Na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek), Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) ter 30. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 41/99, 91/01 – popr.) župan Občine Šmarje pri Jelšah sprejemam

Občina spada v Savinjsko statistično regijo, ki obsega 31 občin in katere središče je Celje. Pred letom 1995 je Občina Šmarje pri Jelšah obsegala še danes samostojne občine Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje. Današnja občina Šmarje pri Jelšah meri 107,7 km2 in ima 9.641 prebivalcev. Gostota poselitve znaša 89,5 prebivalcev na km2, kar predstavlja 91% slovenskega povprečja (Vir: Statistični urad RS, 2005). Število prebivalcev je od leta 1961 raslo, v letih od 1991 do 2002 se je rast umirila in tudi v nadaljnjih letih ne kaže doživeti večjega porasta.
V občini je 77 naselij (prevladujejo podeželska razložena naselja), od katerih razvojno izstopata Šmarje pri Jelšah in Mestinje, naselji ob glavnih prometnih žilah. Naselje Šmarje predstavlja upravno, kulturno, gospodarsko in izobraževalno središče širšega makroobmočja. Naselje Mestinje predstavlja pomembno lokalno središče, saj je območje opremljeno tako s trgovskimi in storitvenimi dejavnostmi kot tudi z industrijo oziroma proizvodnjo.
Oddaljenost od središč nacionalnega in regionalnega pomena ter avtocestnih povezav prispeva k dejstvu, da se občina sooča z razvojnimi problemi na mnogih področjih (depopulacija, pomanjkanje zaposlitvenih in kariernih možnosti). Povprečna mesečna plača delovno aktivnih prebivalcev zaostaja za državno. Delovno aktivni prebivalci se v veliki večini vozijo na delo v drugo občino iste statistične regije (Šentjur, Celje, Rogaška Slatina).
Površje občine predstavlja valovito terciarno gričevje z vmesnimi dolinami in osrednjim podoljem in pripada Voglajnsko-Sotelski Sloveniji. Konfiguracija terena je pogojevala obliko poselitve območja. Izredno razpršen vzorec je sicer avtohton, vendar pomeni dražje komunalno opremljanje stavbnih zemljišč ter njihovo vzdrževanje. Poleg razpršene poselitve povzroča oblikovanost površja (v kombinaciji z drugimi dejavniki) probleme tudi zaradi nevarnosti plazovitosti velikega dela občine. Skupaj s poplavno ogroženostjo nižinskih delov je to razlog za primanjkovanje razpoložljivih površin, primernih za širjenje poslovnih oziroma proizvodnih con.
Morfologija terena in ugodno podnebje pomenijo dobre pogoje za gojenje vinske trte, vendar je v občini potrebno opredeliti vinorodna oziroma vinogradniška območja, saj se pojavlja velik pritisk s strani vikendašev. Vinogradi predstavljajo slabe 4% kmetijskih površin, vendar ima kar 73% kmetij v lasti vinograd. Odstotek gospodinjstev s kmečkimi gospodarstvi je močno nad slovenskim povprečjem, večinski delež površin v občini predstavljajo kmetijske površine.

Na podlagi 4. odstavka 171. Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popravek – ZUreP-1) občine pričnejo s pripravo strategije prostorskega razvoja po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije in jo morajo sprejeti najkasneje v 3 letih po sprejemu strategije prostorskega razvoja Slovenije (do 20. 7. 2007).
Namen prostorske strategije je priprava temeljnega prostorskega razvojnega dokumenta občine, ki bo nadomestil obstoječi, sedaj veljavni odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Šmarje pri Jelšah (spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Šmarje pri Jelšah).
Priprava Strategije prostorskega razvoja Občine Šmarje pri Jelšah (v nadaljevanju: prostorska strategija) je potrebna predvsem zaradi uskladitve občinskih prostorskih aktov s prostorskimi akti Republike Slovenije, s sprejeto Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) ter Prostorskim redom Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04).
Razlogi za pripravo prostorske strategije so tudi razvojne potrebe občine ter pobude in predlogi pravnih ter fizičnih oseb, na katere se je občina dolžna odzvati najmanj enkrat na štiri leta (67. člen ZUreP-1).

– Zakon o urejanju prostora – ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02 in 08/03 – popravek),
– Odlok o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS – Uradni list RS, št. 76/04),
– Uredba o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04)
– Pravilnik o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04).

Skladno z določilom 40. člena ZVO-1 je občina obvestila Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) o nameri priprave prostorske strategije Občine Šmarje pri Jelšah. V skladu z odločbo MOP, št. 35409-320/2006 z dne 22. 12. 2006 celovite presoje vplivov na okolje ni treba izvesti, pod pogojem, da se s planom ne bodo načrtovali ali določali posegi v okolje, za katere se zahteva izvedba presoje vplivov na okolje.

Predmet prostorske strategije je opredelitev izhodišč in vizije prostorskega razvoja Občine Šmarje pri Jelšah z upoštevanjem temeljnih ciljev, kot jih določa Zakon o urejanju prostora, in usmerjanje razvoja dejavnosti v prostoru in njegovo rabo tako, da bo omogočen usklajen in vzdržen prostorski razvoj na območju občine, ob hkratnem upoštevanju varstvenih zahtev.
V prostorski strategiji bomo upoštevali konceptualna izhodišča občine, že začrtane prostorske razvojne procese ter pobude pravnih in fizičnih oseb, ki sovpadajo z načrtovanim konceptom prostorskega razvoja Občine Šmarje pri Jelšah.
Prostorska strategija občine bo upoštevala tako družbene, gospodarske in okoljske dejavnike prostorskega razvoja.

Programska izhodišča prostorske strategije so predvsem:
– usklajenost s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskim redom Slovenije,
– usklajenost z razvojnimi dokumenti posameznih nosilcev urejanja prostora,
– ustvarjanje čim bolj prepoznavnega reda v prostoru občine,
– doseganje skladnega razvoja občine po načelih trajnostnega razvoja, v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami,
– doseganje zmernega, premišljenega in vzdržnega prostorskega razvoja skladno z razvojnimi in poselitvenimi potrebami,
– doseganje vzdržnega prostorskega razvoja skladno z varstvenimi usmeritvami in zahtevami s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine,
– doseči prostorsko usklajene in med seboj dopolnjujoče se razmestitve različnih dejavnosti v prostoru,
– zagotoviti ustrezne prometne povezave s širšim regionalnim zaledjem in povezave med posameznimi naselji,
– spodbujanje za razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih funkcij, razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo ter omogočanje možnosti za športno in kulturno dejavnost,
– zagotavljanje prebivalcem naselja in njihovega zaledja vsaj možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje,
– krepitev prepoznavnih naravnih in kulturnih značilnosti in prednosti posameznih območij ter reševanje obstoječih problemov.

Upoštevajoč zakonodajo bo občina usmerjala poselitev znotraj poselitvenih območij naselij na ta način, da bo prvenstveno izkoristiti proste in nezadostno izkoriščene površine v naseljih z njihovim aktiviranjem ter s prenovo in sanacijo degradiranih območij v naseljih. Na osnovi dosedanjih izsledkov, ki jih študije deloma že kažejo, pa želi za nadaljnji dolgoročni razvoj s prostorsko strategijo opredeliti predvsem naslednje težnje:
– aktivirati poslovne cone v Šmarju (vzhod, zahod) in Mestinju,
– izboljšati turistično ponudbo (vključno z obnovo in dograditvijo turistično-prometne infrastrukture),
– revitalizirati kulturno dediščino za potrebe turizma,
– povezati izobraževanje in gospodarstvo,
– povečati število namestitvenih enot za potrebe doma upokojencev,
– dograditi in izboljšati prometno infrastrukturo (rekonstrukcija lokalnih cest, obvoznica),
– urediti vodooskrbo območij razpršene poselitve, izboljšati komunalno opremljenost in zgraditi kanalizacijske sisteme s pripadajočimi čistilnimi napravami,
– pripraviti navezavo na obstoječi plinovod in izvesti plinifikacijo in
– zagotoviti prostorske možnosti za potrebne širitve naselij.

Prostorska strategija bo izdelana za celotno območje Občine Šmarje pri Jelšah.
Sestavni del prostorske strategije bosta tudi urbanistični zasnovi Šmarje pri Jelšah in Mestinje.

Pripravljavec prostorske strategije je Občina Šmarje pri Jelšah, ki je z javnim naročilom izbrala zunanjega izdelovalca podjetje RRD, Regijsko razvojno družbo d.o.o. iz Domžal. Nosilci urejanja prostora, ki pripravijo smernice, mnenja in strokovne podlage za pripravo prostorske strategije, so ministrstva in organi v njihovi sestavi, ter nosilci javnih pooblastil, ki sodelujejo pri pripravi prostorske strategije in so določeni s tem programom priprave. Pripravljavec po sprejemu programa priprave pozove pristojne nosilce urejanja prostora, da mu v roku 30 dni dajo smernice za pripravo prostorske strategije. V primeru molka nosilca urejanja prostora se bo v skladu z 29. členom ZUreP-1 štelo, da nimajo smernic, pri čemer pa mora izdelovalec upoštevati vse zahteve, ki jih za pripravo predloga prostorske strategije določajo veljavni predpisi in drugi pravni akti.
Pristojni nosilci urejanja prostora, ki v smernicah in strokovnih podlagah opredelijo izhodišča za prostorski razvoj, pomembna s področja njihove pristojnosti, so:
1. Ministrstvo za okolje in prostor; Urad za prostorski razvoj, Dunajska 48, 1000 Ljubljana – področje prostorskega razvoja
2. Ministrstvo za okolje in prostor; Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana – področje varstva okolja
3. Ministrstvo za okolje in prostor; Direktorat za okolje, Dunajska 48, 1000 Ljubljana – področje upravljanja z vodami
4. Ministrstvo za okolje in prostor; Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Lava 11, 3000 Celje – področje upravljanja z vodami
5. Ministrstvo za okolje in prostor; Agencija RS za okolje, Urad za okolje, Sektor za varstvo narave, OE Ljubljana, Vojkova 1b, 1001 Ljubljana – področje varstva narave
6. Ministrstvo za okolje in prostor; Direktorat za prostor, Dunajska 48, 1000 Ljubljana – področje urejanja prostora in stanovanjsko področje
7. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Direktorat za kmetijstvo, Dunajska 58, 1000 Ljubljana – področje kmetijstva
8. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Dunajska 58, 1000 Ljubljana – področje gozdarstva
9. Zavod za gozdove Slovenije, OE Celje, Ljubljanska 13, 3000 Celje – področje gozdarstva
10. Ministrstvo za gospodarstvo; Direktorat za notranji trg, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana – področje blagovnih rezerv
11. Ministrstvo za gospodarstvo; Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana – področje podjetniškega razvoja
12. Ministrstvo za gospodarstvo; Direktorat za turizem, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana – področje turizma
13. Ministrstvo za gospodarstvo; Direktorat za energijo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana – področje energetske infrastrukture
14. Ministrstvo za gospodarstvo; Direktorat za elektronske komunikacije, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana – področje elektronskih komunikacij
15. Ministrstvo za promet; Javna agencija za železniški promet, Kopitarjeva 5, 2000 Maribor – področje železniške infrastrukture
16. Ministrstvo za promet; Direktorat za železnice in žičnice, Langusova 4, 1535 Ljubljana – področje železniške infrastrukture
17. Ministrstvo za promet; Direkcija RS za ceste, Lava 42, 3000 Celje – področje ureditve prometa
18. Družba za avtoceste v RS d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje – področje prometne infrastrukture avtocest
19. Ministrstvo za promet; Direktorat za civilno letalstvo, Langusova 4, 1535 Ljubljana – področje letalstva
20. Ministrstvo za promet; Direktorat za promet, Langusova 4, 1535 Ljubljana – področje prometne politike
21. Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana – področje kulture in kulturnih dejavnosti
22. Ministrstvo za kulturo; Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana – področje kulturne dediščine
23. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije; OE Celje, Glavni trg 1, 3000 Celje – področje varstva kulturne dediščine
24. Zavod RS za varstvo narave, OE Celje, Stanetova 6, 3000 Celje – področje varstva narave
25. Ministrstvo za obrambo; Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Celje, Dečkova 36, 3000 Celje – področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
26. Ministrstvo za obrambo; Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo, Kardeljeva ploščad 25, 1000 Ljubljana – področje obrambe
27. Ministrstvo za zdravje; Zdravstveni inšpektorat RS; OE Celje, Kidričeva ulica 36, 3000 Celje – področje zdravstva
28. Ministrstvo za javno upravo; Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana – področje javne uprave
29. Ministrstvo za notranje zadeve; Policijska urava Celje; PP Šmarje pri Jelšah, Rimska cesta 4, 3240 Šmarje pri Jelšah – področje javnega varstva in migracij
30. Ministrstvo za pravosodje; Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, Tivolska 42, 1000 Ljubljana – področje pravosodja
31. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve; Direktorat za trg dela in zaposlovanje, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana
32. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve; Direktorat za socialne zadeve, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana – področje socialnega varstva
33. Ministrstvo za šolstvo in šport; Direktorat za šport; Kotnikova 38, 1000 Ljubljana – področje športa
34. Ministrstvo za šolstvo in šport; Direktorat za razvoj šolstva; Kotnikova 38, 1000 Ljubljana – področje šolstva
35. Urad Vlade RS za makroekonomske analize in razvoj; Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana.
Drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi Strategije prostorskega razvoja Občine Šmarje pri Jelšah (nosilci javnih pooblastil):
1. Občina Šmarje pri Jelšah – področje oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in površinskih voda, komunalnih odpadkov, javne snage in čiščenja javnih površin, oskrbe s toploto
2. Elektro Celje, Javno podjetje za distribucijo električne energije d.d., Vrunčeva 2a, 3000 Celje
3. ELES, Elektro-Slovenija d.o.o, Prenos električne energije, Služba za nadzor, Hajdrihova ulica 2, p.p. 255, 1000 Ljubljana
4. Elektrogospodarstvo Slovenije, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana
5. Geoplin plinovodi, Družba za upravljanje s prenosnim omrežjem, d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11, 1000 Ljubljana
6. Telekom Slovenije, PE Celje, Lava 1, 3000 Celje
7. OKP – Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o, Celjska cesta 12, 3250 Rogaška Slatina
8. Ribiška zveza Slovenije; Zveza ribiških družin Celje, Čopova ulica 19, 3000 Celje
9. Župan Občine Šmarje pri Jelšah, Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah, odbori občinskega sveta, strokovne službe občinske uprave.
Druga ministrstva in nosilci urejanja prostora, organi ali organizacije, če se v postopku priprave strategije prostorskega razvoja ugotovi njihova relevantnost.

Strokovne rešitve se pridobijo v skladu z ZUreP-1 in Pravilnikom o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 24/04) (v nadaljevanju: Pravilnik) ter Prostorskim redom Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), do tiste stopnje natančnosti, ki omogoča odločitve na strateškem nivoju.
Za pripravo prostorske strategije se upoštevajo oziroma izdelajo naslednje strokovne podlage:
1. Smiselno se uporabi že izdelane študije in analize, ki so vezane na usmerjanje prostorskega razvoja.
2. Vse obvezne strokovne podlage, ki jih določata Pravilnik in Prostorski red Slovenije:
a) Analiza stanja in teženj v prostoru
b) Analiza razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru
c) Študija ranljivosti prostora.
3. Skladno s Pravilnikom in Prostorskim redom Slovenije se izdelajo tudi druge analize prostora in podrobnejše strokovne podlage, za katere se v postopku priprave prostorske strategije ugotovi, da so pomembne za kvalitetno pripravo:
a) Analize demografskih in socialnih razmer
b) Analize pobud iz javnega in zasebnega sektorja
c) Analiza identitete prostora
d) Določitev vinogradniških območij
e) Strokovni podlagi za urbanistični zasnovi.
4. Pridobijo se tudi strokovne podlage nosilcev urejanja prostora.
Strokovne podlage in geodetske podlage zagotovi pripravljavec. Za pripravo prostorske strategije in strokovnih podlag pripravljavec pridobi geodetske podlage v digitalni obliki v ustreznem merilu. Za pripravo prostorske strategije bodo pridobljeni naslednji geodetski podatki: DKN, DOF5, TTN5, register prostorskih enot, kataster stavb. Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora pa se pridobi v fazi pridobivanja smernic.
V postopku priprave se lahko ugotovi potreba po dodatnih strokovnih podlagah.

Priprava prostorske strategije bo ob sodelovanju nosilcev urejanja prostora potekala po naslednjem terminskem planu:
– priprava koncepta SPRO/oktober 2006
– obvestilo sosednjim občinam/oktober 2006
– obvestilo MOP o nameri izdelave SPRO/november 2006
– izvedba 1. prostorske konference/7. 11. 2006
– izdelava osnutka SPRO/februar 2007
– izvedba 2. prostorske konference/februar 2007
– izdelava strokovnih podlag/do javne razgrnitve
– javna razgrnitev in javna obravnava SPRO/marec–april 2007
– stališča do pripomb in predlogov/maj 2007
– izdelava dopolnjenega predloga SPRO/maj–junij 2007
– usklajevanje in pridobivanje mnenj pristojnih nosilcev urejanja prostora/junij–julij 2007
– sprejem SPRO/julij 2007.
Pred objavo odloka o prostorski strategiji mora pripravljavec prostorsko strategijo poslati ministrstvu za okolje in prostor v potrditev (v skladu z 69. členom ZUreP-1).
Roki za pripravo prostorske strategije, predvideni v tem Programu priprave, se lahko zaradi nepredvidenih zunanjih okoliščin spremenijo.

Finančna sredstva za pripravo prostorske strategije in pripravo strokovnih podlag ima pripravljavec zagotovljene v proračunu občine, razporejene na obdobju dveh let (2006, 2007).

Program priprave prostorske strategije začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.