Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za gospodarstvo

Zaradi nenehnega naraščanja porabe zemeljskega plina v Sloveniji in posledičnega nižanja tlaka v plinovodnem sistemu do te mere, da ni možno zagotavljati ustreznega prenosa oziroma transporta plina po predvidenem načrtu in odjema z zahtevanim tlakom, je treba za čim boljšo izrabo novo predvidenega plinovodnega sistema dograditi obstoječo kompresorsko postajo Kidričevo.
Glavni cilj razširitve kompresorske postaje na prenosnem plinovodu M1/1 je zagotavljanje stiskanja prispelih količin zemeljskega plina iz Avstrije. Zaradi nihajočega tlaka dobavljenega plina je treba zagotoviti ustrezen stalni tlak za nadaljnji prenos zemeljskega plina po prenosnem plinovodu M1/1 in tako zagotoviti dobavo zemeljskega plina v celotnem slovenskem plinovodnem sistemu in prenos zemeljskega plina za druge porabnike.
Zaradi zahtev po zagotovitvi raznovrstnih dobavnih virov zemeljskega plina za slovenski energetski trg je treba pri dograditvi kompresorske postaje upoštevati možnost obrnjenega obratovanja, to je stiskanje v smeri z južne in osrednje Slovenije proti Avstriji.
Z razširitvijo kompresorske postaje Kidričevo bo omogočeno najugodnejše delovanje plinovodnega omrežja in prenos zemeljskega plina v že zgrajene in šele predvidene prenosne plinovode.
Minister za gospodarstvo je z dopisom št. 3601-7/2005-98 z dne 19. 5. 2006 podal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za razširitev kompresorske postaje Kidričevo. Pobuda je dokumentirana v gradivu »Idejna zasnova širitve KP Kidričevo« (številka projekta P1KPK1- B114/024C, marec 2006), ki poleg besedila vsebuje tudi grafično prilogo s prikazom lokacije širitve kompresorske postaje v merilu 1:10000.
Pobuda je utemeljena z:
– Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
– Uredbo o prostorskem redu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04);
– Uredbo o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05);
– Resolucijo o Nacionalnem energetskem programu (Uradni list RS, št. 57/04).

Predmet državnega lokacijskega načrta za razširitev kompresorske postaje Kidričevo so vse prostorske ureditve, povezane z razširitvijo kompresorske postaje.
Minister za gospodarstvo je kot najprimernejšo lokacijo za razširitev predlagal obstoječo kompresorsko postajo.
Velikost platoja predvidene razširitve kompresorske postaje Kidričevo znaša približno 200 m x 250 m. Na platoju so predvideni naslednji objekti, sistemi in naprave:
– od tri do šest kompresorskih enot,
– objekti za kompresorske enote,
– nadzorni servisni objekti z vsemi pomožnimi sistemi,
– infrastrukturni priključki, ki so nujni za zagotavljanje delovanja kompresorske postaje,
– plato cevovodnih povezav za povezavo kompresorskih enot s prenosnimi plinovodi in
– drugi pomožni sistemi.
Območje razširitve kompresorske postaje Kidričevo je na območju občine Kidričevo.
Dne 24. 10. 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklical prostorsko konferenco, da bi pridobili in uskladili priporočila, usmeritve in zakonite interese lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta in predvidene prostorske ureditve.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta prouči navezavo kompresorske postaje Kidričevo na cesto Pragersko–Ptuj. Druga priporočila ne vplivajo na vsebino tega programa priprave.

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP DP), ki zagotovi sredstva za izdelavo strokovnega mnenja o utemeljitvi predlagane lokacije (v nadaljnjem besedilu: utemeljitve) s strokovnim mnenjem o najustreznejši idejni rešitvi za predlagano lokacijo, o državnem lokacijskem načrtu in o drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je Geoplin plinovodi d.o.o., Cesta ljubljanske brigade 11, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Geoplin plinovodi), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih in geodetskih podlag iz točk VI.1 in VI.2 tega programa priprave, utemeljitve, vsaj tri idejne rešitve na predlagani lokaciji ter vse faze državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Geoplin plinovodi.
Izdelovalec utemeljitve in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ju Geoplin plinovodi izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, morata izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora.

Nosilci urejanja prostora so državni organi ali organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora.
Nosilci urejanja prostora so lahko tudi drugi državni organi ali organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, če se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo na njihovo delovno področje.
 
IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelujejo s predlogi smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k predlogu državnega lokacijskega načrta, so:
1. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Urad glavnega inšpektorja;
2. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo;
3. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje;
4. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste;
5. Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo;
6. Javna agencija za železniški promet;
7. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami;
8. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za okolje;
9. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo;
10. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo;
11. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo;
12. Zavod RS za varstvo narave;
13. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije;
14. Zavod za ribištvo Slovenije;
15. Zavod za gozdove Slovenije;
16. ELES, d. o. o.;
17. Elektro Maribor, d. d.;
18. Občina Kidričevo in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture.
Pripravljavec predloži ministrstvu, pristojnemu za kulturo, vloge za pridobitev smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v vednost z vsemi prilogami.
 
IV.2 Organizacija ali nosilec javnih pooblastil, ki mora v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelovati le s predložitvijo podatkov o lastnem omrežju, je Telekom Slovenije, d. d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za vode mora v postopku priprave državnega lokacijskega načrta predložiti podatke o programih in načrtih, ki jih pripravljajo.
 
IV.3 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku izdelave utemeljitve predlagane lokacije podajo stališče k utemeljitvi najustreznejše rešitve, so:
1. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo;
2. Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste;
3. Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo;
4. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice in žičnice;
5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo;
6. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
MOP DP se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora podati stališče k utemeljitvi najustreznejše rešitve glede razvoja posameznega resorja.

Izbiro lokacije kompresorske postaje Kidričevo narekujejo tehnološke zahteve. Izračun transporta načrtovanih količin zemeljskega plina in zahteva po tlaku narekujejo postavitev kompresorske postaje na prenosnem plinovodu M1/1. Za največjo prenosno zmogljivost plinovodnega sistema v Republiki Sloveniji je najprimernejša lokacija za postavitev kompresorske postaje ob obstoječi kompresorski postaji Kidričevo na križišču obstoječih plinovodov M1, R14 in R15.
Načrtovalec predlagane razširitve kompresorske postaje izdela utemeljitev predlagane lokacije ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. točki tega programa priprave, na podlagi priporočil s prve prostorske konference, analize prostora, pridobljenih smernic in njihove analize, analiz stanja, teženj in razvojnih možnosti v prostoru ter študije ranljivosti.
MOP DP, ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, in Geoplin plinovodi potrdijo predlog lokacije, za katero Geoplin plinovodi pridobi najmanj tri urbanistično–krajinske idejne rešitve z zasnovo arhitekture objektov, ki jih morajo izdelati različni izdelovalci.
Pridobljene idejne rešitve izdelovalec utemeljitve analizira in medsebojno primerja na podlagi naslednjih meril:
– krajinska in urbanistična arhitekturna zasnova,
– vplivi na okolje,
– ekonomska merila,
– tehnično-tehnološka merila,
– družbena sprejemljivost.
V zaključku primerjave pridobljenih idejnih rešitev izdelovalec predlaga in utemelji najustreznejšo idejno rešitev razširitve kompresorske postaje Kidričevo.
MOP DP imenuje strokovno skupino neodvisnih strokovnjakov s področja urbanistično arhitekturnega in krajinskega oblikovanja ter tehničnega vidika, ki oblikuje stališče o izdelani utemeljitvi in izmed izdelanih in proučenih idejnih rešitev razširitve kompresorske postaje predlaga najustreznejšo.
K idejnim rešitvam in utemeljitvi pridobi MOP DP stališče Ministrstva za gospodarstvo, Direktorata za energijo, in Geoplina.
V zaključku utemeljitve predlagane variante načrtovalec predlaga in utemelji najustreznejšo rešitev in poda usmeritve za njeno optimizacijo pri izdelavi strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta.

Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in vsa druga gradiva, bistvena za izdelavo naloge.
 
VI.1 V postopku izdelave utemeljitve najustreznejše variantne rešitve se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– analiza stanja in teženj v prostoru: analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov, ki izhajajo iz dosedanje postavitve obstoječe kompresorske postaje;
– analiza razvojnih možnosti v prostoru: ugotovitve novih razvojnih potreb, teženj in različnih pobud na obravnavanem območju, analiza možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve;
– študija ranljivosti prostora: analiza pričakovanih vplivov prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora, vrednotenje in priprava predlogov strokovnih rešitev;
– elaborat z oceno in primerjavo vsaj treh različnih idejnih rešitev glede na krajinsko-urbanistično, tehnološko-tehnično, ekonomsko in okoljsko ter družbeno sprejemljivost;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora.
 
VI.2 V postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izdelajo naslednje strokovne in geodetske podlage:
– geodetski načrt, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04);
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve z vključenimi funkcionalnimi, urbanističnimi, krajinskimi, arhitekturnimi in okoljevarstvenimi rešitvami in ureditvami, z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejna zasnova nove urbanistično krajinske ureditve, tudi glede na obstoječo kompresorsko postajo (krajinska preureditev obstoječe kompresorske postaje, da bo skladna z območjem razširitve kompresorske postaje Kidričevo ipd.);
– idejna zasnova novih in zaščita, prestavitev ali ukinitev obstoječih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev;
– elaborat vplivov na okolje, ki bo obsegal vse vplive na okolje;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi med gradnjo.
Predlog državnega lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic na nepremičninah.

VII.1 Postopek priprave državnega lokacijskega načrta poteka v skladu z Zakonom o urejanju prostora. Utemeljitve najustreznejše rešitve, strokovne in geodetske podlage iz točke VI.1 in VI.2 tega programa priprave in državni lokacijski načrt se v vseh fazah izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
V skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD in 66/06 – odl. US) je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 35409-247/2006 z dne 11. 9. 2006 ugotovilo, da v postopku priprave državnega lokacijskega načrta ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje. Za predmetni načrt ni potrebna presoja vplivov na okolje, ker ne predvideva posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje.
V obrazložitvi odločbe iz prejšnjega odstavka je navedeno, da predvidena prostorska ureditev ni načrtovana na zavarovanih območjih ali posebnem varstvenem območju in zato ne more pomembno vplivati na ta območja, torej za predmetni načrt ni potrebna izdelava presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe načrtov in posegov na varovana območja.
 
VII.2 Faza utemeljitve najustreznejše variantne rešitve
1. Pridobitev smernic za načrtovanje
– Geoplin plinovodi zagotovi gradivo za pridobitev smernic (lega prostorske ureditve v širšem prostoru s tehničnim poročilom za predlagano rešitev);
– MOP DP pridobi smernice za načrtovanje in strokovne podlage urejanja prostora od nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 tega programa priprave in podatke od organizacij oziroma ali javnih pooblastil iz točke IV.2 tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora pripravijo smernice v 30 dneh po prejemu vloge; nosilci urejanja prostora v tem roku pošljejo tudi strokovne podlage urejanja prostora, s katerimi razpolagajo in se nanašajo na območje oziroma so predmet načrtovanja. Če v 30 dneh ni mogoče strokovno pripraviti naravovarstvenih smernic, se v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, rok lahko podaljša, vendar na največ 60 dni, o čemer pristojni zavod obvesti pripravljavca;
– načrtovalec izdela analizo smernic;
– Geoplin plinovodi zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz prve in druge alineje točke VI.1 tega programa priprave;
– načrtovalec ob upoštevanju smernic in njihove analize ter analize prostora izdela usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve in pridobi vsaj tri krajinsko-arhitekturne rešitve predlagane razširitve obstoječe kompresorske postaje Kidričevo;
– MOP DP, ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, in Geoplin plinovodi potrdijo usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve in predlagani obseg krajinsko-arhitekturnih rešitev.
 
2. Utemeljitev najustreznejše variantne rešitve
– Geoplin plinovodi zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz tretje in četrte alineje točke VI.1 tega programa priprave;
– načrtovalec izdela utemeljitev najustreznejše variantne rešitve s primerjavo vsaj treh krajinsko-arhitekturnih predlaganih rešitev;
– MOP DP zagotovi recenzijo o utemeljitvi najustreznejše variantne rešitve;
– po prejemu recenzije utemeljitve najustreznejše variantne rešitve načrtovalec po potrebi dopolni utemeljitev najustreznejše variantne rešitve;
– MOP DP pridobi stališča nosilcev urejanja prostora iz točke IV. 3 tega programa priprave;
– k izdelani in po potrebi dopolnjeni utemeljitvi najustreznejše variantne rešitve in predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi MOP DP stališče ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, in Geoplina plinovodi;
– pripravljavec organizira drugo prostorsko konferenco na sedežu MOP DP, da se za predlagano načrtovano ureditev pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in zakoniti interesi in mnenja lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti.
 
3. Potrditev predloga najustreznejše rešitve
– Geoplin plinovodi zagotovi dopolnitev utemeljitve in predloga najustreznejše rešitve, tako da pri tem smiselno upošteva stališča nosilcev urejanja prostora iz točke IV. 3 tega programa priprave in priporočila druge prostorske konference, pri čemer mora obrazložiti način upoštevanja ali razloge za neupoštevanje;
– na predlog ministra, pristojnega za prostor, in ministra, pristojnega za gospodarstvo, o utemeljitvi najustreznejše variantne rešitve odloči Vlada Republike Slovenije.
 
VII.3 Faze predloga državnega lokacijskega načrta
1. Izdelava predloga državnega lokacijskega načrta
– Geoplin plinovodi na podlagi usmeritev iz utemeljitve najustreznejše variantne rešitve, smernic in njihovih dopolnitev zagotovi izdelavo strokovnih in geodetskih podlag iz točke VI.2 tega programa priprave, vključno z elaboratom vplivov na okolje;
– načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih in geodetskih podlag, vključno z elaboratom vplivov na okolje, izdela predlog državnega lokacijskega načrta;
– MOP DP zagotovi recenzijo predloga državnega lokacijskega načrta;
– načrtovalec po prejemu pripomb MOP DP dopolni predlog državnega lokacijskega načrta;
– MOP DP seznani občine, na katere se to nanaša, z javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta.
 
2. Javna razgrnitev in javne obravnave
– minister, pristojen za prostor, s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta, na sedežu pripravljavca ter v občinah, na katere se to nanaša;
– javna razgrnitev traja najmanj 30 dni;
– MOP DP obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave, kjer je omogočen vpogled v predlog državnega lokacijskega načrta, in o načinu dajanje mnenj in pripomb z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije in na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve;
– MOP DP med javno razgrnitvijo organizira javno obravnavo. Javna obravnava mora biti v občinah, na katere se nanaša načrtovana prostorska ureditev;
– MOP DP v sodelovanju z občinami med javno razgrnitvijo in javno obravnavo evidentira vse pisne in ustne pripombe ter predloge organov, organizacij in posameznikov;
– MOP DP v sodelovanju z Geoplinom plinovodi, ministrstvom, pristojnim za gospodarstvo, in načrtovalcem prouči pripombe in predloge;
– načrtovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja;
– MOP DP s pripombami in predlogi ter s predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, ter pridobi njihovo predhodno mnenje;
– minister, pristojen za prostor, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za gospodarstvo, odloči o upoštevanju pripomb in predlogov ter z odločitvijo seznani občine, na katere se načrtovana ureditev nanaša.
 
3. Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta
– Geoplin plinovodi zagotovi izdelavo potrebnih dopolnitev strokovnih podlag v skladu s sprejeto odločitvijo o upoštevanju pripomb in predlogov;
– načrtovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag;
– načrtovalec po potrebi dopolni analizo smernic, jo zaključi in priloži k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in h gradivu za pridobitev mnenj;
– MOP DP zagotovi pregled predloga državnega lokacijskega načrta in pridobi stališče ministrstva, pristojnega za gospodarstvo;
– Geoplin plinovodi zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
 
4. Pridobitev mnenj
– MOP DP od nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 tega programa priprave pridobi mnenja k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta;
– nosilci urejanja prostora pripravijo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge;
– MOP DP pošlje Geoplinu plinovodi mnenja nosilcev urejanja prostora in strokovno mnenje, da načrtovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta.
 
5. Sprejem državnega lokacijskega načrta
– minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo, predloži usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiva so priporočila obeh prostorskih konferenc in stališča glede pripomb in predlogov z javne razgrnitve;
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.