Na podlagi V. točke Odloka o ustanovitvi Sveta za radiodifuzijo (Uradni list RS, št. 62/01 in 115/06) je Svet za radiodifuzijo na 3. seji dne 23. januarja 2007 sprejel

S tem poslovnikom se podrobneje ureja organizacija in način dela Sveta za radiodifuzijo (v nadaljnjem besedilu: Svet).

V skladu z določbami 100. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZMed - UPB1), Svet kot neodvisno strokovno telo opravlja zlasti naslednje naloge:
- daje Agenciji za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Agencija) pobude za izvajanje strokovnega nadzorstva nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev iz tega zakona;
- daje Agenciji obrazložen predlog izbire ponudnikov na javnih razpisih za dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije;
- daje Agenciji predhodno mnenje o izdaji, prenosu in razveljavitvi odločbe o dovoljenju za izvajanje radijske in televizijske dejavnosti;
- daje Agenciji predhodno mnenje o dodelitvi oziroma odvzemu statusa lokalnega, regionalnega in študentskega radijskega ali televizijskega programa;
- daje pristojnemu ministrstvu predhodno mnenje o dodelitvi ali odvzemu statusa nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa;
- daje pristojnemu ministrstvu predhodno mnenje o omejevanju koncentracije;
- ocenjuje stanje radijskih in televizijskih programov;
- predlaga pristojnemu ministru podrobnejša merila za opredelitev lokalnih in regionalnih vsebin, postopek in pogoje za pridobitev statusa programov posebnega pomena ter merila za vsebine lastne produkcije in druge vsebine radijskih in televizijskih programov iz tega zakona;
- daje soglasje k predpisu, s katerim se določita postopek izdaje, podaljšanja, prenosa, spremembe, preklica, razveljavitve in prenehanja odločbe o izdaji dovoljenja za radijsko in televizijsko dejavnost ter njena vsebina;
- predlaga način in merila za oblikovanje seznama dogodkov, pomembnih za javnost Republike Slovenije, in postopek obveznih posvetovanj med zainteresiranimi stranmi, ter oblikuje predlog Agencije za vsebino tega seznama;
- daje soglasje Agenciji k strategiji razvoja radijskih in televizijskih programov v Republiki Sloveniji;
- za Državni zbor pripravlja letna poročila oziroma ocene stanja na področju radiodifuzije in predloge za izboljšanje stanja;
- opravlja druge naloge v skladu s tem zakonom, aktom o ustanovitvi in zakonom, ki ureja elektronske komunikacije;
- Svet opravlja tudi druge naloge v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi, obravnava druga vprašanja s področja svojega delovanja in delovanja izdajateljev radijskih in televizijskih programov ter odloča o proceduralnih in organizacijskih vprašanjih, povezanih s svojim delom.

Svet je pri svojem delu neodvisen in samostojen.
Svet deluje in posluje v slovenskem jeziku.

Tehnično, strokovno, finančno in administrativno podporo za delovanje Sveta na podlagi prvega odstavka 103. člena ZMed-UPB1 zagotovi in izvaja Agencija.
S sredstvi iz prejšnjega odstavka tega člena po nalogu Sveta upravlja Agencija.

Delovanje Sveta je javno, pri čemer Svet upošteva predpise o dostopu do informacij javnega značaja ter predpise o varovanju tajnosti podatkov.
Svet obvešča javnost o svojem delu zlasti s predstavitvijo dela na novinarskih konferencah, s sporočili medijem, z objavami poročil in predlogov v medijih ter s posebnimi publikacijami.

O svojem delu Svet poroča Državnemu zboru Republike Slovenije z rednimi letnimi poročili.

Sedež Sveta je v Ljubljani, Stegne 7.
Svet lahko opravlja svoje delo tudi zunaj svojega sedeža.
Svet ima svoj žig z napisom: Republika Slovenija - Svet za radiodifuzijo.

Svet sestavlja sedem članov, ki jih na podlagi javnega poziva imenuje Državni zbor Republike Slovenije za obdobje petih let.
Svet ima predsednika, ki v skladu s svojo funkcijo opravlja zlasti naslednje naloge:
- vodi in organizira delo Sveta,
- zastopa in predstavlja Svet,
- obvešča javnost o delu Sveta,
- predlaga Svetu v sprejem letno poročilo o delu in ga predloži Državnemu zboru Republike Slovenije,
- predlaga Svetu sprejem letnega finančnega načrta,
- odloča o porabi sredstev v skladu letnim finančnim načrtom,
- izdaja mnenja in stališča, ki se nanašajo na delovno področje Sveta,
- podpisuje sklepe in akte Sveta,
- sklepa in podpisuje pogodbe za potrebe Sveta ter
- opravlja druge naloge, določene s tem poslovnikom ali sklepom Sveta.
V primeru odsotnosti ga nadomešča namestnik predsednika Sveta.
Predsednik Sveta lahko po potrebi za opravljanje ali izvrševanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti pisno pooblasti svojega namestnika ali drugega člana Sveta.

Predsednika in namestnika predsednika izvolijo člani Sveta izmed sebe.
Po enega kandidata za predsednika in namestnika predsednika lahko ustno ali pisno predlaga skupina članov ali posamezni član Sveta.
Kandidati morajo privoliti v kandidaturo najpozneje do uvrstitve na kandidatno listo. Kandidatni listi sta dve, in sicer: lista, na kateri so kandidati za predsednika sveta, in lista, na kateri so kandidati za namestnika predsednika sveta. Kandidati na listah so napisani po abecednem vrstnem redu.
Glasovanje je tajno. Za izvedbo volitev se izvoli volilna komisija. Glasuje se tako, da ima vsak član pravico glasovati za enega kandidata za predsednika sveta in enega kandidata za namestnika predsednika sveta. Izvoljen je kandidat, ki je dobil večino glasov vseh članov sveta.
Če dobita največ glasov dva kandidata ali več kandidatov, se med njima/i glasovanje ponovi. Če kandidat za predsednika oziroma namestnika ni dobil večine glasov vseh članov sveta, svet imenuje vršilca dolžnosti predsednika ali namestnika predsednika izmed članov, in sicer člana, ki je dobil največ glasov. Imenuje ga za šest mesecev. Če dva člana (ali več članov) sveta tudi pri vnovičnem glasovanju dobita enako število glasov, odloči o imenovanju vršilca dolžnosti predsednika ali namestnika predsednika žreb.

Predsednik ali član Sveta je lahko predčasno razrešen:
- če to sam zahteva;
- če je obsojen na kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti;
- zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje svoje funkcije;
- če ne izpolnjuje več pogojev za člana Sveta;
- če ne ravna v skladu z zakonom;
- če se neopravičeno ne udeležuje sej Sveta;
- če opravlja funkcijo, ki je v skladu z zakonom nezdružljiva s članstvom v Svetu.
Član Sveta je predčasno razrešen, ko Državni zbor Republike Slovenije ugotovi nastop enega od razlogov iz prejšnjega odstavka in na tej podlagi odloči o predčasni razrešitvi. Pobudo za predčasno razrešitev na podlagi druge do vključno sedme alineje prejšnjega odstavka tega člena lahko da Državnemu zboru Republike Slovenije Agencija ali neposredno Svet.

Svet ima sekretarja, ki ga v soglasju z Agencijo imenuje in razrešuje Svet s sklepom sprejetim z večino glasov vseh članov Sveta.
Sekretar Sveta v skladu s svojo funkcijo opravlja zlasti naslednje strokovno-administrativne naloge:
- pomoč predsedniku Sveta pri organiziranju dela Sveta;
- skrb za zbiranje in pripravo gradiva;
- vodenje zapisnika seje;
- skrb za uresničevanje sklepov in odločitev Sveta;
- koordiniranje dela delovnih skupin;
- skrb za pripravo in arhiviranje gradiv ter
- druge strokovno-operativne naloge.
Sekretar je po nalogu predsednika Sveta tudi odredbodajalec za sredstva, ki so v okviru sredstev Agencije namenjene za delovanje Sveta.

Za pripravo strokovnih podlag za odločanje lahko Svet ustanovi stalne ali občasne strokovne delovne skupine, ki jih sestavljajo člani Sveta, lahko pa tudi neodvisni strokovnjaki za posamezna vprašanja. Skupino vodi in predstavlja predsednik ali član Sveta, ki ga pooblasti predsednik.
Za pripravo določenih strokovnih mnenj lahko predsednik po predhodnem posvetu z ostalimi člani Sveta angažira priznane strokovnjake na posameznem področju.
Če je za ugotovitev, razjasnitev ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za rešitev stvari, potrebno strokovno znanje, ki ga Svet nima, se v postopek lahko vključi izvedenec.
Člani Sveta se po nalogu Sveta v interesu ter za potrebe Sveta udeležujejo različnih oblik strokovnega izobraževanja, izpopolnjevanja ali usposabljanja v Sloveniji ali tujini, konferenc ali drugih oblik sodelovanja organizacij, katerih član je Svet ali s katerimi Svet sodeluje.

Na predlog predsednika Sveta Agencija zagotovi finančna sredstva za kritje stroškov nastalih na podlagi opravljenih dejavnosti iz prejšnjega člena tega poslovnika na podlagi finančnega načrta Agencije za tekoče leto.

Seje Sveta so praviloma redne, lahko pa tudi izredne ali korespondenčne.
Redne seje se sklicujejo praviloma vsak mesec, mora pa jo predsednik Sveta sklicati najmanj enkrat v treh mesecih.
Izredna seja se skliče, če tako odloči predsednik Sveta, če to zahteva direktor Agencije ali če vsaj trije člani Sveta pisno zahtevajo sklic.
Na korespondenčni seji se lahko odloča le o stvareh manjšega pomena. Z uvrstitvijo zadeve na sejo Sveta se šteje, da gre za stvar o kateri se lahko odloča na korespondenčni seji. Če je korespondenčna seja neuspešna, se ista tematika uvrsti na prvo naslednjo redno sejo. Odločitve, sprejete na korespondenčni seji, Svet potrdi na prvi prihodnji seji.

Seje Sveta sklicuje in vodi njegov predsednik na lastno pobudo, na podlagi sklepa Sveta, na obrazloženo zahtevo člana Sveta ali Agencije.
Predlagatelj sklica mora predložiti gradivo o zadevi, zaradi katere predlaga sklic seje. Če je gradivo za obravnavo na seji Sveta pomanjkljivo, lahko predsednik Sveta od predlagatelja nemudoma zahteva njegovo dopolnitev. Predsednik zavrne gradivo v primeru, če predlagatelj pravočasno ni odpravil pomanjkljivosti v njem.

Sklic seje Sveta s predlogom dnevnega reda in gradivom se pošlje članom Sveta in vsem vselej vabljenim osebam najmanj 8 dni pred dnem, določenim za sejo.
V primerih, ki jih oceni predsednik Sveta za nujne, lahko skliče sejo Sveta v roku, krajšem od osem dni, vendar ne krajšem od treh dni, tudi po telefonu, telefaksu ali elektronski pošti ali drugi običajni poti.
Sklic seje in predlog dnevnega reda pripravi predsednik Sveta.
Na seje Sveta so vselej vabljeni direktor Agencije, njegov namestnik in minister oziroma drug funkcionar, odgovoren za področje radiodifuzije.
Na sejo Sveta so lahko vabljeni tudi predstavniki predlagateljev zadev, o katerih razpravlja Svet, udeleženci v razpisnem postopku ter institucije, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko. Predsednik Sveta lahko odloči, da so slednji prisotni le pri obravnavi posameznih točk dnevnega reda.

O delu Sveta obvešča javnost predsednik Sveta, njegov namestnik, drug član Sveta ali sekretar Sveta po pooblastilu predsednika.
Svet po potrebi po končani seji posreduje medijem sporočilo za javnost, lahko pa skliče novinarsko konferenco, če tako sklene večina prisotnih članov.
Seje so javne. Svet lahko odloči, da se javnost izključi, kadar je to potrebno zaradi varstva državne, uradne in poslovne tajnosti. Predsednik, člani Sveta in drugi prisotni na seji morajo varovati podatke, ki so na predpisan način določeni kot državna, uradna, poslovna ali vojaška tajnost, oziroma varovati osebne podatke.

Člani Sveta imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej Sveta.
V primeru, da se iz objektivnih razlogov seje ne morejo udeležiti, morajo o tem na primeren način in pravočasno obvestiti predsednika ali sekretarja Sveta.

Svet sklepa veljavno, če je na seji prisotna večina članov Sveta. Navzočnost članov se ugotovi na podlagi podpisov na listi prisotnih na seji, ki je priloga zapisnika seje Sveta.
Če se med sejo Sveta ugotovi, da je število prisotnih padlo pod številom potrebnim za veljavno sklepanje, predsednik prekine sejo in poskuša v razumnem roku zagotoviti število potrebnih članov za veljavno sklepanje. Če predsednik ugotovi, da v razumnem roku ni mogoče zagotoviti potrebnega števila članov iz prejšnjega stavka, prekine sejo in v dogovoru z ostalimi člani določi datum sklica nadaljevanja seje. Nadaljevanje seje se mora določiti v roku 14 dni po prekinitvi seje, lahko pa je tudi v obliki korespondenčne seje.
Svet odloča z večino glasov vseh članov, razen v primerih, ko je s tem poslovnikom določeno drugače.
V primeru neodločenega izida glasovanja se šteje za sprejetega tisti predlog, za katerega je glasoval predsednik Sveta oziroma za časa njegove odsotnosti ali zadržanosti namestnik predsednika Sveta.
Preden da predsedujoči predlog odločitve na glasovanje, oblikuje besedilo odločitve. Vsak član ima pravico obrazložiti svoj glas in zahtevati, da se to vnese v zapisnik.
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem, ki se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Glasuje se z vzdigovanjem rok, pri tem se v zapisnik napiše, koliko članov je glasovalo ''za'', koliko ''proti'' predlogu in koliko je bilo ''vzdržanih''.
Ko je posamezen sklep v okviru obravnavane točke sprejet s potrebno večino, se o nadaljnjih predlogih istega sklepa ne glasuje več.

Tajno se glasuje le, če zahteva tako večina članov Sveta. Tajno se glasuje z glasovnicami. Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in opredelitev »za« in »proti«. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »za« ali »proti«.
Tajno glasovanje vodi predsednik s pomočjo sekretarja Sveta in enega člana, ki ga izvoli Svet na predlog predsednika.
O ugotovitvah izida glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik, sekretar in član iz prejšnjega odstavka.

Ko predsednik začne sejo, seznani Svet, kdo izmed članov in drugih vabljenih na sejo ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
Na začetku seje lahko predsednik daje pojasnila v zvezi z delom na seji in v zvezi z drugimi vprašanji.

Na začetku seje določi Svet dnevni red seje na podlagi predloga dnevnega reda, ki ga je podal predsednik Sveta v sklicu seje.
Pri določanju dnevnega reda Svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, in nato o predlogih, da se dnevni red razširi.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi zanje nastali po sklicu seje in če je bilo članom Sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. Gradivo mora biti članom Sveta izročeno vsaj dva delovna dneva pred sejo oziroma manj, če tako odloči Svet z večino glasov vseh članov.
Na zahtevo posameznega člana Sveta mora predsedujoči dati takoj na glasovanje proceduralno vprašanje, ki ni urejeno s tem poslovnikom.
Katerokoli vprašanje, ki ni urejeno s tem poslovnikom se lahko uredi s sklepom Sveta sprejetim z večino glasov vseh članov Sveta.

Po določitvi dnevnega reda Svet odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje in se seznani z uresničitvijo sklepov prejšnje seje.
Predsednik ali vsak član Sveta lahko da pripombo k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni.
O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloča Svet z večino glasov vseh članov.
Predsednik Sveta ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu ni bilo pripomb, ali zapisnik, ki je bil po sprejetih pripombah ustrezno spremenjen ali dopolnjen.
Vsak posamezni član Sveta ima pravico do podaje ločenega mnenja k zapisniku.
Sprejeti zapisnik se arhivira in pošlje v vednost Agenciji in pristojnemu ministrstvu.

Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu, ki ga lahko Svet med sejo spremeni, če s tem soglaša večina vseh članov.
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda se lahko poda kratka obrazložitev.
Kadar Svet odloča o zadevah iz svoje pristojnosti, ki se nanašajo na izdajo in odvzem ter na prenos dovoljenj za izvajanje radijske in televizijske dejavnosti, na podelitev oziroma odvzem statusa lokalnega, regionalnega in študentskega radijskega ali televizijskega programa in so na sejo vabljeni tudi predstavniki vlagateljev ali izdajatelji medijev, lahko ti predstavijo svoje vloge in stališča v prvem, predstavitvenem delu seje pred razpravo in glasovanjem na seji.
Člani Sveta se k razpravi prijavijo z dvigom rok in prevzemajo besedo, ko jih k besedi pozove predsednik Sveta.
Razprave na seji so praviloma razumno časovno omejene, če Svet na seji ne sklene drugače.
Predsednik lahko sejo kadarkoli prekine in razglasi odmor, če meni, da je to za normalno delo Sveta potrebno, ali če to predlaga posamezni član Sveta, mora pa to storiti, če tako zahteva večina vseh članov Sveta. Ob razglasitvi odmora predsednik določi kdaj se bo seja nadaljevala. Če se prekinitev ne konča v razumnem roku se šteje kot, da je seja končana.

Seja Sveta se zaključi, ko je izčrpan predvideni dnevni red. Obravnava posamezne točke dnevnega reda se lahko prekine ali odloži, če tako sklene Svet z večino glasov vseh članov.

O delu Sveta se vodi zapisnik, ki obsega podatke o udeležbi na seji, dnevnem redu in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti, in o izidih glasovanja o posameznih zadevah ter druga pomembna dejstva in ugotovitve.
Za vodenje, izdelavo in pravilnost zapisnika je odgovoren sekretar Sveta. Izdela ga lahko tudi s pomočjo zapisnikarja.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik Sveta in sestavljavec zapisnika.

Za svoje delo imajo predsednik in člani Sveta pravico do povračila stroškov in nagrade v skladu s VI. točko Odloka o ustanovitvi Sveta za radiodifuzijo (Uradni list RS, št. 62/01 in 115/06).
Članom Sveta pripada mesečna nagrada, ki je sorazmerna obsegu opravljenega dela, in znaša največ do višine zneska izhodiščne bruto plače za prvi tarifni razred, dogovorjene s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti.
Predsedniku Sveta pripada mesečna nagrada, ki je sorazmerna obsegu opravljenega dela, in znaša največ trikratni znesek izhodiščne bruto plače za prvi tarifni razred, dogovorjene s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti.
Namestniku predsednika, kadar opravlja naloge predsednika, pripada mesečna nagrada, ki je sorazmerna obsegu opravljenega dela, in znaša največ dvakratni znesek izhodiščne bruto plače za prvi tarifni razred, dogovorjene s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti.
Konkretno višino mesečnih nagrad za pretekli mesec za posamezne člane Sveta s sklepom določi Svet upoštevaje naslednje kriterije:
- kvaliteta dela;
- obseg dela;
- vestnost, odgovornost in profesionalnost pri delu;
- prizadevnost pri delu.

Poslovnik sprejme Svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.
Spremembe in dopolnitve tega poslovnika se sprejemajo na enak način kot poslovnik.

Za razlago tega poslovnika je pristojen Svet. Za sprejem razlage je potrebna večina glasov vseh članov.

Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Sveta za radiodifuzijo (Uradni list RS, št. 89/01).

Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, 23. januarja 2007