Številka: U-I-109/04-7
Datum: 11. 1. 2007

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe FIT varovanje Ljubljana, d. d., Ljubljana, ki jo zastopa direktorica Valentina Markič, na seji 11. januarja 2007

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/03) se zavrže.

1. Pobudnica izpodbija številne določbe prvega, drugega, tretjega, četrtega in petega poglavja Zakona o zasebnem varovanju (v nadaljevanju ZZasV). Določbam, ki urejajo pomen izrazov (2. člen), oblike varovanja (5. člen), pristojnosti Zbornice Republike Slovenije za zasebno varovanje (prvi odstavek 12. člena in druga alineja drugega odstavka 12. člena), pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve v zvezi s strokovnim izobraževanjem (tretja alineja 7. člena in tretji odstavek 29. člena), sredstva za delo Zbornice (prva in druga alineja prvega odstavka in drugi odstavek 11. člena), položaj Zbornice in njen statut (8. člen, tretji odstavek 9. člena in drugi odstavek 10. člena), pogoje za opravljanje zasebnega varovanja (prva in druga alineja 19. člena, prva in druga alineja 20. člena, prva in druga alineja 21. člena, prva in druga alineja 22. člena, prva in druga alineja 23. člena ter prvi odstavek 29. člena), pogoje za pridobitev licence (tretja in peta alineja 30. člena, tretja in peta alineja prvega odstavka 31. člena, tretja in šesta alineja prvega odstavka 32. člena, prvi in tretji odstavek 33. člena, tretja, četrta in peta alineja prvega odstavka in drugi odstavek 34. člena ter tretja, četrta in peta alineja 35. člena), dejavnosti, nezdružljive z zasebnim varovanjem (drugi odstavek 38. člena in 39. člen), odvzem in prenehanje licence (40. člen), ukrepe in dolžnosti varnostnikov (tretja in šesta alineja prvega odstavka 43. člena ter drugi, tretji in četrti odstavek 43. člena) in pogoje za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja in storitev oseb iz držav članic Evropske unije (56., 57. in 58. člen) očita neskladje z 2., s 57., 74., 120., 121. in s 174. členom Ustave. Pobudnica v utemeljitev pravnega interesa navaja, da je gospodarska družba, registrirana za fizično in tehnično varovanje, z licenco za fizično in tehnično varovanje, ki jo je izdala Zbornica, zato naj bi bila neposredno zavezana z ukrepi izpodbijanega zakona. Meni, da je bil ZZasV sprejet z namenom omejiti dejavnosti zasebnega varovanja na nekaj podjetij oziroma ustvariti monopol na področju zasebnega varovanja. Ustavnemu sodišču predlaga, naj glede na število izpodbijanih določb presodi ustavnost celotnega ZZasV.

2. V skladu z drugim odstavkom 162. člena Ustave in s prvim odstavkom 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Drugi odstavek 24. člena ZUstS določa, da je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do izboljšanja njegovega položaja.
3. Pobudnica izpodbija številne določbe ZZasV in Ustavnemu sodišču predlaga, naj glede na število izpodbijanih določb presodi kar ustavnost celotnega ZZasV. Svoj pravni interes utemeljuje zgolj z navedbo, da je gospodarska družba, registrirana za fizično in tehnično varovanje, z licenco za fizično in tehnično varovanje, zato naj bi bila neposredno zavezana z ukrepi izpodbijanega zakona. Pobudnica ne obrazloži, kako bi morebitna razveljavitev izpodbijanih določb izboljšala njen pravni položaj, zgolj načelno nestrinjanje z zakonsko ureditvijo pa za utemeljevanje pravnega interesa ne zadostuje. Ocenjevanje primernosti ureditve v ZZasV je pristojnost zakonodajalca (Državnega zbora) v zakonodajnem postopku in v morebitnem postopku spreminjanja zakona. Presoja ustavnosti se mora omejiti na posamezne zakonske določbe ob predhodno izpolnjenem pogoju pravnega interesa. Splošno nasprotovanje neki zakonski ureditvi zato ne more biti stvar presoje pred Ustavnim sodiščem.
4. Ker pobudnica v obravnavanem primeru ni izkazala neposrednega in konkretnega pravnega interesa, je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo.

5. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovali sodnici Krisper Kramberger in Wedam Lukić.