Na podlagi 27., 29. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1, Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK1) in 16. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 109/2005 – UPB) je Občinski svet Občine Zagorje ob Savi na 1. redni seji dne 23. 12. 2006 sprejel

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Zagorje ob Savi v letu 1994, 1997 in 2002, št. 300-9/86 (Uradni vestnik Zasavja št. 2/96, 15/98 in 17/03) ter Urbanističnih zasnov naselja Zagorje ob Savi sprejme lokacijski načrt za območje nekdanjega obrata Lisce v Zagorju (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt).
(2) Lokacijski načrt je izdelalo podjetje SPEKTER PROJEKT, d.o.o., Trg revolucije 7, 1420 Trbovlje, pod številko projekta 185/2005, v mesecu juniju 2006.

(1) Odlok o lokacijskem načrtu za območje nekdanjega obrata Lisce v Zagorju (v nadaljnjem besedilu: odlok), ki obravnava območje za proizvodne in servisne dejavnosti (oznaka prostorske enote P5), določa: ureditveno območje, zasnovo urejanja ureditvenega območja, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje objektov in ureditev, zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem določil tega odloka.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene v tekstualnem delu in grafično prikazane v lokacijskem načrtu. Lokacijski načrt vsebuje tudi smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora.

(1) Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega območje nekdanjega obrata Lisce v Zagorju z ureditvijo prometnih površin, komunalne in energetske infrastrukture ter druge gospodarske infrastrukture. Površina obravnavanega območja lokacijskega načrta je velikosti cca 0,75 ha.
(2) Ureditveno območje lokacijskega načrta se v celoti nahaja v k.o. Zagorje-mesto in vključuje zemljišča s parc. št. 624-d, 637/1, 637/2, 637/3, 637/4, 637/5, 637/6, 637/7 in 640-d.

(1) Obravnavano območje je kompleks nekdanjega obrata tovarne Lisca Sevnica, ki je sedaj v lasti poslovnega sistema Fori d.o.o. iz Velenja. Lastnik objekta in pripadajočih zemljišč ter javne gospodarske infrastrukture v omenjenem objektu že izvaja proizvodno dejavnost kovinsko predelovalne industrije. Proizvodnja je usmerjena v predelavo kovin, pri kateri se uporablja strojna oprema za razrez, varjenje, brušenje in obdelavo kovin. To dejavnost želi investitor postopoma še razširiti in zato znotraj proizvodnega kompleksa dograditi nove objekte ter celostno urediti območje.
(2) Predlagana prostorska ureditev obravnava razširitev nekdanjega tovarniškega objekta Lisce v dveh fazah. Razširitev obsega izgradnjo štirih prizidkov na S, V in Z strani, ki bodo namenjeni izključno proizvodnji oziroma skladiščenju materiala.

(1) Območje urejanja je v Urbanističnih zasnovah naselja Zagorje ob Savi opredeljeno kot obstoječe območje za proizvodne in servisne dejavnosti. Razvoj proizvodnih in servisnih dejavnosti je usmerjen zlasti v prenovo in intenzivno izrabo obstoječih industrijskih območij.
Proizvodni obrat je lociran v vzhodnem delu naselja Zagorje vzhodno od obstoječe obcestne pozidave poslovno stanovanjskih objektov ob cesti 9. avgusta ter severno od šolskega kompleksa OŠ Ivana Skvarče in zahodno od športnega kompleksa nogometnega igrišča.
(2) Nova prostorska ureditev ne presega okvirov obstoječega proizvodnega kompleksa ter ob upoštevanju podanih lokacijskih pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo ne povečuje negativnih vplivov na sosednja stanovanjska območja. Novi proizvodni objekti znotraj ureditvenega območja morajo imeti zaradi bližine stanovanjskih objektov izvedeno protihrupno zaščito.

(1) Za urbanistično oblikovanje območja in arhitekturno oblikovanje objektov je potrebno skladno z veljavnimi prikazi prostorske ureditve v grafičnih prilogah upoštevati naslednje pogoje:
– razporeditev objektov
– dostopi do objektov
– maksimalni tlorisni in višinski gabariti objektov
– funkcionalna in oblikovna merila za gradnjo objektov.
(2) Razširitev obstoječega obrata obsega gradnjo štirih proizvodnih objektov, ki se funkcionalno in oblikovno prilagajajo obstoječemu glavnemu objektu ter so namenjeni proizvodni dejavnosti.

Objekti
(1) Lega, horizontalni in vertikalni gabariti posameznih objektov ter zasnova zunanje ureditve je prikazana v grafičnih prilogah.
Tlorisi prizidanih objektov so pravilnih oblik in dimenzij:
– prizidek 1: 24,50 m x 12,70 m
– prizidek 2: 13,75 m x 19,00 m
– prizidek 3: 07,50 m x 12,70 m
– prizidek 4: 61,00 m x 10,00 m.
(2) Prva faza obsega izgradnjo treh prizidkov na vzhodni in severni strani (±0,00=253,35 – kota spodnje etaže obstoječega proizvodnega obrata) skupne tlorisne površine ca. 657 m2.
Prizidek 1 je tlorisne površine ca 312 m2 in tlorisnih dimenzij 24,50 m x 12,70 m. Razdeljen je na orodjarno in proizvodni del, ki se nadaljuje v skladišče ali prizidek 3. Le ta je tlorisnih dimenzij 7,50 m x 12,70 m. Zunaj pred skladiščem je manipulativna površina za tovorna vozila.
Prizidek 2 je lociran na severni strani obstoječega proizvodnega obrata. V tem prizidku se vrši priprava surovin za nadaljnjo obdelavo. Tlorisne dimenzije objekta znašajo 13,75 m x 19,00 m.
(3) V drugi fazi se po vsej zahodni dolžini obstoječega objekta na zgornjem platoju (+2,40) dogradi objekt, namenjen skladiščenju materiala. Prizidek 4 je tlorisne površine tlorisnih dimenzij 61,00 m x 10,00 m, streha in fasadne ploskve se prilagodijo obstoječemu objektu. V podaljšku prizidka se nad obstoječo nakladalno rampo na zgornji strani postavi še nadstrešnica tlorisne površine ca. 100 m².
(4) Osnovna konstrukcija prizidkov je jeklena, strešne obloge so iz ognjevarnih panelov Trimoterm SNV (krovna pločevina v svetlo sivi barvi), fasadne obloge pa so iz ognjevarnih fasadnih panelov Trimoterm FTVM. Strehe so enokapne z nizkim naklonom in segajo do višine parapetov oken v zgornji etaži obstoječega objekta.
(5) Za gradnjo predvidenih objektov je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.
Pri izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je obvezno upoštevati geološko – geotehnično poročilo.
Zunanja ureditev
(6) V drugi fazi izvajanja lokacijskega načrta je predvidena tudi izgradnja asfaltiranega parkirišča s 16 parkirnimi mesti, ki se locira na zgornji strani v južnem delu ureditvenega območja (na koti +3,55).
(7) Okolica objektov, kjer ni asfaltiranih prometnih in manipulativnih površin, mora biti zatravljena in zasajena z okrasnimi grmovnimi ali drevesnimi vrstami.

(1) Območje urejanja se prometno navezuje na državno regionalno cesto R 221 (Cesta 9. avgusta) preko cestnih odsekov: Odcep Proletarec in Cesta 9. avgusta – šola I. Skvarča, kjer je možen dostop osebnih vozil, za dostop tovornih vozil pa je predviden cestni odsek C. 9. avgusta – Selo 63.
(2) Znotraj proizvodnega kompleksa se uredijo nove asfaltirane površine za parkiranje osebnih vozil obiskovalcev in zaposlenih. Na spodnji strani obrata je 22 parkirnih mest, v južnem delu na zgornji strani pa je predvideno še dodatno parkirišče za 16 vozil. Obe parkirišči imata urejena dovoza na južni strani kompleksa, ki se uporabljata tudi kot intervencijska dovoza.
Promet s tovornimi vozili je omejen na severni strani ureditvenega območja, kjer so manipulativne površine za dostavo surovin in odvoz gotovih izdelkov.

(1) Zaradi gradnje objektov se po potrebi prestavi, zamenja oziroma zaščiti komunalne, energetske in telekomunikacijske objekte, naprave in napeljave. Projektiranje in gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov, naprav in napeljav poteka v skladu z določbami tega odloka ter pridobljenimi smernicami k lokacijskemu načrtu, ki so jih v postopku izdelave lokacijskega načrta podali pristojni nosilci urejanja prostora.
(2) Na območju lokacijskega načrta so dopustne rekonstrukcije obstoječih in gradnja novih infrastrukturnih objektov.

(1) Na ureditvenem območju obstaja ločen sistem meteornih in fekalnih voda. Z dozidavo proizvodnega obrata se ne posega v obstoječ sistem vodovoda in kanalizacije, širitev proizvodnje pa ne zahteva povečanje moči odjemnih mest za vodovod ali izgradnjo novih oziroma dodatnih objektov za odvajanje odpadnih voda.
(2) Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je potrebno odvajati preko lovilcev olj in peskolovov v obstoječe kanalizacijsko omrežje. Meteorne vode iz streh prizidanih objektov se speljejo v obstoječo meteorno kanalizacijo. V projektni dokumentaciji za nameravano gradnjo prizidkov je potrebno računsko preveriti dodatno obremenitev meteorne kanalizacije zaradi predvidenih novih pozidanih površin znotraj območja urejanja. V primeru neustreznih profilov je potrebno predvideti tudi zadrževalnik meteorne vode. V posameznih prizidkih niso predvideni novi priključki na obstoječe komunalno omrežje, saj se za tehnološki proces uporabi interna napeljava.
(3) Obstoječa fekalna kanalizacija znotraj ureditvenega območja je priključena na sistem mestne kanalizacije.

Za zagotovitev protipožarne zaščite je na območju urejanja zgrajeno hidrantno omrežje z nadtalnimi hidranti. V primeru prestavitve obstoječe hidrantne mreže zaradi gradnje novih objektov je potrebno pri načrtovanju upoštevati Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91). Hidrantno omrežje se opremi z ustreznim številom hidrantov (NO 80 ali NO 100) na razdalji največ 80 m, z minimalnim odmikom od objektov 5 m, tako da se požar na vsakem objektu gasi z najmanj dveh zunanjih hidrantov.
Skupno količino vode, potrebno za gašenje požarov v industrijskih in drugih objektih v odvisnosti od stopnje odpornosti objekta proti požaru in kategorije tehnološkega procesa glede na ogroženost pred požarom je potrebno določiti skladno s tabelo 2 omenjenega pravilnika (min. 10 l/s pri tlaku 2,5 bara).

Glavni objekt se napaja iz transformatorske postaje, ki je locirana v neposredni bližini na zemljišču s parc. št. 637/1 k.o. Zagorje-mesto. Sedanja priključna moč znaša 130kW, z nameravano širitvijo proizvodnje in dograditvijo novih objektov pa povečanje priključne moči zaenkrat ni predvideno. V primeru povečanja potreb v prihodnosti se v prostorski zasnovi predvidi lokacija za postavitev nove dodatne transformatorske postaje, namenjene proizvodnemu obratu. Transformatorska postaja 1 x 250 kVA v pločevinastem ohišju in tlorisnih dimenzij 190 cm x 145 cm se postavi na utrjeno površino velikosti ca. 4,00 m x 5,50 m, ki se uredi na zelenici znotraj ograjenega kompleksa tik pod obstoječo transformatorsko postajo. Točna lokacija je razvidna v grafičnem delu lokacijskega načrta.

(1) Obrat je priključen na telekomunikacijsko omrežje. Investitor mora pred začetkom gradnje novih objektov pod strokovnim nadzorom upravljavca omrežja ustrezno zaščititi oziroma prestaviti vse obstoječe vode, ki potekajo na območju posega.
(2) Znotraj ureditvenega območja KKS omrežje ni vzpostavljeno.

Obrat se ogreva daljinsko z zemeljskim plinom preko plinovodnega omrežja koncesionarja Adriaplin, d.o.o. Ljubljana.

(1) Obstoječi objekt je priključen na plinovodno omrežje PE 63 – 250 mBar, veja 28a, glavna plinska pipa je nameščena na zgornji zahodni fasadi sedanjega proizvodnega obrata in se po zaključku II. faze širitve prestavi na dograjen objekt (prizidek 4). Fasadna omarica z glavno plinsko pipo mora biti stalno dostopna upravljavcu plinovodnega omrežja.
(2) Pri gradnji novih objektov morajo biti objekti s spremljajočimi komunalnimi vodi oddaljeni od obstoječega plinovoda in priključnih plinovodov pri vzporednem poteku praviloma 1,00 m, vendar ne manj kot 0,5 m, pri križanju (višinski odmik) pa praviloma 0,5 m vendar ne manj kot 0,2 m.

V skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 354-09-278/2005 z dne 11. 8. 2005 ugotovilo, da v postopku priprave in sprejemanja lokacijskega načrta celovite presoje vplivov na okolje ni treba izvesti, ker predvideno območje posega leži izven posebnega varstvenega območja (območja Natura 2000) in izven območja daljinskega vpliva na posebno varstveno območje, niti ne leži na zavarovanem območju, kot tudi, da se z lokacijskim načrtom ne načrtujejo posegi v okolje za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje.

Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, objektov kulturne dediščine, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.

Vse parkirne in manipulativne površine za tovorna vozila morajo biti izvedene v protiprašni izvedbi. Meteorna voda iz objektov in prometnih površin se preko lovilcev olj in peskolovov odvaja v obstoječ sistem mestne kanalizacije.
Znotraj območja urejanja je vzpostavljena tudi fekalna kanalizacija.

Ogrevanje objektov mora biti urejeno tako, da emisije v zrak ne presegajo z Uredbo dovoljenih ravni.

Ureditveno območje mora biti varovano pred prekomernim hrupom z upoštevanjem Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05).
Zaščito pred hrupom, ki ne sme pri stanovanjskih objektih v bližini presegati 60 dB preko dneva oziroma 50 dB ponoči, bo mogoče doseči z izborom ustrezne tehnološke opreme in protihrupne izvedbe objektov.

Zbiranje in odvoz odpadkov se organizira skladno z občinskim odlokom. Tipske prevozne posode se namestijo na dvorišču poleg vhoda za tovorna vozila. Velikost in količina posod za odpadke se določi glede na potrebe proizvodnje in ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov, ki urejajo področje ravnanja z odpadki.

(1) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 22/01, 87/01 in 110/02 – ZGO-1), ki določa prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s katerimi bodo zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi in premoženja
– potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču)
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov, Uradni list SFRJ, št. 30/91).
(2) Celoten proizvodni kompleks ima zagotovljen ustrezen dostop in dovoz zadostne širine za intervencijsko vozilo. Intervencijski dovoz je omogočen po utrjenih prometnih površinah, ki bi ob morebitnem požaru omogočile gasilcem dovoz, dostop in postavitev vseh potrebnih gasilskih in reševalnih sredstev na zunanjih površinah objektov. Intervencijske površine in poti so speljane tako, da omogočajo dovoz iz dveh strani. Znotraj kompleksa je urejeno zunanje hidrantno omrežje. Iz novozgrajenih objektov je možen umik direktno na prosto. V primeru požara je zagotovljenih zadosti zunanjih površin za evakuacijo. Zagotovljena je zadostna količina pitne in požarne vode.
(3) V primeru nesreč in razlitja večjih količin goriv, olj ali drugih za vode škodljivih tekočin, suspenzij in drugih materialov, se pred začetkom gradnje novih objektov pripravi načrt varnostnih ukrepov za preprečevanje vdora teh snovi v tla in podtalnico ter njihovo odstranitev.
(4) Na osnovi pridobljenih smernic k lokacijskemu načrtu, ki jih je v postopku izdelave lokacijskega načrta podal Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, je potrebno pri izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo posameznih objektov pridobiti tudi projektne pogoje in požarno soglasje k projektnim rešitvam.

(1) Izvajanje posegov se predvidi po naslednjem vrstnem redu:
– I. etapa: izgradnja prvih treh prizidkov na zahodni in severni strani (±0,00=253,35) skupne tlorisne površine ca. 657 m2.
– II. etapa: prizidava četrtega objekta na zgornjem platoju (+2,40), ki bo namenjen skladiščenju materiala; zaščita in prestavitev obstoječe komunalne infrastrukture na zgornjem platoju zaradi nameravane gradnje (prestavitev plinovoda, vodovoda in po potrebi tudi meteorne kanalizacije), izgradnja dodatnega asfaltiranega parkirišča za 16 vozil na zgornji strani v južnem delu ureditvenega območja (+3,55).
(2) Etape iz prejšnjega odstavka se izvajajo posamezno, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne enote.

(1) Za potrebe gradbišča se uporabljajo že obstoječe komunikacije, transport se vrši po obstoječih občinskih cestah.
(2) Pri organizaciji gradbišča se upošteva naslednje:
– za transport se določijo obstoječe dovozne poti in ceste,
– zagotovi se odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem prometnem omrežju,
– vse ceste in poti, ki bodo služile transportu pred začetkom in med gradnjo, se ustrezno uredi, po končani gradnji pa se vse nastale poškodbe sanira,
– zagotovi se nemotena komunalna oskrba obstoječih objektov in naprav preko vseh komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih in drugih naprav, v času gradnje se jih zaščiti, vse eventualne nove poškodbe pa se sanira in posege uskladi s pristojnimi organi in organizacijami,
– v času gradnje se zagotovi zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljena varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč, v skladu z veljavnimi predpisi se odpravijo v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in nadaljnjega obratovanja objektov,
– v času gradnje se zagotovi vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda,
– na gradbišču ni dovoljeno skladiščenje in pretakanje pogonskih goriv za delovno mehanizacijo,
– sočasno in usklajeno izvajati eventualno gradnjo komunalne infrastrukture,
– urediti pripadajoče zelene in druge površine.

Poleg obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalca tudi:
– nadomestitev vseh komunalnih objektov in naprav, ki v načrtu niso evidentirani, pa se naknadno ugotovi, da so tangirani z gradnjo objektov in ostalih ureditev,
– v primeru, da bodo na objektih, napravah in ureditvah ob predvidenih transportnih poteh in ob gradbišču nastale škode, ki so posledica gradnje, mora investitor sanirati škodo oziroma plačati primerno odškodnino,
– prebivalce KS Franc Farčnik se tekoče obvešča o poteku vseh gradbenih del in njihovih posledicah: prašenje, vibracije, hrup … in morebitnih kratkotrajnih prekinitvah dobave električne energije ali vode.

Pri pripravi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od horizontalnih gabaritov objektov +/- 5%, vendar morajo biti zagotovljeni predpisani odmiki. Odstopanja od vertikalnih gabaritov niso dovoljena.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo opravlja pristojna služba občinske uprave.
Lokacijski načrt je stalno na vpogled občanom na oddelku za Okolje in prostor Občine Zagorje ob Savi.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.