6. točke prvega odstavka 19. člena in pete alinee četrtega odstavka 29.a člena tega zakona, se prične uporabljati 1. januarja 2005. Imetniki trošarinskih dovoljenj, ki so že pridobili tovrstna dovoljenja pred 1. januarjem 2005, morajo zagotoviti te pogoje do 1. januarja 2005.
74. člen
(prijava dejavnosti in posedovanja kotlov za kuhanje žganja)
Proizvajalci trošarinskih izdelkov po tem zakonu morajo najkasneje do 31. marca 1999, prijaviti opravljanje navedenih dejavnosti oziroma posedovanje kotlov za kuhanje žganja, pristojnemu carinskemu organu.
75. člen
(končni obračun davka od prometa proizvodov in roki
za plačilo)
(1) Zavezanci po zakonu o posebnem prometnem davku od alkoholnih pijač in po zakonu o posebnem prometnem davku od cigaret, sestavijo za obdobje od 1. 1. 1999 do 30. 6. 1999 končni obračun davka od prometa proizvodov in ga predložijo davčnemu organu do 20. avgusta 1999.
(2) Davek od prometa proizvodov, za katerega je nastala obveznost za obračun do 30. junija 1999, se plača v rokih in na način, določen z zakonom o prometnem davku.
(3) Znesek posebnega prometnega davka, vsebovan v neplačanih terjatvah na dan 30. junija 1999, in ki ni bil plačan na podlagi dokončnega obračuna za obdobje januar–junij 1999, se plačuje ob poplačilu terjatev, vendar najkasneje do 31. decembra 1999.
76. člen
(popis alkoholnih pijač in cigaret)
Zavezanci po zakonu o posebnem prometnem davku od alkoholnih pijač in po zakonu o posebnem prometnem davku od cigaret morajo na dan 30. junija 1999 popisati vse proizvode na zalogi po vrstah in količinah in določiti prodajne cene alkohola in alkoholnih pijač ter tobačnih izdelkov z vračunano trošarino po tem zakonu. Zapisnik o popisu zalog in prodajne cene proizvodov po tem zakonu (iz katere mora biti razvidna ločeno prodajna cena zavezanca in trošarina) predložijo pristojnemu davčnemu in carinskemu organu do 5. julija 1999.
77. člen
(popis mineralnih olj in plina)
(1) Zavezanci, ki prodajajo mineralna olja in plin končnim potrošnikom po zakonu o prometnem davku ter uvozniki in trgovci na debelo, ki niso imetniki trošarinskega dovoljenja po tem zakonu, morajo popisati zaloge mineralnih olj in plina na dan 30. junija 1999 in o tem sestaviti zapisnik po vrstah in količinah mineralnih olj in plina po 54. členu tega zakona, obračunati trošarino na ugotovljene zaloge in jo plačati do 10. avgusta 1999. Zapisnik o zalogah mineralnih olj in plina, ki vključuje tudi ugotovljen znesek trošarin, predložijo pristojnemu davčnemu in carinskemu organu do 5. julija 1999.
(2) Zavezanci iz prejšnjega odstavka, ki so imetniki trošarinskega dovoljenja po tem zakonu, popišejo zaloge proizvodov po vrstah in količinah mineralnih olj in plina, zapisnik o popisu pa do 5. julija 1999 predložijo pristojnemu carinskemu organu.
78. člen
(prehodno obdobje za tobačne izdelke, označene s tobačno znamko v skladu z zakonom o prometnem davku)
Tobačni izdelki, označeni s tobačno znamko v skladu z zakonom o prometnem davku, so lahko v prometu še 12 mesecev po pričetku uporabe tega zakona.
79. člen
(prenehanje veljavnosti predpisov)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
1. Zakon o posebnem prometnem davku od alkoholnih pijač (Uradni list RS, št. 71/93);
2. Zakon o posebnem prometnem davku od cigaret (Uradni list RS, št. 71/93);
3. Odredba o načinu obračunavanja in plačevanja posebnega prometnega davka od alkoholnih pijač (Uradni list RS, št. 8/94);
4. Uredba o določitvi zneska posebnega prometnega davka od piva (Uradni list RS, št. 50/98).
Uporabljajo pa se še do 30. junija 1999.
80. člen
(začetek veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. julija 1999, razen sedmega odstavka 21. člena, 74., 76. in 77. člena, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve zakona.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah – ZTro-A (Uradni list RS, št. 57/99) vsebuje naslednjo končno določbo:
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah – ZTro-B (Uradni list RS, št. 33/01) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:
25. člen
Mali proizvajalci žganja, ki so pristojnemu carinskemu organu do uveljavitve tega zakona že prijavili lastništvo oziroma uporabo kotlov za kuhanje žganja, morajo najkasneje do 31. decembra 2001 dopolniti prijavo s podatkom o prostornini kotlov, ki jih imajo v lasti oziroma v uporabi.
26. člen
16. člen tega zakona se uporablja od vložitve obračuna trošarine za leto 2001 dalje.
27. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah – ZTro-C (Uradni list RS, št. 99/01) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
4. člen
Trošarinski zavezanci za plačilo trošarine za alkoholne pijače in alkohol plačujejo trošarino v skladu s tem zakonom za trošarinske izdelke, ki jih sprostijo v porabo od vključno 1. januarja 2002.
5. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah – ZTro-D (Uradni list RS, št. 126/03) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
53. člen
(prehodni režim za uvožene trošarinske izdelke)
Če so bili trošarinski izdelki pred datumom pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji uvoženi na ozemlje Slovenije iz Skupnosti ali iz drugih držav, ki so pristopile Skupnosti 1. maja 2004, in je bil za te trošarinske izdelke začet eden od odložnih carinskih postopkov po carinskem zakonu (Uradni list RS, št. 1/95, 28/95, 32/99, 13/01, 62/01 in 59/02), se trenutek nastanka obveznosti za obračun trošarine in način plačila trošarine določi po predpisih o trošarinah, ki so veljali ob začetku postopka. Trošarina se obračuna po stopnjah oziroma v zneskih, ki veljajo v trenutku nastanka obveznosti za obračun trošarine.
54. člen
(izdaja dovoljenj pooblaščenim prejemnikom in davčnim zastopnikom, veljavnost in izdaja identifikacijskih številk ter prijave poslov med 1. in 15. majem 2004)
(1) Carinski organ lahko zainteresirani osebi, ki želi od 1. maja 2004 dalje poslovati kot pooblaščeni prejemnik ali davčni zastopnik v skladu s tem zakonom in izpolnjuje predpisane pogoje, izda dovoljenje v skladu z 29.a oziroma 29.c členom zakona še pred 1. majem 2004. Tako izdana dovoljenja učinkujejo od vključno 1. maja 2004 dalje.
(2) Identifikacijske številke imetnikov trošarinskih dovoljenj, ki jih je carinski organ izdal pred uveljavitvijo tega zakona, veljajo še naprej. Identifikacijske številke pooblaščenih prejemnikov carinski organ izda ob izdaji dovoljenja. Pooblaščenemu prejemniku iz prejšnjega odstavka carinski organ lahko izda identifikacijsko številko še pred 1. majem 2004, vendar jo sme uporabljati šele od dneva, ko je dovoljenje začelo učinkovati.
(3) Osebe iz 63. člena zakona, ki morajo v skladu s tem zakonom carinskemu organu prijaviti posamezne posle, lahko prijavijo posle, ki jih načrtujejo v obdobju od 1. do vključno 14. maja 2004, že pred 1. majem 2004.
55. člen
(mali proizvajalci žganja)
Osebe, ki na dan začetka uporabe tega zakona posedujejo kotel za kuhanje žganja in pričakujejo, da bodo v letu 2004 izpolnile pogoje za obračunavanje trošarine po petnajstem odstavku 45. člena tega zakona, morajo carinskemu organu predložiti prijavo iz petega odstavka 62. člena zakona do 1. decembra 2004.
56. člen
(prekrški do 1. januarja 2005)
(1) Do 1. januarja 2005 se za prekrške, določene v 68., 69., 70., 71. in 72. členu zakona z denarno kaznijo od 400.000 do 12,000.0000 tolarjev kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
(2) Do 1. januarja 2005 se za prekrške, določene v 68., 69., 70., 71. in 72. členu zakona z denarno kaznijo od 1,000.000 do 18,000.000 tolarjev kaznuje pravna oseba, z denarno kaznijo do 200.000 do 1,000.000 tolarjev pa se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz 68., 69., 70., 71. in 72. člena zakona.
(3) Do 1. januarja 2005 se z denarno kaznijo od 50.000 do 450.000 tolarjev kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz tretjega odstavka 68. člena zakona oziroma z denarno kaznijo od 100.000 do 450.000 tolarjev, če stori prekršek iz 71. člena zakona.
(4) Določba 72.a člena zakona se začne uporabljati 1. januarja 2005.
57. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. maja 2004, razen 54. člena tega zakona, ki se uporablja od uveljavitve.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah – ZTro-E (Uradni list RS, št. 42/04) vsebuje naslednjo končno določbo:
22. člen
Ta zakon začne veljati 1. maja 2004.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah – ZTro-F (Uradni list RS, št. 122/06) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
36. člen
Oseba, ki je na dan uveljavitve tega zakona opravljala dejavnost proizvodnje ali trgovine z biogorivi iz 53. člena zakona, mora uskladiti poslovanje z določbami tega zakona do 1. marca 2007.
37. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2007, razen določbe 27. člena tega zakona, ki se uporablja od dneva uveljavitve tega zakona dalje.
