Na podlagi 12., 17., 23., 27., 29., 31., 33. in 34. člena Zakona o urejanju prostora – ZUre-P-1 (Uradni list RS, št. 101/02, 8/03 in 58/03), Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04) in 7. člena Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 42/99 in 17/00 ter Naš časopis, dec. 2001) je Občinski svet Občine Borovnica na 3. redni seji dne 25. 1. 2007 sprejel

S tem odlokom se sprejme Občinski lokacijski načrt Konjeniški center EOHIPPUS za ureditveno območje B1-R/5 (v nadaljevanju besedilu: OLN KC – Eohippus«), ki ga je izdelalo podjetje Area – LINE d.o.o. iz Cerknice pod številko U 08/06.

Lokacijski načrt iz 1. člena odloka določa mejo območja urejanja, funkcijo območja, lego, zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoje za prometno in komunalno urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, parcelacijo in dinamiko izvajanja posegov, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem odloka.

Lokacijski načrt iz 1. člena odloka vsebuje tekstualni in grafični del.
Tekstualni del lokacijskega načrta vsebuje:
A TEKSTUALNI DEL:
1. Odlok o lokacijskem načrtu
2. Smernice in mnenja
3. Obrazložitev lokacijskega načrta
4. Tehnični elementi za zakoličenje
B GRAFIČNI DEL
1. Izsek iz planskega akta občine
2. Katastrski načrt
3. Geodetski načrt za pripravo lokacijskega načrta
4. Namenska raba – delitev na funkcionalne enote
5.a Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor
5.b Zazidalna situacija
6. Prometna ureditev
7. Zbirna karta komunalnih vodov
8. Zakoličbeni načrt in parcelacija
9. Idejna zasnova hortikulturne ureditve
10. Idejne zasnove objektov

Ureditveno območje, ki se ureja s tem lokacijskim načrtom, obsega travniške površine s pomožnimi objekti, na katerih je z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986–1990, ki se nanašajo na območje Občine Borovnica – spremembe 2004 (Uradni list RS, št. 108/04), predvidena ureditev Konjeniškega centra Eohippus.
Na obravnavanem območju se na površinah in v pomožnih objektih že opravljajo dejavnosti: nastanitveni objekt za konje in žrebeta, zunanje jahališče in dva peščena izpusta.
Predvidena kompleksna ureditev konjeniškega centra obsega celotno razpoložljivo površino in se deli v tri funkcionalne enote: vzreja lastnih konj, območje konj v oskrbi in skupni vadbeni prostori.

Ureditveno območje obsega osrednji večji del parcele št. 782/1 in dele parc. št. *593, 780, 781, 783/1 in 793/9 vse k.o. Borovnica, ter za samostojen dovoz do urejenega centra parcele št. 526/2, 526/3 in 791/1, vse k.o Breg, v skupni površini cca 13.750 m².
Meja lokacijskega načrta poteka na zahodni strani po parcelni meji regulacije Borovniščice s parcelo št. 3369/26 k.o. Borovnica, na severni s strani poteka meja po izvedeni fizični ograji s tovarno Fenolit, ki v pretežni meri sledi parcelni meji med parcelama št. 782/1 in 793/9 k.o. Borovnica.
Na vzhodni strani se izvede nov cestni priključek čez parcele št. 526/2, 526/3 in 781/1, vse k.o. Breg. Na južni strani se meja zakjuči po meji regulacijskega vodnega odprtega kanala in seka parcele št. *593, 782/1, 780, 781 in 783/1, vse k.o. Borovnica. Ostali deli teh parcel na južni strani ostanejo v prvotni kmetijski rabi in služijo pašnikom konjeniškega centra.

Plansko opredeljeno območje B1- R/5 je namenjeno ureditvi in gradnji športno rekreacijskih objektov in naprav, namenjenih reji in dresuri športnih konj in opravljanju rekreacijske dejavnosti.
Območje je na robu poselitvenega območja z industrijskimi objekti in odprtem prostoru ravninskega barjanskega prostora. Izgradnja centra z objekti predstavlja dopolnitev gradnje med novo regulacijo vodotoka Borovniščice in regionalno cesto Borovnica–Podpeč.
Zahodno od regulacije so barjanske površine v prvotni kmetijski rabi. Tudi na južni strani centra so kmetijske površine že urejene kot pašniki.
Na vzhodni strani meji zemljišče na redko obcestno pozidavo s prostostoječimi individualnimi hišami s spremljajočimi objekti.
Konjeniški center je komunikacijsko vezan na industrijski kompleks, ki leži na severni strani in se na njega tudi prometno navezuje.
Vpliv predvidenega posega na sosednja zemljišča bo minimalen, ker se bo na kmetijskih površinah odvijala kmetijska dejavnost v navezavi s potrebami konj. Za potrebe obiskovalcev pa se območje navezuje na skupne površine tovarne Fenolit.
Z izgradnjo infrastrukture bodo vplivi na okolje kontrolirani.

Predvidene gradnje in ureditve so namenjene reji in dresuri športnih konj.
Območje se deli na funkcionalne enote, ki predstavljajo podrobnejšo namensko rabo zemljišč, objektov in naprav, in sicer:
A – funkcionalna enota za vzrejo lastnih konj:
– obstoječ objekt kozolec z nadstrešnico – namestitev konj,
– obstoječ pomožni objekt za žrebeta se odstrani,
– nov nastanitveno servisni objekt,
– nova povezovalna lamela z nastanitvenimi boksi,
– ureditev izpustov glede na novo lego objektov,
– preureditev zunanjih manipulacijskih površin.
Na tej lokaciji se že opravlja dejavnost vzreje konj. Območje se navezuje na dovoz in dostop preko industrijskega kompleksa. Obstoječ objekt se navezuje na večji manipulacijski prostor na vzhodni strani objektov. Novi objekti so postavljeni v dveh lamelah. Večji nastanitveno servisni objekt je lociran vzporedno s kozolcem tako, da se na zahodni strani postavi povezovalna lamela z nastanitvenimi boksi. Pred tem povezovalnim delom se uredi dvoriščni del s peščenim izpustom.
V novem servisnem objektu so prostori za nastanitev žrebet, oskrbo konj, skladiščenje krmil in žaganja ter prostori za zaposlene.
B – funkcionalna enota za konje v oskrbi:
– v območju te funkcionalne enote ni obstoječih objektov,
– izgradnja skupnega objekta s pokrito jahalnico, boksi za konje v oskrbi, pomožni boksi, ambulantni del, vzporedni prostori za oskrbo konj (kopalnica, solarij), prostori za obiskovalce, zaposlene, skladiščenje krme, sanitarije in garderobe,
– ureditev izpustov za konje na severni in južni strani predvidenega objekta,
– izgradnja gnojišča,
– ureditev dovozne ceste z najnujnejšimi parkirnimi prostori.
Na razpoložljivem zemljišču se postavi vzdolžno (vzhod – zahod) pokrita jahalnica za potrebe celotnega centra. Na severni in južni strani se navežejo na jahalnico boksi za konje, in sicer na južnem delu objekta so konji v oskrbi za dresuro in na severni konji za nego. Vhodni del ob jahalnici je namenjen sprejemu konj z ambulantnim traktom. Na zahodni strani objekta pa so servisni prostori.
Izpusti za konje v oskrbi so locirani v nadaljevanju boksov. Objekt je vezan na manipulativni prostor proti obstoječemu odprtemu jahališču ter na vzhodni strani na prometne površine novega dovoza v konjeniški center.
C – funkcionalna enota s skupnimi vadbenimi in oskrbnimi prostori:
– preureditev obstoječega odprtega jahališča,
– ob jahališču ureditev peščene sprehajalne steze,
– namestitev sprehajalne naprave,
– izgradnja gnojišča za lastne konje,
– izgradnja prometnih površin z dovozno cesto, parkiriščem za osebna vozila s prikolicami.
Obstoječa odprta jahalnica je postavljena vdolžno (vzhod–zahod) na južnem delu plansko razpoložljivega zemljišča. Krožno ob maneži se uredi peščena sprehajalna steza za konje. Poleg teh vadbenih prostorov se v osrednjem delu na prostih površinah postavi sprehajalna naprava ter potrebne parkirne površine za dovoz konj s prikolicami. Na robu funkcionalne enote se postavi gnojnik za konje v lastni reji.
Vse tri funkcionalne enote so povezane s skupno napajalno cesto, ki poteka po severnem robu obravnavanega območja in se nadaljuje z novim priključkom na lokalno cesto Borovnica–Podpeč.

Pri projektiranju in izvedbi načrtov posegov v ureditvenem območju OLN B1-R/5 »EOHIPPUS« je potrebno upoštevati naslednja oblikovna in funkcionalna merila in pogoje:
1. Tipologija zazidave:
Novi objekti naj bodo oblikovani kot kvalitena arhitektura z uporabo sodobnih materialov in načinov gradnje z upoštevanjem tehnoloških zahtev namenske rabe.
2. Regulacijske črte:
Z OLN so določene regulacijske črte, ki so razvidne na grafičnih prilogah. Regulacijske linije ločujejo funkcionalne sklope in načrtovane odprte skupne površine.
3. Gradbene parcele:
Meja gradbene parcele določa velikost in obliko gradbene parcele za posamezne obstoječe ali načrtovane objekte. Dovoljena je delitev večjih gradbenih parcel, če bi se za to pokazala potreba. V teh primerih je potrebno gradbeno parcelo na novo določiti v posebnem (urbanističnem) delu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
V primeru, da bodo posamezne gradbene parcele določene po sprejetju tega odloka, je potrebno upoštevati regulacijske linije, ki so določene s tem odlokom ob sočasnem, smiselnem upoštevanju meril za določanje gradbenih parcel iz Uredbe o prostorskem redu (Uradni list RS, št. 122/04).

1. Lega:
Območje urejanja leži zahodno od obstoječe pozidave naselja Breg in južno od obstoječega industrijskega kompleksa Fenolit ob regionalni cesti št. R3-642 (Borovnica–Podpeč). Na nasprotni strani območja, namenjenega turistični dejavnosti, je javno parkirišče.
Predviden je sestavljen objekt iz treh lamel. V skladu s parcelnim vzorcem so lamele postavljene vzdolžno, kjer je sleme v rahlem odklonu na os lokalne ceste.
2. Gabariti objektov:

 +--------------------------+----------------+--------------+
 |Objekti v funkcionalni    |                |              |
 |enoti A:                  |                |              |
 |                          |                |              |
 +--------------------------+----------------+--------------+
 |– obstoječ kozolec z      |12.90 m X 16.30 |etažnost P +  |
 |nadstrešnico:             |m               |vM,           |
 |                          |                |              |
 +--------------------------+----------------+--------------+
 |– obstoječ pomožni objekt:|se odstrani     |              |
 |                          |                |              |
 +--------------------------+----------------+--------------+
 |– nastanitveno servisni   |15.30 m X 34.30 |etažnost P +  |
 |objekt:                   |m               |vM,           |
 |                          |                |              |
 +--------------------------+----------------+--------------+
 |– povezovalna lamela:     |15.30 m X 7.30  |etažnost P +  |
 |                          |m               |M;            |
 |                          |                |              |
 +--------------------------+----------------+--------------+
 |Objekti v funkcionalni    |                |              |
 |enoti B:                  |                |              |
 |                          |                |              |
 +--------------------------+----------------+--------------+
 |– skupni objekt z         |15.30 m X 34.30 |etažnost P +  |
 |jahalnico:                |m               |vM,           |
 |                          |                |              |
 +--------------------------+----------------+--------------+
 |– pokrita jahalnica:      |20.00 m X 60.00 |etažnost P +  |
 |                          |m               |N,            |
 |                          |                |              |
 +--------------------------+----------------+--------------+
 |– gnojišče z nadstrešnico |12.20 X 6.30 m  |etažnost P;   |
 |                          |                |              |
 +--------------------------+----------------+--------------+
 |Objekti v funkcionalni    |                |              |
 |enoti C:                  |                |              |
 |                          |                |              |
 +--------------------------+----------------+--------------+
 |– odprta jahalnica s      |30.60 m X 67.60 |na nivoju     |
 |sprehaj. stezo:           |m               |terena,       |
 |                          |                |              |
 +--------------------------+----------------+--------------+
 |– maneža:                 |30.00 m X 60.00 |na nivoju     |
 |                          |m               |terena,       |
 |                          |                |              |
 +--------------------------+----------------+--------------+
 |– sprehajalna steza:      |širine 3.50 m   |na nivoju     |
 |                          |                |terena,       |
 |                          |                |              |
 +--------------------------+----------------+--------------+
 |– sprehajalna naprava:    |radij 17.00 m   |na nivoju     |
 |                          |                |terena,       |
 |                          |                |              |
 +--------------------------+----------------+--------------+
 |– gnojišče z nadstrešnico |12.20 X 6.30 m  |etažnost P;   |
 |                          |                |              |
 +--------------------------+----------------+--------------+

3. Tolerance:
Lociranje objektov sledi prostorski in programski zasnovi in planski omejitvi območja. Izhodišče lociranja so obstoječi objekti in ureditev obstoječe maneže. Tlorisne velikosti objekta imajo lahko največ ± 10% tolerance. Vertikalni gabarit sledi tehnološkim zahtevam za dejavnost. Etažna višina pritličnih delov objektov je minimalno 3.0 m. Nad posameznimi deli objektov se izvede streha s senikom, za to se izvedejo visoke mansarde (vM). Pokrita jahalnica ima dvojno etažno višino do ostrešja (P+N).
Dovoljena so odstopanja od tras komunalnih vodov, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav, tehnologiji in sami izvedbi komunalnih vodov.
Spremembe poteka tras in dimenzioniranje komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov z ustreznejšimi rešitvami se vključijo v izdelavo PGD dokumentacije, vendar ne smejo potekati po zelenicah, na katerih je načrtovana zasaditev z drevesi.
4. Odmiki:
Funkcionalna enota A:
– sestavljen objekt je na zahodni strani oddaljen od parcelne meje št. 3369/26 k.o. Borovnica vsaj 5.90 m, oziroma od struge Borovniščice 11.00 m,
– na severni strani je objekt oddaljen od meje urejanja 12.95 m, do meje so urejeni izpusti za konje,
– na južni strani je obstoječi objekt oddaljen od meje urejanja 14.70 m, do odprtega regulacijskega kanala so urejeni izpusti za konje.
Funkcionalna enota B:
– skupen objekt z jahalnico je na vzhodni strani od dogovorjene meje z lastnikom zemljišča *593 k.o. Borovnica oddaljen 4.0 m in parkirišče pred objektom vsaj 1.0 m,
– na severni strani je objekt oddaljen od meje urejanja 16.85 m, ob meji je zgrajena napajalna cesta konjeniškega centra,
– na južni strani je objekt oddaljen od meje urejanja 10.90 m, do meje so urejeni izpusti za konje s tem, da se kanalizira odprt odvodni kanal, oziroma je odmik objekta do kanala 6.55 m.
Funkcionalna enota C:
– sprehajalna steza za konje je oddaljena od meje urejanja 3.70 m oziroma je izvedena do roba odprtega regulacijskega kanala,
– sprehajalna naprava je od severne meje urejanja oddaljen 4.0 m, na tem delu je na meji z industrijskim kompleksom zgrajena napajalna cesta centra.
5. Relativne višinske kote:
Gradnja in ureditve so predvidene znotraj območja redkih poplav.
Izhodiščne kote objektov so 50 cm nad zabeleženo poplavno koto 290,20 m n.m. Ker morajo objekti zaradi svoje funkcije imeti izhod na raščen teren, se za dele objektov, ki so nižje od predvidene kote, izvedejo ukrepi varstva pred poplavnimi vodami.
Višinske kote ureditev so vezane na zgornji rob vodotoka – nova Borovniščica

    – kota terena na jugozahodnem
    robu območja                  290.12 m n.m.,
    – kota terena na severozahodnem
    robu območja                  290.32 m n.m.,

– kota zgornjega roba nove Borovniščica:

    ki meji na JZ rob območja.,    288.93 m n.m.,
    ki meji na zahodni rob območja 288.79 m n.m.,
    ki meji na SZ rob območja      289.18 m n.m.;

Obstoječi objekt, ki imajo pritičje na nižjem nivoju, se mora postopoma sanirati oziroma dvigniti do nivoja notranjih komunikacij predvidenga sestavljenege objekta oziroma do nivoja raščenega terena(normalni izhodi).
Novo predvideni objekti:
Enota A: kota (pritličja) nastanitveno servisnega objekta,
povezovalne lamele in notranje komunikacije 290.75 m n.m.,

Enota B:    kota (pritličja) pokrite jahalnice  291.20 m n.m,
            kota cestnega priključka na
            regionalno cesto                    293.60 m n.m.
Enota C:    maneža s sprehajalno stezo          291.00 m n.m.
            napajalna cesta                od zahoda 290.85 m
            do priključka 291.10 m n.m.

6. Oblikovanje objekta:
Tlorisne zasnove bodo izrazito vzdolžne ali sestavljene iz vzdolžnih lamel. Gradnja in izvedba fasad se izvede v kombinaciji kamna, lesa in del klasično zidanih obodnih zidov. Višinski gabarit, oblika strehe glede na sestavljenost objekta naj se prilagodi tehnologiji in funkcionalnim potrebam. Streha objekta je v osnovi simetrična dvokapnica, z naklonom strešin 38º ± 3º. Kritina v opečni ali temni barvi.
7. Zunanje ureditve:
Urejanje območja se prilagodi lociranju in funkcijam objektov ter prostorskim možnostim. Na območju urejanja ločimo več različnih ureditev.
Celotno območje je omejeno z ograjami. Osnovne prometne komunikacije, dovozna cesta s priključkom na regionalno cesto in parkirišča so v asfaltni izvedbi.
Manipulacijske površine pred in med objekti so v makadamski izvedbi s protiprašno zaščito. Sprehajalna steza za konje je peščena z mivko. Izpusti iz hlevskih delov objektov bodo izvedeni kot utrjena podlaga naravnega terena ali peščena izvedba.
Pred glavnim vhodom v skupni objekt z jahalnico se izven prometnih površin uredi manjša tlakovana vstopna ploščad. Ta služi kot prostor zbiranja, zadrževanja in posedanja obiskovalcev.
Proste zelene površine se uredijo kot parkovne zasaditve.
8. Krajinskoarhitekturna ureditev:
Zaradi ozko odmerjenega razpoložljivega prostora se krajinska ureditev osredotoča predvsem na oblikovanje vmesnih prostih površin in robov ureditvenega območja.
Proste površine med objekti in utrjenimi površimani so zatravljene. Z zasaditvijo oziroma z razmestitvijo zelenih elementov – drevja in grmovnic, želimo določene točke poudariti, npr. dovozno komunikacijo, ipd., druga območja orientacijsko ločiti, npr. vadbene in servisne površine, ali pa delno prikriti pred pogledi, npr. prostor ob gnojiščih in s posodami za smeti. Vrst rastlin, ki so konjem strupene (npr. Taxus baccata), se na ureditvenem območju ne sadi.
Na zahodnem robu območja, ob Borovniščici, se ohranja obstoječa vegetacija. Ob regulacijskem vodnem kanalu na jugu območja se vegetacija razredči, ohrani se vitalna drevnina, ki služi za senco v izpustih. Za vzpostavitev vizualne ločnice med industrijskim kompleksom in konjeniškim centrom se predvidi zasaditev drevoreda na severnem robu ureditvenega območja, ob obstoječi ograji. Za drevored se uporabi avtohtona vrsta srednje velikih dreves z gosto krošnjo.
Zasaditev ob novem vstopnem delu v območje ima reprezentančen značaj, z razporeditvijo drevnine se prostor usmerja proti glavnemu vhodu osrednjega objekta z jahalnico. Ob dovozni komunikaciji se v vrsti zasadijo nizka drevesa. Kot akcent vstopnega dela se ob vstopni ploščadi pred vhodom v objekt zasadi okrasne grmovnice in večje drevo s transparentno krošnjo. Ob vzhodnem robu območja, ki meji na vrt stanovanjske hiše, se v pasu med funkcionalnimi površinami centra in mejo ureditvenega območja zasadi živa meja.
Zasaditev na prostih površinah med objekti členi prostor na več načinov.
V namen zmanjšanja vidne izpostavljenosti gnojišč se ob teh objektih zasadi večje, bujno raščave grmovnice.
V osrednjem delu območja ob maneži se z zasaditvijo dreves in grmovnic poudari mejo med servisom in vadbenim prostorom, hkrati se omogoči senčni prostor med sprehajalnikom in manežo, kjer se uredi manjši prostor za ogled treningov.
Na zelenicah ob parkiriščih in izpustih na severni strani objekta z jahalnico se predvidi posamezna drevesa, ki členijo izrazito vzdolžni odprti prostor. Vrste, ki se uporabijo v tem delu, so srednja velika drevesa s transparentno krošnjo.
Na območju enote vzreje lastnih konj se kot členitev grajenega U-kompleksa zasadi večje solitarno drevo. Ob intervencijskem dovozu v območje se komunikacije in izpuste za žrebeta loči z zasaditvijo manjših dreves. V južnem delu te enote se ohrani zasajeno sadno drevo (jablana) ob obstoječi kopalni ploščadi.
9. Vodnogospodarske ureditve:
Za izvedbo tega OLN je potrebna regulacija vodnega jarka z nadkritjem na južni strani novega objekta jahalnice ob izpustih za konje. Nadkritje se izvede na podlagi hidravlične presoje v fazi izdelave PGD za zunanjo ureditev jahalnice.

1. Promet
Priključek za dovoz in dostop do konjeniškega centra oziroma funkcionalnih površin objektov bo izveden z regionalne ceste R3-642 (Borovnica–Podpeč), ki poteka po vzhodni strani območja. Priključek je lociran na razpoložljivo prosto zemljišče med industrijskim kompleksom in domačijo.
Dovoz je namenjen dostavi in intervenciji. Dodaten intervencijski in oskrbovalni dovoz do območja je obstoječ dovoz preko kompleksa Fenolit. Parkiranje osebnih vozil zaposlenih in obiskovalcev in dostavnih vozil je na skupnih parkiriščih s tovarno Fenolit.
V samem območju konjeniškega centra se uredijo parkirna mesta za dovoz konjev v oskrbo – skupaj 18 parkirnih mest in za službena vozila konjeniškega centra – skupaj 6 parkirnih mest.
2. Vodovodno omrežje
Območje načrtovanih prostorskih ureditev leži v bližini vodovarstvenega pasu Borovniškega vršaja, kateri oskrbuje s pitno vodo Občini Vrhnika in Borovnica.
Priključitev posameznih objektov na javno vodovodno omrežje se izvede s priključno cevjo PE ustrezne dimenzije, ki jo določi projektant glede na porabo vode, PN 12,5 v globini 1.20 m, ki se vgradi v zaščitno cev ustreznega profila. Statični tlak na odjemnem mestu (vodomeru) bo od 4,5 do 5 barov.
Pri načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati odmike in križanja komunalnih vodov z ostalimi komunalnimi vodi v skladu s Pravilnikom o tehnični izvedbi vodovodnih objektov in naprav centralnega vodovoda v občini Vrhnika in Borovnica (december 2001).
Minimalen odmik objektov od vodovoda je 5.00 m. Nad vodovodom niso dovoljeni gradbeni posegi, dodaten nasip ali odvoz materiala nad cevovodom, gradnja ograj, podpornih zidov in ostalih komunalnih vodov.
Vodomer ustrezne dimenzije, ki jo določi projektant glede na porabo in potrebno požarno varnost, se vgradi v zunanji jašek ustreznih dimenzij, pokrit s pokrovom lahke izvedbe ter toplotno izoliran ali tipski jašek, izdelanim iz PEHD, za vsak gradbeni sklop ločeno.
3. Odpadne vode
Projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda morajo biti usklajene s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 105/02 in 50/04), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/06, 21/03), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96, 90/ 98, 31/02 in 62/01) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 45/05).
Območje nima izvedenega javnega kanalizacijskega sistema za odvod komunalnih odpadnih voda. Za območje je izdelana generalna rešitev kanalizacijskega sistema s priključitvijo na centralno čistilno napravo Borovnica. Generalna rešitev predvideva ločen kanalizacijski sistem za meteorne in sanitarne vode.
Sanitarne odpadne vode se zberejo in odpeljejo v dve greznici. Greznici sta locirani v manipulacijske površine območja centra in omogočata priključitev na javni kanalizacijski sistem Breg – ČN Borovnica skladno z generalno rešitvijo kanalizacije in ČN Borovnica in v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 45/05).
Po izgradnji javnega kanalizacijskega sistema in povezave na ČN Borovnica se obstoječi greznici nadomesti z revizijskim jaškom. Vsi kanali morajo biti vodotesni, zato je pri gradnji potrebno uporabiti materiale, ki to zagotavljajo. Za gradnjo kanala se uporabljajo PVC cevi vrste E, razreda trdnosti SN 8, oziroma cevi, ki imajo identične karakteristike. Revizijski jaški do globine 1.5 m so minimalne dimenzije Ø 80 cm. Jaški, ki so globji od 1,5 m, so minimalne dimenzije Ø 100 cm, pokriti z LTŽ pokrovi primerne nosilnosti in vedno dostopni za pregled in čiščenje kanalizacijskega sistema.
Meteorna voda predvidenih objektov se vodi v ločenem sistemu od sanitarnih voda v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05). Strešna padavinska voda je speljana preko peskolovcev v odprt jarek. Padavinska voda iz utrjenih površin se preko lovilcev olj spelje v meteorno kanalizacijo. Vse utrjene površine morajo biti proti ostalemu terenu omejene z dvignjenimi robniki in izvedene vodotesno.
Za vse objekte, za katere obstoji nevarnost preplavitve zaradi visoke vode v javnem kanalu, je potrebno predvideti ustrezno zaščito (povratno zaklopko).
Vsa križanja kanalizacije z ostalimi komunalnimi vodi morajo biti izvedena v zaščitni cevi. Minimalni horizontalni odmik javnega kanalizacijskega voda od ostalih vodov je 1,00 m. Minimalen horizontalen odmik od temeljev objektov je 1,50 m.
Po končani gradnji je potrebno novozgrajeni kanal očistiti in pregledati s TV kamero in izvesti poskus vodotesnosti.
4. Elektro omrežje
Obstoječe območje, ki ga zajema lokacijski načrt, se z električno energijo napaja iz transformatorske postaje Breg. Za dopolnilno gradnjo v funkcionalni enoti A vzreja lastnih konj se eletroenergetsko napajanje reši s priključitvijo na obstoječe omrežje. Za izgradnjo objekta v funkcionalni enoti B konji v oskrbi, se bo potrebovala večja priključna moč, zato bo potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo z ustreznimi 20 in 0,4 kV vodi.
Za priklop predvidenih objekov bo potrebno zgraditi:
– nizkonapetostni priključni vod izveden z zemeljskim kablom tipiziranega prereza (Al 4X70 + 2,5 mm² oziroma a X 150 + 2,5 mm²), po predhodno izdelani projektni dokumentaciji. Zemeljski kabli se polagajo v kabelski jarek, pri križanju voznih površin in komunalnih vodov pa se uvlečejo v zaščitno gladko PVC cev Ø110 mm,
– transformatorsko postajo z 20 kV in nizkonapetostnimi priključnimi vodi, izdelanimi v skladu s tipizacijo JP Elektro Ljubljana d.d., po predhodno izdelani projektni dokumentaciji.
5. Telekomunikacijsko omrežje
Na območju lokacijskega načrta je potrebo v sklopu komunalne infrastrukture predvideti traso TK omrežja. Komunikacijsko omrežje je na predmetnem območju ogroženo, zato mora biti izvedena zemeljska in kabelska kanalizacija.
Obstoječe TK omrežje se glede na predvideno pozidavo ustrezno zaščiti ali prestavi na osnovi projektnih rešitev. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvijo tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del).

1. Ogrevanje
Ogrevanje v novih objektih bo lokalno prilagojeno uporabi in tehnologiji objekta.
2. Zbiranje odpadkov
Delovanje konjeniškega centra povzroča več vrt odpadkov:
– gnoj,
– odpadki zaposlenih,
– odpadki obiskovalcev,
– medicinski odpadki iz ambulante.
Za zbiranje gnoja pred odvozom se bosta zgradili dve lokacijsko ločeni gnojišči, ki bosta izvedeni iz betonskega korita z nadstrešnico. Gnoj se večkrat letno odpelje na podlagi pogodbe za oddajo konjskega gnoja drugim lastnikom kmetijskih zemljišč, oziroma se odstrani na drug način skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.
Zbiranje odpadkov zaposlenih bo urejeno na ploščadih ob objektih ob delu, kjer so prostori za zadrževanje zaposlenih. V območju vadbenih površin bodo postavljene posode za odpadke ob komunikacijskih površinah, namenjene predvsem odpadkom obiskovalcev.
Posebne medicinske odpadke se zbira pred predpisano oddajo v delu objekta pokrite jahalnice, v neposredni bližini ambulante.
3. Varovanje proti hrupu
Območje in predvidena gradnja je na meji industrijskega kompleksa in odprtem prostoru v kmetijski rabi.. Glede na opredeljeno namensko rabo in skladno z določili Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) se območje razporedi v III. območje varstva pred hrupom.
Predviden objekt in ureditve so namenjene vzreji in oskrbi konj, ki ob normalni rabi ne bo povzročala čezmerne obremenitve s hrupom v območju.
Hrup nastaja v industrijskem kompleksu (čistilna naprava in manipulacija) ter v cestnem prometu na regionalni cesti.
4. Varovanje proti onesnaževanju zraka
Varovanje zraka mora biti do dovoljene meje onesnaževanja (II. območje). V območju lokacijskega načrta niso dovoljene dejavnosti, ki prekomerno onesnažujejo zrak.
5. Varstvo voda
5.1.1 Ker so predvideni posegi v vodovarstvenem območju zajetij pitne vode – režim 3, je potrebno pri načrtovanju in izvedbi dosledno upoštevati vse pogoje iz veljavnih odlokov oziroma uredb za predmetno območje.
5.1.2 Vsi posegi v prostor morajo biti predvideni izven vodnega in priobalnega zemljišča, ki sta opredeljena v 11. in 14. členu ZV-1 (min. 5.0 m od zgornjega roba vodotokov nova Borovniščica in jareka pri tovarni, ki sta vodotoka II. reda). Če je to nujno potrebno, kar mora biti ustrezno dokazano, je v skladu s 37. členom ZV-1 dopustno morebitno javno infrastrukturo načrtovati na prioblanih zemljiščih.
5.1.3 V primeru posega na vodna in priobalna zemljišča (v primeru izpusta meteornih vod v vodotok) je potrebno določiti vplivno območje in na njem preučiti širši vpliv izbranih ukrepov ter predvideti morebitne dodatne ukrepe, de ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda (5. člen ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
5.1.4 Investitor mora upoštevati dejstvo, da je območje poplavno ogroženo. Vsi ukrepi morajo biti takšni, da bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode in vodni režim, na poplavno varnost širšega območja, na same objekte in okolje na sploh.
Pri pripravi projektne dokumentacije morajo biti upoštevani projektni pogoji:
5.1.2 Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02 in 50/04) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05).
5.2.2 Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem v kolikor ta obstaja, oziroma je potrebno zagotoviti priključek odpadnih voda na javni kanalizacijski sistem takoj, ko bo to mogoče. Do takrat se lahko objekti priključijo na vodotesno nepretočno greznico.
5.2.3 Padavinske vode iz obravnavanega območja je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba padavinska vode speljati v bližnji vodotok. V tem primeru mora detajl izpusta v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja tekstualno in grafično obdelan in prikazan. Izpustna glava kanala padavinskih voda mora biti oblikovana pod naklonom brežine in ne sme segati v svetli profil vodotoka. Po potrebi mora biti opremljena s povratno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga oziroma brežina vodotoka ustrezno zavarovana pred erozijo. Pri spuščanju meteorne vode v vodotok, je potrebno dokazati, da le ta lahko prenese vodne količine, ki se bodo odvajale v vodotok. V primeru, da so vodne količine prevelike, bo potrebno odvajanje predvideti v skladu z 92. členom ZV-1, in sicer na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travnate plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ...)
5.2.4 V primeru izpusta meteorne vode v vodotok nova Borovniščica mora investitor skleniti Pogodbo o ustanovitvi služnosti po določilih stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 – SPZ) za vodno zemljišče parc. št. 3369/26 k.o. Borovnica v občini Borovnica, ki je v lasti države.
5.2.5 V primerih poseganja (izpust meteorne vode v vodotok) na vodno in priobalno zemljišče je potrebno v projektni dokumentaciji predvideti ustrezno ureditev vodotokov v vplivnem območju. Zagotovljeno mora biti izpolnjevanju zahtev 84. člena ZV-1. Predvidena mora biti tudi potencialna prometna obremenitev v primeru izvajanja vzdrževalnih del na vodotokih.
5.2.6 Gradnja na vodnem in priobalnem zemljišču, ki sega na vodah 2. reda 5.0 m od meje vodnega zemljišča, je prepovedana. Navedeno velja za vse objekte (tudi gnojišča, parkirišča, morebitna ograja in morebitna greznica), razen za izjeme, navedene v 37. členu ZV-1 (Uradni list RS, 67/02) ter v primerih, ki so navedeni v 201. členu ZV-1.
5.2.7 Kote pritličja objektov morajo biti dvignjene 50 cm nad koto visokih voda s poplavno dobo 100 let, če se s tem ne bo poslabšala poplavna varnost ostalega območja in ne bo škodljivih vplivov na vode in vodni režim, kar mora biti v hidravlični presoji jasno razvidno in nedvoumno prikazano.
5.2.8 Projektna rešitev mora biti usklajena s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85).
5.2.9 Gnojišča morajo biti zgrajena tako, da ni možnosti za izliv gnojnice v tla ali bližnji vodotok. Zgrajena morajo biti v vodotesni izvedbi. Po možnosti naj bodo pokrita oziroma izvedena tako, da padavinske vode ne bodo povzročile izlitja zbranih voda z greznic v okolje.
Pri izvedbi lokacijskega načrta in projektne dokumentacije se upoštevajo naslednja priporočila:
5.3.1 Za čas gradnje je nujno predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaževanje voda ali podtalnice, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi, oziroma v primeru nezgod predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v okolje.
5.3.2 Zagotoviti je potrebno, da se po končani gradnji odstranijo vsi za potrebe gradnje postavljeni provizoriji in odstranijo vsi ostanki začasnih deponij. Predvideti je potrebno ustrezno krajinsko in protierozijsko ureditev vseh prizadetih površin.
6. Ohranjanje narave:
Na obravnavanem območju se nahajajo predlagano zavarovano območje, ekološko pomembno območje, posebno varstveno območje in potencialno varstveno območje in sicer:
– Ljubljansko barje kot zavarovano območje in ekološko pomembno območje sega na naravovarstveno pomembne površine – vlažne travnike in obvodno vegetacijo,
– Ljubljansko barje kot potencialno varstveno območje le neznatno posega na varovane habitatne tipe,
– Ljubljansko barje kot potencialno posebno varstveno območje predlagano je varstvo 9 habatatnih tipov, vlažni, močvirni travniki in barja ter 23 evropsko pomembnih rastlinskih in živalskih vrst.
Na območjih, ki so predlagana za zavarovana in širša zavarovana območja, se pazljivo izvajajo dejavnosti, navedene v 68. členu ZON. Pri tem se upoštevajo tudi varstvene usmeritve iz Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) ter Nacionalnega programa varstva okolja (Uradni list RS, št. 83/99).
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji varstva:
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov rastlinskih in živalskih vrst,
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo,
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenske faze, kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali,
– ohranja povezanost habitatnih populacij rastlinskih in živalskih vrst,
– čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenskim ciklom živali in rastlin,
– v strugo vodotoka se posega le v nujnem primeru in le toliko, da se fizične lastnosti obrežja ne spreminjajo,
– obvodna vegetacija, zlasti lesena, se v celoti ohranja,
– vse dejavnosti se izvajajo tako, da se kvaliteta vode v vodotoku ne poslabša.
7. Varstvo kulturne dediščine:
Obravnavano območje posega na enoto kulturne dediščine:
Ljubljana – Arheološko območje Ljubljansko barje (EŠD 9368), ki je varovana z varstvenim režimom za arheološko dediščino.
Pri izvedbi lokacijskega načrta in projektne dokumentacije se upoštevajo naslednja priporočila:
– pred posegom v prostor, oziroma pred posegom v zemeljske plasti ali pred nasipavanjem zemljišča, je potrebno izvesti arheološki pregled s terenskimi sondami, lokacijo testnih sond na terenu lahko določi le arheolog – konzervator ZVKDS, OE Ljubljana,
– če bodo v testnih sondah odkrite kulturne ostaline, arheološki predmeti oziroma predmeti arheološke vrednosti, bodo nato izvedene zaščitne arheološke raziskave po določilih 59. in 60. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine.

1. Požarna varnost:
Pri projektiranju predvidenih objektov in ureditev je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01) prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s katerimi bodo zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi in premoženja,
– potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST Din 14090, površine za gasilce na zemljišču),
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
2. Varstvo pred poplavami:
Obravnavano območje je znotraj območja redkih poplav. Zagotovljena mora biti lokalna varnost objektov pred visokimi vodami (K 100). Predvidena gradnja objektov mora biti temu prilagojena.

Načrt parcele je prikazan v grafičnih prilogah.

Lokacijski načrt se lahko izvaja etapno. Faze izvajanja so vezane na funkcionalne enote.
V prvi etapi je predvsem predvidena ureditev obstoječih objektov, izgradnja novih in zunanje ureditve v funkcionalni enoti A, namenjene vzreji lastnih konj. Gradnja novih objektov se lahko izvaja postopoma po posameznih nizih. Ob gradnji in povečevanju kapacitet vzrejnega dela se sproti urejajo nujne zunanje površine (gnojišče) ter površine v funkcionalni enoti C – vadbene površine.
Glede na potrebe razvoja centra se v naslednji fazi urejajo vadbene površine v funkcionalni enoti C.
Novogradnja v funkcionalni enoti B – oskrba konj, je vezana na celotno izvedbo nove investicije z izgradnjo vse potrebne infrastrukture.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne državne in občinske inšpekcijske službe.

Do izvedbe posegov, ki so opredeljeni s tem odlokom, se na ureditvenem območju ohranja obstoječa raba prostora.

Lokacijski načrt iz 1. člena tega odloka je na vpogled na Upravni enoti Vrhnika in na Občini Borovnica.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.