Na podlagi 5. člena v zvezi s 6. in 126. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije

V Uredbi o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 99/06) se drugi odstavek 6. člena spremeni tako, da se glasi:
»(2) Plačilna pravica z dovoljenjem je plačilna pravica iz prejšnjega odstavka ali plačilna pravica za praho iz tretjega odstavka tega člena, na katero je vezano dovoljenje za sadje, zelenjavo in krompir iz 11. člena te uredbe.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Plačilna pravica za praho je enaka regionalnemu plačilu.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Plačilna pravica brez upravičenih površin je plačilna pravica, določena na podlagi dodatka za sektor mleka iz drugega odstavka 17. člena te uredbe oziroma sektor govedoreje iz drugega odstavka 21. člena te uredbe.«.

Besedilo 7. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Plačilne pravice, plačilne pravice z dovoljenjem in plačilne pravice za praho se dodelijo za upravičene površine iz drugega odstavka tega člena, prijavljene v zbirnih vlogah za leto 2007.
(2) Upravičene površine za dodelitev plačilnih pravic so površine grafičnih enot rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK) z naslednjimi vrstami dejanske rabe kmetijskih zemljišč:
– 1100 – njiva/vrt (vključno z nasadi jagod);
– 1160 – hmeljišče;
– 1230 – oljčnik;
– 1300 – trajni travnik;
– 1321 – barjanski travnik;
– 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak (obvezna je dvonamenska raba – košnja ali paša in pridelava sadja, gostota sajenja je več kot 50 in največ 200 dreves/ha, visokodebelna drevesa);
– 1180 – trajne rastline na njivskih površinah (njive špargljev, artičok in rabarbare);
– 1190 – rastlinjak (površine, na katerih se prideluje sadje in zelenjava iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe);
– 1221 – intenzivni sadovnjak (nasadi sadnih vrst iz Priloge 1 te uredbe).
(3) Upravičene površine GERK-ov z vrsto dejanske rabe 1100 – njiva (za nasade jagod), 1160 – hmeljišče, 1230 – oljčnik, 1221 – intenzivni sadovnjak, za katere so nosilci kmetijskih gospodarstev, v skladu s predpisom, ki ureja evidenco pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih, predpisom, ki ureja evidenco pridelovalcev hmelja, in predpisom, ki ureja evidenco pridelovalcev oljk, zavezanci za vpis v posamezno evidenco pridelovalcev, morajo imeti, v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, v evidenci GERK vpisane podatke o intenzivnem sadovnjaku, hmeljišču in oljčniku.
(4) Upravičene površine za dodelitev plačilnih pravic za praho so površine GERK-ov z vrsto dejanske rabe 1100 – njiva/vrt.«.

Za 7. členom se doda nov 7.a člen, ki se glasi:

(1) Za upravičene površine iz prejšnjega člena, ki so bile prijavljene tudi v zbirnih vlogah v letu 2006, se plačilne pravice, plačilne pravice z dovoljenjem in plačilne pravice za praho iz 6. člena te uredbe dodelijo na osnovi ugotovljenih GERK-ov, iz zbirnih vlog za leto 2006.
(2) Za upravičene površine iz prejšnjega člena, se za površine, ki niso bile prijavljene v zbirnih vlogah v letu 2006, plačilne pravice, plačilne pravice z dovoljenjem in plačilne pravice za praho iz 6. člena te uredbe dodelijo na osnovi podatkov iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, z 10. junija 2007, zajetih iz digitalnih ortofoto posnetkov, posnetih do konca leta 2006.
(3) V skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena se nosilcu kmetijskega gospodarstva dodelijo plačilne pravice na naslednji način:

+---------------------------------------+------------------+-----------------+
|Podatek o vrsti dejanske rabe iz       |Prijava v zbirni  |Dodelitev        |
|zbirne vloge 2006 oziroma iz evidence  |vlogi za leto     |plačilne pravice |
|dejanske rabe                          |2007              |za:              |
|kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč    |                  |– njivske        |
|                                       |                  |površine (PP-n), |
|                                       |                  |– travniške      |
|                                       |                  |površine (PP-t): |
+---------------------------------------+------------------+-----------------+
|n                                      |n                 |PP-n             |
|                                       |                  |                 |
+---------------------------------------+------------------+-----------------+
|t                                      |t                 |PP-t             |
|                                       |                  |                 |
+---------------------------------------+------------------+-----------------+
|t                                      |n                 |PP-t             |
|                                       |                  |                 |
+---------------------------------------+------------------+-----------------+
|n                                      |t                 |PP-t             |
|                                       |                  |                 |
+---------------------------------------+------------------+-----------------+
|IS, SD, V                              |IS, SD, V         |brez             |
|                                       |                  |                 |
+---------------------------------------+------------------+-----------------+
|IS, SD, V                              |n                 |brez             |
|                                       |                  |                 |
+---------------------------------------+------------------+-----------------+
|IS, SD, V                              |t                 |brez             |
|                                       |                  |                 |
+---------------------------------------+------------------+-----------------+

Upravičene površine iz 7. člena te uredbe, z vrsto dejanske rabe:
n: N (1100 – njiva/vrt, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah, 1190 – rastlinjak), HM (1160 – hmeljišče), O (1230 – oljčnik) in IS (1221 – intenzivni sadovnjak nasadov sadnih vrst iz Priloge 1)
t: T (1300 – trajni travnik, 1321 – barjanski travnik), SD (1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak)
Površine, ki niso upravičene površine iz 7. člena te uredbe z vrsto dejanske rabe:
IS = 1221 – intenzivni sadovnjak (brez nasadov sadnih vrst iz Priloge 1)
SD = 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak (ki ne izpolnjuje pogojev iz 7. člena te uredbe)
V = 1211 – vinograd«.

Na koncu prvega odstavka 8. člena se doda nov stavek, ki se glasi:
»Upravičenci za dodelitev plačilnih pravic z dovoljenjem morajo v letu 2007 vložiti tudi zahtevek za dodelitev dovoljenj za sadje, zelenjavo in krompir.«.

Prvi odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pogoji za dodelitev plačilnih pravic in plačilnih pravic z dovoljenjem za upravičene površine iz 7. člena te uredbe so naslednji:
– da so vse površine kmetijskih zemljišč posameznega kmetijskega gospodarstva vpisane v evidenco GERK vsaj en dan pred dnevom vložitve zahtevka za dodelitev plačilnih pravic;
– da najmanjša površina GERK-a posameznega kmetijskega gospodarstva, za katero se lahko dodeli plačilne pravice in plačilne pravice z dovoljenjem, znaša 0,1 ha;
– plačilne pravice z dovoljenjem morajo poleg zgornjih pogojev izpolnjevati tudi pogoje za dodelitev dovoljenj za sadje, zelenjavo in krompir iz 11. člena te uredbe.«.
Prva alinea drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»– da so površine kmetijskih zemljišč posameznega kmetijskega gospodarstva vpisane v evidenco GERK vsaj en dan pred dnevom vložitve zahtevka za dodelitev plačilnih pravic;«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Najmanjša skupna površina posameznega kmetijskega gospodarstva, za katero se lahko dodelijo plačilne pravice, plačilne pravice z dovoljenjem in plačilne pravice za praho, znaša 0,30 ha.«.

Besedilo 10. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Število plačilnih pravic, število plačilnih pravic z dovoljenjem ter število plačilnih pravic za praho, do katerih je upravičen nosilec kmetijskega gospodarstva iz 8. člena te uredbe, je enako številu hektarjev upravičenih površin iz 7. člena te uredbe.
(2) Vrednost plačilne pravice, vrednost plačilne pravice z dovoljenjem je vsota regionalnega plačila iz prvega ali drugega odstavka 16. člena te uredbe, in morebitnega dodatka za mleko iz 17. člena te uredbe, dodatka za sladkor iz 19. člena te uredbe, dodatka za sektor govedoreje iz 21. člena te uredbe in morebitnega dodatka za posebne razmere iz druge in tretje alinee prvega odstavka 23. člena te uredbe.
(3) Vrednost plačilne pravice za praho je enaka višini regionalnega plačila iz prvega odstavka 16. člena te uredbe.
(4) Zgornja vrednost posamezne plačilne pravice z dodatki je lahko največ 5000 eurov/ha.«.

Besedilo 11. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Dovoljenja za sadje, zelenjavo in krompir (v nadaljevanju: dovoljenja) se dodeljujejo tistim upravičencem iz prvega odstavka 8. člena te uredbe, ki so imeli na svojem kmetijskem gospodarstvu v letu 2003, 2006 oziroma 2007 določeno število hektarjev upravičenih površin iz drugega odstavka 7. člena te uredbe, na katerih se je oziroma se prideluje sadje in zelenjava iz Priloge 1 te uredbe ter krompir, in se vežejo na njihove plačilne pravice.
(2) Skupno število dodeljenih dovoljenj v Republiki Sloveniji ne sme preseči števila hektarjev, ki ga za Republiko Slovenijo določi Evropska komisija v skladu s postopkom iz drugega odstavka 71.g člena in drugega odstavka 144. člena Uredbe 1782/03/ES.
(3) Dovoljenja se dodeljujejo po prednostnih kriterijih iz tretjega in četrtega odstavka 71.g člena Uredbe 1782/03/ES. Za vsakega upravičenca se za dodelitev plačilnih pravic z dovoljenjem postavi individualna meja, ki jo agencija določi na podlagi individualnih podatkov o številu hektarjev upravičenih površin iz drugega odstavka 7. člena te uredbe, na katerih se je oziroma se prideluje sadje in zelenjava iz Priloge 1 te uredbe ter krompir v letu 2003, 2006 oziroma 2007. Individualni podatki ugotovljenih površin se povzamejo iz zbirnih vlog za leto 2003, 2006 oziroma 2007 oziroma iz evidence pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih.
(4) Dovoljenja se skladno z drugim odstavkom 41. člena Uredbe 795/04/ES vežejo na plačilne pravice po vrstnem redu od tistih z najvišjo vrednostjo do tistih z najnižjo. Če ima upravičenec za dodelitev plačilnih pravic z dovoljenjem manj dovoljenj kot plačilnih pravic, lahko v letu 2007 v zahtevku za dodelitev dovoljenj za sadje, zelenjavo in krompir zaprosi za prenos dovoljenja s plačilne pravice za praho na plačilno pravico iz prvega odstavka 6. člena te uredbe.«.

Prvi stavek prvega odstavka 12. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki vložijo zahtevek za dodelitev plačilnih pravic za upravičeno površino z rabo kmetijskih zemljišč 1100 – njiva/vrt, ki je enaka ali večja od 24,23 hektarov, morajo istočasno vložiti zahtevek za dodelitev plačilnih pravic za praho.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v ekološko kmetovanje in izpolnjujejo obveznosti iz Uredbe 2092/91/ES na površinah v prahi, za katere prejmejo plačilne pravice za praho, ni potrebno izvajati prahe.«.
Tretji odstavek se črta.
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.

Besedilo 15. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do izplačila plačilnih pravic oziroma plačilnih pravic z dovoljenjem za upravičene površine iz 7. člena te uredbe, če:
– so površine kmetijskih zemljišč posameznega kmetijskega gospodarstva z isto vrsto dejanske rabe, vpisane v evidenco GERK vsaj 10 mesecev, z začetkom od 31. decembra 2006 dalje;
– najmanjša površina GERK-a posameznega kmetijskega gospodarstva, za katero se lahko uveljavi izplačilo plačilnih pravic in plačilnih pravic z dovoljenjem, znaša 0,1 ha.
(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki prideluje sadje in zelenjavo iz Priloge 1 ter krompir na površinah GERK-ov z vrsto dejanske rabe 1100 – njiva/vrt, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah, 1190 – rastlinjak in 1221 – intenzivni sadovnjak in izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena, je za te površine upravičen do izplačila le, če z njimi uveljavlja plačilne pravice z dovoljenjem.
(3) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do izplačila plačilnih pravic za praho, če:
– so površine z rabo kmetijskih zemljišč GERK 1100 – njiva/vrt na posameznem kmetijskem gospodarstvu vpisane vsaj 10 mesecev, z začetkom od 31. decembra 2006 dalje in so bile tudi v letu 2006 GERK 1100 – njiva/vrt;
– so površine v prahi široke najmanj 5 m in velike najmanj 0,05 ha.
(4) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do izplačila plačilne pravice za površino z rabo kmetijskih zemljišč GERK 1100 – njiva/vrt, na kateri prideluje konopljo, če:
– strnjena površina, za konopljo z oznako KN 5302 10 00 na posameznem GERK-u, znaša najmanj 0,30 ha;
– izpolnjuje pogoj iz prve alinee prvega odstavka tega člena;
– je v skladu s predpisom, ki ureja pogoje za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje, pridobil dovoljenje za gojenje konoplje, gojene za vlakna in
– ima posejane sorte konoplje, iz Priloge II Uredbe/796/04/ES.
(5) V primeru komasacij se pri izplačilu plačilnih pravic upoštevajo površine novo nastalih GERK-ov vpisanih v evidenco GERK vsaj en dan pred dnevom vložitve zahtevka, pri čemer se določba prve alinee prvega odstavka tega člena ne upošteva.
(6) Ne glede na določbe prve alinee prvega odstavka in prve alinee tretjega odstavka tega člena je nosilec upravičen do izplačila plačilnih pravic za leto 2007 tudi za tiste površine, ki so bile na dan 31. 12. 2006 v postopku usklajevanja v skladu z desetim odstavkom 103.a člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) in so bile pripisane na kmetijsko gospodarstvo najkasneje en dan pred dnevom vložitve zbirne vloge.
(7) Najmanjša skupna površina posameznega kmetijskega gospodarstva, za katero se lahko uveljavi izplačilo plačilnih pravic, plačilnih pravic z dovoljenjem in plačilnih pravic za praho, znaša 0,30 ha.«.

V 17. členu se za drugim odstavkom dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki so v kontroli prireje mleka pri Kmetijskem inštitutu Slovenije, se lahko povprečna letna mlečnost upošteva na način opisan v drugem odstavku 27. člena te uredbe.
(4) Za izpolnitve pogoja ohranitve kmetijske dejavnosti v skladu z 71.m členom Uredbe 1782/03/ES se za govedo uporabijo podatki iz Centralnega registra govedi (izračuna se aritmetično povprečni GVŽ goveda na kmetijskem gospodarstvu iz stanja GVŽ na dan 15. januar, 15. maj in 15. september), za drobnico pa se upoštevajo podatki iz B obrazca zbirne vloge za tekoče koledarsko leto.«.

V prvem odstavku 18. člena se črta besedilo: »in plačilnih pravic za praho«.

V četrtem odstavku 20. člena se črta besedilo: »in plačilnih pravic za praho«.

V 21. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Za izpolnitve pogoja ohranitve kmetijske dejavnosti v skladu z 71.m členom Uredbe 1782/03/ES se za govedo uporabijo podatki iz Centralnega registra govedi (izračuna se aritmetično povprečni GVŽ goveda na kmetijskem gospodarstvu iz stanja GVŽ na dan 15. januar, 15. maj in 15. september), za drobnico pa se upoštevajo podatki iz B obrazca zbirne vloge za tekoče koledarsko leto.«.

V drugem odstavku 22. člena se črta besedilo: »in plačilnih pravic za praho«.

V 25. členu se za besedo »govedi« doda besedilo, ki se glasi: », ki so namenjene vzreji telet za prirejo mesa«.

Besedilo 27. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Živali, za katere se zahteva plačilo po tej shemi, morajo biti označene in registrirane ter vodene v registru govedi na kmetijskem gospodarstvu v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi.
(2) V primeru, da ima nosilec kmetijskega gospodarstva na dan 31. marca koledarskega leta vložitve zahtevka tudi individualno referenčno količino mleka, se število upravičenih ženskih govedi za namen plačila iz 25. člena te uredbe, določi tako, da se na podlagi individualne mlečne kvote na dan 31. marca koledarskega leta vložitve zahtevka in povprečne mlečnosti iz Priloge XVI Uredbe 1973/2004/ES, ugotovi ali spadajo živali v čredo krav molznic ali v čredo namenjeno reji telet za prirejo mesa. Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so v kontroli prireje mleka pri Kmetijskem inštitutu Slovenije (v nadaljnjem besedilu: KIS), lahko, če želijo, da se upošteva povprečna letna mlečnost kmetijskega gospodarstva, to označijo na obrazcu za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi za leto 2007. Upošteva se povprečna letna mlečnost kmetijskega gospodarstva v koledarskem letu pred letom vložitve zbirne vloge, če je bilo kmetijsko gospodarstvo v kontroli prireje mleka najmanj 183 dni in je ob vložitvi zbirne vloge še vedno v kontroli prireje mleka. Za kmetijska gospodarstva, ki so v koledarskem letu pred letom vložitve zbirne vloge v kontroli prireje mleka manj kakor 183 dni in so ob vložitvi zbirne vloge v kontroli prireje mleka, se lahko upošteva povprečna letna mlečnost kmetijskega gospodarstva le, če so do vložitve zbirne vloge v kontroli prireje mleka najmanj 183 dni. V tem primeru se povprečna mlečnost izračuna za obdobje od 1. julija leta pred letom vložitve zahtevka do 30. junija leta vložitve zahtevka. Podatke kmetijskih gospodarstev o povprečni letni mlečnosti kmetijskega gospodarstva, ki so na zahtevku izrazili to zahtevo, pridobi agencija od KIS.
(3) Obremenitev krmnih površin na kmetijskem gospodarstvu je lahko največ 1,8 GVŽ na hektar krmne površine. V obremenitev se upošteva vse govedo, staro šest ali več mesecev, ki je na gospodarstvu med zadevnim koledarskim letom ter ovce in koze za katere je bil vložen zahtevek za premije za isto koledarsko leto. Za pretvorbo števila živali v GVŽ se uporabijo naslednji koeficienti:

---------------------------------------------------------------
Vrsta in kategorija živali                           Koeficient
---------------------------------------------------------------
Krave dojilje ter govedo, starejše od 24 mesecev       1,00 GVŽ
Govedo od 6 do 24 mesecev                              0,60 GVŽ
Ovce in koze                                           0,15 GVŽ
---------------------------------------------------------------

V primeru, da Veterinarska uprava Republike Slovenije odloči, da ne sme nobena žival zapustiti kmetijskega gospodarstva, razen za namen zakola, se število GVŽ, evidentiranih na kmetijskem gospodarstvu, pomnoži s koeficientom 0,8. Ta določitev velja le za obdobje, na katerega se nanaša, s prištetimi dvajsetimi dnevi. Upravičenec mora v roku 10 delovnih dni od odločitve pisno obvestiti agencijo o prisotnosti zadevnih živali in je dolžan sprejeti vse potrebne ukrepe za preprečitev oziroma omejitev epizooloških bolezni.
(4) Obremenitev z govedom se izračuna kot aritmetično povprečje na pet reprezentativnih naključno izbranih datumov, ki jih agencija naknadno določi in preko svojih spletnih strani objavi ne prej kot v dveh tednih po njihovi določitvi.
(5) Za določitev GVŽ se uporabijo podatki o živalih iz CRG.
(6) Kmetijsko gospodarstvo mora v letu vlaganja zahtevka od krmnih površin, ki se uporabijo za izračun obremenitve iz prejšnjih odstavkov tega člena, imeti najmanj 50 odstotkov površin GERK-ov z rabo 1300 – trajni travnik, 1321 – barjanski travnik in 1222 – ekstenzivni sadovnjak. Kot krmne površine štejejo: krmna repa, krmna pesa, krmna ogrščica, krmna repica, krmni ohrovt, strniščna repa, grašica, bela gorjušica, krmni sirek, druge rastline za krmo na njivi, detelje, lucerna, navadna nokota, trave na njivi (razen za seme), travno deteljne mešanice, deteljno travne mešanice, grahor, strniščna repa, volčji bob, trajni travnik, barjanski travnik, ekstenzivni sadovnjak. Kot krmne površine za namen tega ukrepa štejejo tudi površine v skupni rabi (planina, skupni pašnik). Ne štejejo pa poslopja, gozdovi, ribniki, poti, površine pod praho in trajni nasadi (hmelj, vinograd, sadovnjak) razen ekstenzivni sadovnjaki.
(7) Žensko govedo, za katero se podeli dodatno plačilo, mora:
– biti iz črede, namenjene reji telet za prirejo mesa;
– biti mesne pasme ali rojene s križanjem z mesno pasmo (za mesno pasmo ne štejejo pasme iz Priloge XV Uredbe 1973/2004/ES);
– za zahtevke 2007 teliti med 11. decembrom 2006 in 31. majem 2007;
– za zahtevke v naslednjih letih teliti od 1. junija preteklega koledarskega leta do 31. maja tekočega koledarskega leta;
– po telitvi s teletom ostati na kmetijskem gospodarstvu še najmanj 2 meseca. V primeru paše na planini je potrebno javiti premik živali (krave in teleta) v skladu s predpisi o identifikaciji in registraciji govedi.«.

Besedilo 33. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Upravičenci do neposrednega plačila na površino hmeljišča v obdelavi so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo hmeljišča v obdelavi vpisana v evidenco GERK.«.

Besedilo 34. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Hmeljišče v obdelavi mora biti za posamezno kmetijsko gospodarstvo prijavljeno v evidenci GERK vsaj en dan pred dnevom vložitve zahtevka za neposredno plačilo na površino hmeljišča v obdelavi, pri čemer morajo biti v evidenci GERK, v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, za to hmeljišče v obdelavi vpisani tudi podatki o hmeljišču.
(2) Hmeljišče v obdelavi mora izpolnjevati pogoje iz 170. člena Uredbe 1973/2004/ES.
(3) Na hmeljišču v obdelavi mora biti dejansko pridelan in obran hmelj.
(4) Najmanjša površina GERK-a, za katerega upravičenec lahko uveljavi neposredno plačilo na površino hmeljišča v obdelavi, znaša 0,1 ha, pri čemer znaša najmanjša skupna površina za katero lahko upravičenec uveljavi neposredno plačilo na površino hmeljišča v obdelavi 0,3 ha.«.

V prvem odstavku 35. člena se številka »37,89« nadomesti s številko »38,89«.
Na koncu drugega odstavka se doda nov stavek, ki se glasi:
»Najmanjša skupna površina, za katero se lahko uveljavi pomoč za stročnice, znaša 0,30 ha.«.

V prvem odstavku 36. člena se številka »31,50« nadomesti s številko »45,00«.
Na koncu četrtega odstavka 36. člena se doda nov stavek, ki se glasi:
»Najmanjša skupna površina, za katero se lahko uveljavi pomoč za energetske rastline, znaša 0,30 ha.«.

Tretji odstavek 37. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) V primeru, da se lupinarji pridelujejo v ekstenzivnem sadovnjaku, je lahko sadovnjak zasajen z različnimi vrstami lupinarjev, vključno z drugimi sadnimi vrstami, vendar mora potem vsaj ena vrsta lupinarjev izpolnjevati minimalne pogoje glede gostote sajenja.«.

Naslov 38. člena se spremeni tako, da se glasi: »(vlaganje zahtevka za dodelitev in izplačilo plačilnih pravic)«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zahtevek za dodelitev in izplačilo plačilnih pravic za leto 2007 se vloži na zbirni vlogi za leto 2007 v roku in na način, kot je določeno s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike. Ta zahtevek je sestavljen iz:
– zahtevka za dodelitev plačilnih pravic in plačilnih pravic za praho,
– zahtevka za dodelitev dovoljenj za sadje, zelenjavo in krompir,
– zahtevka za izplačilo plačilnih pravic, plačilnih pravic z dovoljenjem in plačilnih pravic za praho,
– zahtevka za dodelitev plačilnih pravic brez upravičenih površin in
– zahtevka za izplačilo plačilnih pravic brez upravičenih površin.«.

Prvi, drugi in tretji odstavek 39. člena se spremenijo tako, da se glasijo:
»(1) Na zbirni vlogi se v roku in način, kot je to določeno s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, vložijo naslednji zahtevki:
– za izplačilo plačilnih pravic iz 10. člena te uredbe, ki je sestavljeno iz regionalnega plačila iz 16. člena te uredbe, dodatka za mleko iz 17. člena te uredbe, dodatka za sladkor iz 19. člena te uredbe in dodatka za sektor govedoreje iz 21. člena te uredbe,
– neposredno plačilo na površino hmeljišča v obdelavi iz 32. člena te uredbe,
– pomoč za stročnice iz 35. člena,
– pomoč za energetske rastline iz 36. člena,
– podporo za pridelovanje lupinarjev iz 37. člena te uredbe.«.
(2) Zahtevki za posebno premijo za bike in vole iz 24. člena te uredbe se vlagajo po obdobjih, v katerih je bil zakol ali izvoz izvršen, v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, in sicer:
– za obdobje od 1. januarja do 31. maja: v roku od 1. junija do 30. junija tekočega koledarskega leta;
– za obdobje od 1. junija do 30. septembra: v roku od 1. oktobra do 31. oktobra tekočega koledarskega leta;
– za obdobje od 1. oktobra do 31. decembra: v roku od 1. januarja do 31. januarja naslednjega koledarskega leta, pri čemer se upoštevajo pogoji za pridobitev premij in višina premije, ki so veljali v letu, v katerem je bil zakol ali izvoz živali izvršen.
(3) Zahtevki za dodatno plačilo za poseben način reje in izboljšanje kakovosti za ekstenzivno rejo ženskih govedi iz 25. člena te uredbe, se vložijo od 1. junija do 30. junija tekočega koledarskega leta.«.
Prvi stavek četrtega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»Zahtevek za premije in dodatne premije za ovce in koze v skladu z 31. členom te uredbe se vloži na obrazcu v roku in na način, kot je to določeno s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.«.

V Prilogi 1 se besedilo naslova spremeni tako, da se glasi: »SPISEK SADJA IN ZELENJAVE iz prvega odstavka 11. člena«.
Črtata se podnaslov »Raba kmetijskih zemljišč: 1100 – njiva, vrt, 1190 – rastlinjak:« in podnaslov »Raba kmetijskih zemljišč: 1221 – intenzivni sadovnjak:«.

Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.