Na podlagi tretjega odstavka 11. člena in prvega odstavka 26. člena Zakona o finančnih konglomeratih (Uradni list RS, št. 43/06) izdaja minister za finance

Ta pravilnik določa:
– način izračuna kapitala in kapitalskih zahtev v finančnem konglomeratu,
– obseg in način vključitve oseb v izračun dopolnilnih kapitalskih zahtev in možnost izključitve oseb iz izračuna,
– druga tehnična načela in metode za izračun dopolnilnih kapitalskih zahtev,
– prilagojeni način izračuna kapitalskih zahtev za nenadzorovane osebe finančnega sektorja,
– način in roke poročanja koordinatorju.

Uporabljeni pojmi v tem pravilniku imajo enak pomen kakor v Zakonu o finančnih konglomeratih (Uradni list RS, št. 43/06; v nadaljnjem besedilu: ZFK).

(1) Nadzorovane osebe v finančnem konglomeratu morajo na podlagi prvega odstavka 24. člena ZFK na ravni finančnega konglomerata razpolagati z ustreznim kapitalom najmanj v višini kapitalskih zahtev, izračunanih na ravni finančnega konglomerata v skladu z določbami 2. in 3. poglavja tega pravilnika.
(2) Za izračun dopolnilnih kapitalskih zahtev se na način in v obsegu iz 2. poglavja tega pravilnika uporabi tista metoda iz 3. poglavja tega pravilnika, ki jo v skladu z drugim ali tretjim odstavkom 26. člena ZFK za ta finančni konglomerat določi ali zahteva koordinator.

(1) Na podlagi prvega odstavka 25. člena ZFK se v izračun dopolnilnih kapitalskih zahtev na ravni finančnega konglomerata vključijo podatki za vse nadrejene in podrejene, nadzorovane in nenadzorovane osebe finančnega sektorja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko koordinator v primerih iz prvega do tretjega odstavka 13. člena ZFK z odločbo izključi določeno osebo iz obsega pri izračunu dopolnilnih kapitalskih zahtev.
(3) Za osebo, ki predstavlja zanemarljivi del poslovanja skupine iz prvega odstavka 13. člena ZFK, se šteje oseba, katere bilančna vsota ne presega manjše od naslednjih vrednosti:
– 10 mio eurov ali
– 1% vrednosti bilančne vsote osebe, ki ji je neposredno nadrejena.
(4) Oseba iz drugega odstavka tega člena je lahko izključena iz izračuna le, dokler obstajajo pogoji, na podlagi katerih je bila izdana odločba koordinatorja za izključitev te osebe.
(5) Ne glede na to, da je posamezna oseba izključena iz izračuna dopolnilnih kapitalskih zahtev, se mora naložbo skupine v kapital te osebe pri izračunu kapitala na ravni finančnega konglomerata odšteti.

(1) Ne glede na metodo, ki se v določenem finančnem konglomeratu v skladu z drugim odstavkom 3. člena tega pravilnika uporablja za izračun dopolnilnih kapitalskih zahtev, se podatki za nadrejeno osebo in podrejene osebe iz prvega odstavka 4. člena tega pravilnika vključijo v izračun v celoti.
(2) Na podlagi prejšnjega odstavka se za podrejene nadzorovane osebe z ugotovljenim primanjkljajem zahtevanega kapitala ali za podrejene nenadzorovane osebe finančnega sektorja, pri katerih se ugotovi primanjkljaj prilagojenih kapitalskih zahtev na podlagi izračuna iz 7. člena tega pravilnika, ta primanjkljaj pri izračunu dopolnilnih kapitalskih zahtev upošteva v celoti.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena je pri izračunu dopolnilnih kapitalskih zahtev možno upoštevati primanjkljaj zahtevanega kapitala določene podrejene osebe v sorazmernem deležu, in sicer le na podlagi odločbe koordinatorja, ki jo ta izda samo, če presodi, da je obveznost nadrejene osebe izključno, nedvoumno in natančno omejena le na določen delež kapitala, ki ga ima v tej podrejeni osebi.
(4) Vključitev v sorazmernem deležu je mogoča tudi, kadar sicer med osebami v finančnem konglomeratu ni kapitalskih povezav in je koordinator po posvetu z drugimi pristojnimi nadzornimi organi odločil, kateri sorazmerni delež se bo upošteval pri izračunu dopolnilnih kapitalskih zahtev, pri tem pa upošteval obveznosti, ki izhajajo iz odnosov med posameznimi osebami.

(1) Ne glede na metodo iz 3. poglavja tega pravilnika, ki se v skladu z drugim odstavkom 3. člena tega pravilnika uporabi za izračun dopolnilnih kapitalskih zahtev, se morajo pri izračunu upoštevati načela, opredeljena v drugem do šestem odstavku tega člena in v 7. ter 8. členu tega pravilnika.
(2) Dvojno ali večkratno uporabo sestavin kapitala pri izračunu kapitala na ravni finančnega konglomerata in neustrezno znotrajskupinsko ustvarjanje kapitala je treba izločiti, pri čemer se smiselno uporabljajo sektorski predpisi.
(3) Izračun kapitala in kapitalskih zahtev nadzorovanih oseb v finančnem konglomeratu se mora opraviti v skladu z ustreznimi sektorskimi predpisi bančnega sektorja ali sektorja trga vrednostnih papirjev ali zavarovalniškega sektorja, za izračun kapitala in kapitalskih zahtev nenadzorovanih oseb pa se opravi prilagojeni izračun v skladu s 7. členom tega pravilnika.
(4) Kapitalske zahteve za vsak posamezni finančni sektor morajo biti pokrite s sestavinami kapitala, ki so izračunane skladno z ustreznimi sektorskimi predpisi. Le tiste sestavine kapitala, ki so sprejemljive po predpisih vseh sektorjev (medsektorski kapital), se lahko štejejo za pokrivanje morebitnega ugotovljenega primanjkljaja kapitala v drugem finančnem sektorju na ravni finančnega konglomerata pri izračunu dopolnilnih kapitalskih zahtev.
(5) Če so s sektorskimi predpisi določene omejitve glede vključevanja ali razpoložljivosti posameznih sestavin kapitala, ki se lahko štejejo kot medsektorski kapital, je treba te omejitve smiselno uporabiti tudi pri izračunu kapitala na ravni finančnega konglomerata.
(6) Pri izračunu kapitala na ravni finančnega konglomerata je treba upoštevati tudi dejansko prenosljivost in razpoložljivost kapitala med različnimi osebami v skupini, ob upoštevanju sektorskih predpisov o kapitalski ustreznosti.

(1) Prilagojene kapitalske zahteve se za nenadzorovane osebe posameznega sektorja iz finančnega sektorja izračunajo tako, kakor bi jih morala ta oseba izračunati, če bi bila nadzorovana oseba tega posameznega sektorja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se, kadar ni možno izračunati prilagojenih kapitalskih zahtev za podrejeno nenadzorovano osebo po predpisih tistega finančnega sektorja, v katerega je razporejena njej nadrejena oseba, glede na vrsto finančnih storitev, ki jih ta podrejena nenadzorovana oseba opravlja, izračunajo prilagojene kapitalske zahteve po predpisih drugega finančnega sektorja, ki so za takšen izračun primernejši, vendar ob predhodnem soglasju pristojnih nadzornih organov.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za namen ugotovitve finančnega konglomerata in pri izračunu koeficienta kapitalskih zahtev po drugem odstavku 11. člena ZFK lahko prilagojeni izračun kapitalskih zahtev za nenadzorovane osebe posameznega finančnega sektorja opravi poenostavljeno, vendar ob predhodnem soglasju pristojnih nadzornih organov.
(4) Prilagojene kapitalske zahteve za mešani finančni holding se izračunajo po sektorskih predpisih najpomembnejšega finančnega sektorja v finančnem konglomeratu.

(1) Izračun kapitala in kapitalskih zahtev za nekatere nadzorovane osebe v finančnem konglomeratu, ki imajo sedež v tretjih državah, se za namen tega pravilnika opravi na podlagi izračuna v državi sedeža, če so metodologije izračuna enakovredne tistim, ki za določen sektor veljajo v državah članicah. Če metodologije niso enakovredne, je treba izračun ustrezno prilagoditi v soglasju s koordinatorjem.
(2) Prejšnji odstavek ne velja za primere, ko so te osebe že ustrezno vključene v sektorskem izračunu na konsolidirani podlagi podskupine, če se ta izračun v skladu z izbrano metodo uporabi kot izhodišče za izračun na ravni finančnega konglomerata.
(3) Kapitalska zahteva za družbo za upravljanje pomeni kapitalsko zahtevo, izračunano na podlagi:
– predpisov, ki urejajo poslovanje družb za upravljanje v Republiki Sloveniji, za družbe za upravljanje s sedežem v Republiki Sloveniji,
– predpisov, ki urejajo poslovanje družb za upravljanje v državi članici, kjer ima sedež družba za upravljanje,
– predpisov, ki urejajo poslovanje družb za upravljanje v tretji državi, kjer ima sedež družba za upravljanje, če so predpisi te države enakovredni predpisom, ki urejajo poslovanje družb za upravljanje v Republiki Sloveniji, v nasprotnem primeru se upoštevajo predpisi iz prve alineje tega odstavka.

Pri izračunu dopolnilnih kapitalskih zahtev nadzorovanih oseb v finančnem konglomeratu se lahko uporabljajo naslednje metode:
1. metoda računovodske konsolidacije
2. metoda odbitkov in združevanja
3. metoda knjigovodske vrednosti/zahtevanih odbitkov ali
4. kombinacija metod iz 1. do 3. točke tega člena.

(1) Metoda računovodske konsolidacije pomeni izračun dopolnilnih kapitalskih zahtev na podlagi konsolidiranih poročil za kapital in kapitalske zahteve, ki temeljijo na konsolidiranih računovodskih izkazih.
(2) Kapital in kapitalske zahteve se izračunajo z uporabo sektorskih predpisov in ob upoštevanju načel iz 6. člena tega pravilnika.
(3) Dopolnilne kapitalske zahteve nadzorovanih oseb v finančnem konglomeratu se pri uporabi metode računovodske konsolidacije izračunajo kot razlika med:
a) kapitalom finančnega konglomerata, izračunanim na podlagi konsolidiranega stanja skupine; pri izračunu se upoštevajo sestavine kapitala posameznega finančnega sektorja, kakor jih določajo sektorski predpisi; in
b) vsoto kapitalskih zahtev za vsak posamezni finančni sektor v skupini; kapitalske zahteve za vsak posamezni finančni sektor v skupini se izračunajo v skladu s sektorskimi predpisi.
(4) Če so del finančnega konglomerata tudi nenadzorovane osebe iz posameznega sektorja finančnega sektorja in niso vključene v izračun kapitalskih zahtev posameznega finančnega sektorja iz tretjega odstavka tega člena, je treba prilagojene kapitalske zahteve za te osebe izračunati v skladu s 6. in 7. členom tega pravilnika.
(5) Razlika iz tretjega odstavka tega člena ne sme biti negativna.

(1) Pri uporabi metode odbitkov in združevanja se pri izračunu dopolnilnih kapitalskih zahtev nadzorovanih oseb v finančnem konglomeratu upoštevajo računovodski izkazi vsake posamezne osebe v skupini.
(2) Dopolnilne kapitalske zahteve nadzorovanih oseb v finančnem konglomeratu se pri uporabi metode odbitkov in združevanja izračunajo kot razlika med:
a) vsoto kapitala iz poročil o kapitalu za vsako posamezno nadzorovano in nenadzorovano osebo posameznega finančnega sektorja v finančnem konglomeratu, pri čemer se upoštevajo sestavine kapitala v skladu s sektorskimi predpisi; in
b) vsoto kapitalskih zahtev vsake nadzorovane in nenadzorovane osebe finančnega sektorja v finančnem konglomeratu ter knjigovodskih vrednosti udeležb v kapitalu drugih oseb v skupini. Kapitalske zahteve se izračunajo na podlagi sektorskih predpisov.
(3) V primeru udeležbe v kapitalu drugih oseb v skupini se kapital in kapitalske zahteve upoštevajo v sorazmernem deležu, ki ga ima nadrejena oseba v podrejeni osebi oziroma oseba, ki je udeležena v drugi osebi v skupini. Sorazmerni delež pomeni neposredni ali posredni delež, ki ga ima oseba iz finančnega konglomerata v vpisanem kapitalu druge osebe tega finančnega konglomerata.
(4) Prilagojene kapitalske zahteve za nenadzorovane osebe iz posameznega sektorja finančnega sektorja se izračunajo v skladu s 6. in 7. členom tega pravilnika.
(5) Razlika iz drugega odstavka tega člena ne sme biti negativna.

(1) Pri uporabi metode knjigovodske vrednosti/zahtevanih odbitkov se pri izračunu dopolnilnih kapitalskih zahtev nadzorovanih oseb v finančnem konglomeratu upoštevajo poročila o kapitalu in kapitalskih zahtevah vsake posamezne osebe v skupini.
(2) Dopolnilne kapitalske zahteve nadzorovanih oseb v finančnem konglomeratu se pri uporabi metode, navedene v prejšnjem odstavku, izračunajo kot razlika med:
a) kapitalom nadrejene osebe ali osebe, ki je na vrhu finančnega konglomerata, pri čemer se upoštevajo predpisi tistega sektorja finančnega sektorja, katerega del je nadrejena oseba ali oseba na vrhu finančnega konglomerata; in
b) vsoto:
1. kapitalskih zahtev nadrejene osebe ali osebe, ki je na vrhu finančnega konglomerata, in
2. vrednostjo, ki je višja med naslednjima vrednostima:
– knjigovodsko vrednostjo udeležb nadrejene osebe ali osebe, ki je na vrhu finančnega konglomerata v drugih osebah tega konglomerata, ali
– vrednostjo kapitalskih zahtev oseb, v katerih je zgoraj navedena oseba udeležena; kapitalske zahteve oseb, v katerih je nadrejena oseba ali oseba, ki je na vrhu finančnega konglomerata, udeležena, se upoštevajo v sorazmernem deležu, v skladu z drugim odstavkom točke b) 11. člena tega pravilnika.
(3) Prilagojene kapitalske zahteve za nenadzorovane osebe iz posameznega sektorja finančnega sektorja se izračunajo v skladu s 6. in 7. členom tega pravilnika.
(4) Udeležbe v kapitalu drugih oseb se za izračun dopolnilnih kapitalskih zahtev vrednotijo po kapitalski metodi.
(5) Razlika iz drugega odstavka tega člena ne sme biti negativna.

Koordinator posameznega finančnega konglomerata po posvetovanju z drugimi udeleženimi nadzornimi organi in z nadzorovano osebo na vrhu finančnega konglomerata oziroma z mešanim finančnim holdingom lahko z odločbo določi tudi kombinacijo metod iz 10. do 12. člena tega pravilnika ali kombinacijo dveh od navedenih metod v pravilniku.

(1) Oseba, ki mora na podlagi četrtega odstavka 24. člena ZFK opraviti izračun kapitala in dopolnilnih kapitalskih zahtev, mora koordinatorju predložiti poročilo o izračunu po stanju na zadnji dan vsakega polletja.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena se predloži v pisni obliki. V poročilu je treba navesti najmanj:
– osebe, ki so zajete v izračun, njihovo sektorsko razporeditev, deleže in organigram,
– izračun razpoložljivega kapitala in izračun kapitalskih zahtev z navedbo kapitala in kapitalskih zahtev po sektorjih in osebah znotraj posameznega sektorja,
– rezultat (primanjkljaj oziroma presežek kapitala) v izračunu dopolnilnih kapitalskih zahtev.
(3) Koordinator lahko za posamezni finančni konglomerat z odločbo natančneje opredeli obliko in vsebino poročila iz prejšnjega odstavka tega člena.
(4) Rok za predložitev poročil je najpozneje do 30. aprila tekočega leta za stanje na dan 31. decembra preteklega leta in najpozneje do 30. septembra za stanje na dan 30. junija tekočega leta.
(5) Na podlagi zahteve koordinatorja je treba poročilo predložiti tudi po stanju na dan in v roku, ki ga določi koordinator.

Oseba iz prvega odstavka 14. člena tega pravilnika mora prvo poročilo na podlagi 14. člena tega pravilnika predložiti po stanju na dan 30. junija 2007.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.