Številka: P-31/06-4

Datum: 18. 1. 2007

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti med državo in lokalno skupnostjo, začetem z zahtevo Mestne uprave Mestne občine Maribor, na seji 18. januarja 2007

Za prisilno izvršitev odločb po 127. členu Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03) je pristojna Mestna uprava Mestne občine Maribor.

1. Mestna uprava Mestne občine Maribor (v nadaljevanju: Mestna uprava) je vložila zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti med državo in lokalno skupnostjo. Iz njene zahteve izhaja, da je z dopisom z dne 27. 9. 2006 obvestila Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Stanovanjsko inšpekcijo (v nadaljevanju: Inšpektorat), da bo v bodoče zavrnila njegove predloge za prisilno izvršitev odločb po 127. členu Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: SZ-1), ker naj ta upravna izvršba ne bi bila v njeni izvirni pristojnosti. Inšpektorat ji je z dopisom z dne 12. 10. 2006 odgovoril, da ni pristojen za odločitev o vprašanju glede pristojnosti, ki si ga Mestna uprava zastavlja po petnajstih letih izvrševanja sporne naloge, in bo v bodoče še naprej ravnal v skladu z zakonskimi pooblastili. Mestna uprava je nato z dopisom št. 36004-00963/2006 z dne 12. 10. 2006 dejansko zavrnila predlog Inšpektorata za prisilno izvršitev odločb zoper lastnici stanovanja v pritličju stavbe v Krekovi ulici 14 v Mariboru. Navaja, da niti iz 154. člena SZ-1 niti iz določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. - ZLS) ne izhaja, da je sporna naloga v njeni izvirni pristojnosti. Na podlagi prvega odstavka 289. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 ur. p. b. - v nadaljevanju: ZUP - UPB2) opravlja sporno upravno izvršbo organ, ki je odločil na prvi stopnji, če ni s posebnim predpisom za to določen kakšen drug organ. Za upravno izvršbo na stanovanjskem področju naj bi bil torej pristojen Inšpektorat. Meni, da je mogoče 127. člen SZ-1 razumeti tako, da lahko predlog Inšpektorata za prisilno izvršitev odločbe sprejme ali zavrne, saj citirana določba SZ-1 ne predvideva njegove zahteve. S predlogi Inšpektorata za prisilno izvršitev odločb naj bi soglašala, če bi imela za izvrševanje sporne pristojnosti ustrezne kadre, vendar le takrat, ko naj bi ji država za to zagotavljala ustrezna sredstva.
2. Ustavno sodišče je na podlagi sedme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave in sedme alineje prvega odstavka 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi. Za spore glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi se po 62. členu ZUstS smiselno uporabljajo določbe 61. člena ZUstS. Po drugem odstavku 61. člena ZUstS lahko, če pride do spora, ker v posamezni zadevi več organov zavrača pristojnost, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen. V tem primeru zavračata pristojnost Inšpektorat in vlagateljica zahteve Mestna uprava.
3. Prvi odstavek 289. člena ZUP - UPB2 določa, da opravlja upravno izvršbo organ, ki je odločil o zadevi na prvi stopnji, če ni s posebnim predpisom za to določen kakšen drug organ. Takšen posebni predpis je SZ-1, ki v 127. členu določa, da lahko inšpekcijski organ v primeru, če se odločba iz 125. in 126. člena tega zakona ne izvrši v roku, predlaga pristojnemu občinskemu organu prisilno izvršitev odločbe v breme tistih, ki jim je naložena izvedba del. To pomeni, da daje 127. člen SZ-1 pristojnemu občinskemu organu pristojnost za prisilno izvršitev navedenih odločb. Na podlagi citirane določbe Zakona torej ni mogoča prosta presoja občinskega organa, ali bo dovolil in opravil to upravno izvršbo, kot to zmotno meni Mestna uprava. Po četrtem odstavku 290. člena ZUP - UPB2 v primeru, ko upravne izvršbe ne opravlja organ, ki je odločil na prvi stopnji, potrdi ta organ na zahtevo upravičenca oziroma po uradni dolžnosti na odločbi, da je postala izvršljiva (potrdilo o izvršljivosti), in jo pošlje v izvršitev organu, pristojnemu za izvršbo. Hkrati predlaga tudi način izvršitve. To je potrebno zgolj zato, ker organ, ki je pristojen za upravno izvršbo, ni izdal odločbe, ki jo je treba izvršiti, in zaradi tega ne ve, da obstaja izvršilni naslov, ki ga je treba uresničiti po uradni dolžnosti.
4. Mestna uprava je za izvajanje obravnavane upravne izvršbe pristojna že od uveljavitve Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 in nasl. - v nadaljevanju: SZ) dalje. Ta zakon je na novo ustanovil republiško stanovanjsko inšpekcijo in ji naložil, naj z odločbo odredi rok za izvedbo del, potrebnih za normalno rabo stanovanj ter skupnih prostorov, delov objektov in naprav. Po neuspešnem preteku roka je predlagala občinskemu upravnemu organu, naj ukrepa skladno z zakonskimi pooblastili (105. člen v zvezi s 34. členom SZ). Predlagateljica zato sporne naloge ni nikoli izvrševala namesto države (prenesena pristojnost). Neutemeljeno je torej njeno stališče, da bi ji morala država za njeno izvrševanje zagotavljati posebna sredstva. Tudi iz 154. člena SZ-1 in iz določb ZLS, na katere se sklicuje, ne izhaja drugače, saj navedene določbe zakonov njenih izvirnih nalog ne naštevajo taksativno, temveč primeroma.
5. Iz navedenega izhaja, da je prisilna izvršitev odločb po 127. členu SZ-1 v pristojnosti lokalne skupnosti.
6. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: podpredsednica dr. Mirjam Škrk ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.