Številka: U-I-348/06-11

Datum: 25. 1. 2007

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti pobud Antona Ovna iz Domžal in Mateja Notarja iz Domžal, ki ga zastopa Alenka Reisner, odvetnica v Domžalah, na seji 25. januarja 2007

Odlok o ureditvenem načrtu območja D 21/1 Športni park – Sever (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 10/02) se v delu, ki ureja funkcionalno enoto F9, razveljavi.

1. Pobudnika izpodbijata Odlok o ureditvenem načrtu območja D 21/1 Športni park – sever (v nadaljevanju Odlok) v delu, ki se nanaša na funkcionalno enoto F9, ki ureja park tehnične kulture. Osnovna namembnost območja, ki ga ureja Odlok, naj bi bila športno-rekreativna. Pobudnika navajata, da je v funkcionalni enoti F9 predviden poligon za učenje varne vožnje, ki jo izvajajo avtošole kot pridobitno dejavnost. Tudi objekt s površino 1200 m2, v katerem naj ne bi bilo športnih dvoran, temveč le gostinski in poslovni prostori, naj ne bi spadal med objekte za športno-rekreativne in spremljajoče dejavnosti. Pobudnika navajata, da Odlok ni bil sprejet po postopku, določenem z Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju ZUN). Javno razgrnjen in obravnavan naj bi bil osnutek Odloka, ki je načrtoval parkovno in rekreacijsko površino z igrišči za žogo, atletski program na travnati površini, pešpot, kolesarsko stezo in parkovno ureditev s sklopi intenzivne ozelenitve. Osnutek naj ne bi predvideval nikakršnih površin za pridobitne dejavnosti, niti naj ne bi bila predvidena gradnja objekta Doma tehnične kulture. Iz gradiva št. 01303 z dne 12. 11. 2001, ki ga je predložila Županja Občinskemu svetu, izhaja, naj bi bila pripomba, ki se nanaša na umestitev parka tehnične kulture v funkcionalno enoto F9, zavrnjena. Občinski svet pa naj bi spremenil to stališče Županje in naj bi sprejel Odlok, ki namesto športnih igrišč ureja park tehnične kulture s pripadajočimi objekti. Gradnja poligona v športnem parku med naseljema Mačkovci in Zaboršt naj ne bi bila primerna lokacija. S to gradnjo naj bi se pobudnikoma poslabšali bivalni pogoji, ker naj bi se povečal hrup in izpušni plini. Zaradi poseka dreves, ki so naravna bariera pred imisijami z avtoceste, naj bi bila ogrožena tudi ekološka funkcija tega območja. Pobudnika predlagata, naj Ustavno sodišče ugotovi, da je Odlok v delu, ki se nanaša na funkcionalno enoto F9 v neskladju s 14., z 22., s 25., s 26., z 39., s 67., z 72. in s 74. členom Ustave in da naj postopek priprave in sprejemanja Odloka ne bi bil voden v skladu z Zakonom.
2. Občina odgovarja, da je bil osnutek Odloka sprejet na 26. seji 30. 5. 2001, v javni razgrnitvi je bil od 6. 6. 2001 do 6. 7. 2001. Na 30. seji naj bi bila obravnavana stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve in javne obravnave. Občinski svet naj bi na predlog Odbora za prostor in varstvo okolja (v nadaljevanju Odbor) popravil stališče do pripomb, ki so se nanašale na funkcionalno enoto F9. Odlok naj bi bil sprejet 3. 7. 2002, s tem, da naj bi bilo upoštevano stališče Občinskega sveta s 30. seje. Občina meni, da pobudnik Anton Oven nima pravnega interesa, ker naj bi bilo njegovo bivališče toliko oddaljeno od spornega območja, da izpodbijani predpis nima neposrednega vpliva na njegovo življenjsko okolje.

3. Ustavno sodišče je pobudo Antona Ovna poslalo v odgovor Občini. Nato je k njej zaradi skupnega obravnavanja in odločanja pridružilo pobudo Marka Notarja, ki je enake vsebine. Zato te pobude ni pošiljalo v odgovor nasprotni udeleženki, saj je ta imela možnost, da odgovori na vse zatrjevane neskladnosti Odloka. Pobudnika bivata v krajevnih skupnostih (Simona Jenka in Slavka Šlandra), v katerih je bil izpodbijani akt tudi javno razgrnjen, zato izkazujeta pravni interes. Pobudo je sprejelo in glede na izpolnjene pogoje po četrtem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Odlok je bil pripravljen in sprejet po določbah ZUN, ki so prenehale veljati na podlagi 179. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. – v nadaljevanju ZUreP-1). Končna določba 174. člena ZUreP-1 podaljšuje veljavnost obstoječih prostorskih izvedbenih načrtov, zato Odlok še velja.
5. Po določbi 4. člena Odloka gre za območje, ki je s planskim dokumentom opredeljeno za športno-rekreativno namembnost. Območje urejanja je razdeljeno na funkcionalne enote, ki se urejajo kot zaključene celote. Za funkcionalno enoto F9 Odlok v 6. členu ureja gradnjo parka tehnične kulture s šolskim poligonom, z Domom tehnične kulture in z večnamensko ploščadjo za rolanje, kotalkanje, skejtanje ter parkirne površine in parkovno ureditev s sklopi intenzivne ozelenitve in javne sanitarije s pitno vodo. Po določbi 9. člena Odloka je predvidena gradnja objekta A9 (P + 2, v izmeri 13 m x 30 m) in šolskega poligona z večnamensko ploščadjo – objekta B9 (v izmeri ca 120 m x 135 m).
6. Pobudnika izpodbijata Odlok, ker je bilo besedilo Odloka od osnutka, obravnavanega v postopku javne razgrnitve in obravnave pa do sprejetja Odloka, spremenjeno na sami seji Občinskega sveta brez predpisanega postopka in v nasprotju s stališči iz javne obravnave. V postopku javne razgrnitve in javne obravnave ni bilo parka tehnične kulture s poligonom varne vožnje in z objektom tehnične kulture, niti te ureditve ni bilo v grafičnih prilogah.
7. Iz predložene dokumentacije izhaja, da je bil javno razgrnjen in obravnavan osnutek Odloka, ki je za funkcionalno enoto F9 načrtoval parkovno in rekreacijsko površino z igrišči za žogo na mivki, asfaltu, betonu, reciklirani gumi ter atletski program na travnati površini. V sklopu te funkcionalne enote sta bili predvideni še pešpot in kolesarska pot, ki naj bi povezovali druge funkcionalne enote z enoto F10. V tej funkcionalni enoti so bili predvideni naslednji objekti: objekt A – košarkaški igrišči (19 x 32 m), objekt B – igrišči za odbojko (26m x 22 m), objekt C – površina za atletske mete (63 m x 95 m) in objekt D – koš (15 m x 14 m). Ta osnutek je bil javno razgrnjen od 6. 6. 2001 do 6. 7. 2001 v prostorih Občine Domžale, Krajevne skupnosti Slavka Šlandra in v Krajevni skupnosti Simona Jenka, javna obravnava pa je bila 27. 6. 2001 v prostorih Občine Domžale. V knjigo pripomb na javni razgrnitvi sta bili dani le dve pripombi (Miroslava Zidarja in Sandija Pirša). Druge pripombe so bile poslane po pošti (posameznih krajevnih skupnosti, športnih društev, Gradbenega podjetja Grosuplje in Restavracije Repovž). Odbor pa je stališče do osnutka s predlogom umestitve parka tehnične kulture s spremljajočimi objekti v območje F9 oblikoval na svoji seji 23. 5. 2001, to je pred sprejetjem osnutka na občinskem svetu 30. 5. 2001. Po javni razgrnitvi (od 6. 6. do 6. 7. 2001) se je Županja opredelila tudi do pripomb Odbora, čeprav niso bile dane na javni razgrnitvi, in sicer je zavrnila njegovo pripombo glede umestitve parka tehnične kulture v funkcionalno enoto F9, ker naj na spornem območju ne bi bilo prostih površin za tak program. Po mnenju Županje bi park tehnične kulture lahko uredili na območju D 21/2 Športni park–jug. Občinski svet pa je na 30. seji 28. 11. 2001 sprejel sklep, da se do druge obravnave Odloka prouči možnost umestitve parka tehnične kulture v funkcionalno enoto F9 tudi v primeru, če bi bil del parka v južnem območju (D 21/2). Iz gradiva št. 01302-19/02 z dne 18. 6. 2002, ki je bilo predloženo Občinskemu svetu, izhaja, da so sprejeta stališča do pripomb narekovala v ureditvenem načrtu dve spremembi: lokacijo športne dvorane in umestitev parka tehnične kulture (šolski poligon varne vožnje, večnamenska ploščad za rolanje, kotalkanje in skejtanje ter dom tehnične kulture, ki bo namenjen izpitnemu centru, avtošolam in različnim društvom). Občinski svet je predlog Odloka sprejel s tem, da je glede na osnutek Odloka spremenil vsebino programa funkcionalne enote F9.
8. Postopek priprave in sprejema prostorskih izvedbenih aktov je bil določen v ZUN po določbah 34. do 45. člena. Navedene določbe ZUN o javni razgrnitvi in javni obravnavi ne pomenijo, da mora občinski svet po razgrnitvi vztrajati pri besedilu osnutka in ga pozneje ne spreminjati. To bi bilo v nasprotju z namenom določb o sodelovanju javnosti v teh postopkih, saj bi onemogočilo vsak vpliv krajanov na vsebino razgrnjenih osnutkov. Spremembe so mogoče glede tistih načrtovanih posegov in ureditev, ki so bili javno razgrnjeni in javno obravnavani, in v tistih smereh, ki so bile predlagane v pripombah, podanih na javni razgrnitvi in obravnavi. V nasprotju z navedenimi določbami ZUN pa je, če se po opravljeni razgrnitvi in obravnavi dopolni osnutek s povsem novimi pogoji gradnje, s katerimi javnost poprej ni bila seznanjena in se zato nanje ni mogla odzvati. Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da sta na področju urejanja prostora javna razgrnitev in javna obravnava prostorskih aktov pomembni zato, ker se takrat prizadeti seznanijo z načrtovano ureditvijo in se nanjo lahko odzovejo.
9. Razgrnjeni in javno obravnavani osnutek Odloka se je s sprejemom pripomb Odbora bistveno spremenil. Po osnutku Odloka, ki je bil predmet javne razgrnitve in obravnave, so bile v tej funkcionalni enoti predvidene parkovne in rekreacijske površine z igrišči za igre z žogo, za atletski program na travnati površini, za kolesarko stezo in za pešpot, v Odloku pa je predviden park tehnične kulture, ki obsega šolski poligon z večnamensko ploščadjo in Dom tehnične kulture. Ta ureditev pa pomeni programsko spremembo funkcionalne enote F9. V javni razgrnitvi in obravnavi parka tehnične kulture ni bilo, zato bi morala Občina začeti s postopkom priprave ureditvenega načrta na novo. Poleg tega pa je v pristojnosti Odbora Občinskega sveta, da pred odločanjem na občinskem svetu predhodno obravnava prostorske akte in do njih zavzame stališče. Stališče Odbora glede funkcionalne enote F9 pa se je bistveno razlikovalo od pripravljenega osnutka Odloka, ki je bil kasneje predmet javne razgrnitve in obravnave, zato bi moral Občinski svet pripravljeni osnutek zavrniti, ne pa da ga je sprejel in dal v javno razgrnitev. Pri obravnavanju pripomb pa je njegovo stališče z dne 23. 5. 2001 štel kot pripombo z javne razgrnitve, čeprav je bila dana že pred sprejemom osnutka Odloka, torej že pred samo javno razgrnitvijo.
10. Občina je torej že po izvedenem postopku (javni razgrnitvi, javni obravnavi, opredelitvi do pripomb) vsebinsko spremenila program gradnje v funkcionalni enoti F9 (parkovne in rekreacijske površine je nadomestila s parkom tehnične kulture), ne da bi bila javnost s to spremembo seznanjena, zato je v tem delu izpodbijani Odlok v neskladju z 39. členom ZUN. Glede na to ga je Ustavno sodišče v tem delu razveljavilo.
11. Ker je Ustavno sodišče Odlok v delu, ki se nanaša na funkcionalno enoto F 9 razveljavilo že zaradi navedene neskladnosti z ZUN, ni ocenilo še drugih očitkov pobudnikov.

12. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodnika dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.