Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu (ZZelP-F), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 31. januarja 2007.

Ljubljana, 9. februarja 2007

V Zakonu o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo in 29/05 – odločba US) se besedilo 1. člena spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ta zakon določa pogoje za izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu, storitve, ki so na področju železniškega prometa javne dobrine, ki jih zagotavlja Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: država) z obvezno gospodarsko javno službo, javno železniško infrastrukturo, njen status in pogoje za pristop nanjo, način uresničevanja pravice do stavke na področju železniškega prometa, ustanovitev, naloge in pristojnosti regulatornega organa, ustanovitev, naloge ter pristojnosti Javne agencije za železniški promet (v nadaljnjem besedilu: agencija), naloge in pristojnosti varnostnega organa, naloge in pristojnosti preiskovalnega organa in poslovni sistem slovenskih železniških družb.
(2) Ta zakon prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih direktiv:
– Direktive Sveta 91/440/EGS z dne 29. julija 1991 o razvoju železnic Skupnosti (UL L št. 237, z dne 24. 8. 1991, str. 25; v nadaljnjem besedilu Direktiva 91/440/EGS), zadnjič spremenjene z Direktivo 2004/51/ES Evropskega parlamenta in sveta, z dne 29. aprila 2004, o spremembi Direktive Sveta 91/440/EGS o razvoju železnic Skupnosti (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 164);
– Direktive Sveta 95/18/ES, z dne 19. junija 1995, o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu (UL L št. 143 z dne 27. 6. 1995, str. 70; v nadaljnjem besedilu Direktiva 95/18/ES), zadnjič spremenjene z Direktivo 2004/49/ES Evropskega Parlamenta in Sveta, z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 44);
– Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta 2001/14/ES, z dne 26. februarja 2001, o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivostih, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 75, z dne 15. 3. 2001, str. 29; v nadaljnjem besedilu Direktiva 2001/14/ES), zadnjič spremenjene z Direktivo 2004/49/ES Evropskega Parlamenta in Sveta, z dne 29. aprila 2004, o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 44);
– Direktive 2004/49/ES Evropskega Parlamenta in Sveta, z dne 29. aprila 2004, o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. aprila 2004, str. 44; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/49/ES).«.

Besedilo 2. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. »dostop na javno železniško infrastrukturo« je pristop nanjo na območju Republike Slovenije;
2. »investicije na javni železniški infrastrukturi« so graditev nove in dograditev obstoječe javne železniške infrastrukture, s katerimi se izboljša prometno-tehnične in varnostne lastnosti javne železniške infrastrukture;
3. »licenca« je dokument, s katerim je prevozniku priznana sposobnost, da opravlja vse ali posamezne vrste prevoznih storitev v železniškem prometu;
4. »licenčni organ« je organ, pristojen za izdajanje licenc iz prejšnje alinee;
5. »mednarodne storitve prevoza blaga« so prevozne storitve, pri katerih vlak prečka najmanj eno državno mejo države članice Evropske skupnosti, lahko je sestavljen in/ali deljen, njegovi deli pa imajo lahko različne odhodne in namembne postaje, vagon pa mora prečkati najmanj eno državno mejo;
6. »mednarodno poslovno združenje« je zveza najmanj dveh prevoznikov s sedežem v različnih državah, članicah Evropske skupnosti, katerega cilj je izvajanje mednarodnih prevoznih storitev v železniškem prometu med državami članicami Evropske skupnosti;
7. »incident« pomeni katerikoli dogodek, razen resne nesreče in nesreče, ki je povezan z železniškim prometom in ki bi lahko vplival na njegovo varnost;
8. »nesreča« pomeni nehoteni ali nenamerni nepričakovani dogodek ali posebni niz takih dogodkov, ki imajo škodljive posledice; nesreče se razvrščajo v naslednje kategorije: trčenja, iztirjenja, nesreče na nivojskih prehodih, nesreče, ki jih povzročijo vozna sredstva med gibanjem in v katerih so udeležene osebe, požari in druge;
9. »prevozne storitve« v železniškem prometu so prevoz potnikov in/ali blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu;
10. »prevoznik« je gospodarska družba, katere glavna dejavnost je opravljanje oziroma zagotavljanje prevoznih storitev v železniškem prometu in ima za zagotavljanje omenjenih storitev licenco ter zagotavlja vleko vlakov, ali gospodarska družba, ki opravlja vleko vlakov in ima za zagotavljanje te storitve licenco;
11. »preiskovalni organ« je stalni organ za preiskavo nesreč in incidentov, ki je v primeru nesreče ali incidenta zadolžen opravljati funkcijo glavnega preiskovalca skladno s tem zakonom in zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;
12. »pristop na javno železniško infrastrukturo« je pravica do njene uporabe pod določenimi pogoji;
13. »prosilec« je prevoznik ali mednarodno poslovno združenje ali druga pravna oseba, ki zaradi javnega (država, lokalna skupnost, izvajalec gospodarske javne službe) ali komercialnega (prevozniki tovora, špediterji in prevozniki v kombiniranem prometu) interesa potrebuje vlakovno pot;
14. »regulatorni organ« je organ, ki skrbi za uveljavljanje temeljnih načel tega zakona in je pristojen za reševanje pritožb zoper posamične upravne akte agencije, ki se nanašajo na dodeljevanje vlakovnih poti, določanje uporabnine ter izdajo licenc ter druge naloge, ki jih določa zakon;
15. »resna nesreča« pomeni katerokoli trčenje ali iztirjenje vlakov, katerega posledice so smrt ene ali več oseb ali resne poškodbe petih ali več oseb ali velika škoda na voznih sredstvih, infrastrukturi ali v okolju, in vsaka druga podobna nesreča, ki ima očitni vpliv na ureditev varnosti na železnici ali na upravljanje varnosti; »velika škoda« pomeni škodo, ki jo lahko preiskovalni organ oceni takoj in ki znaša vsaj 2 milijona evrov;
16. »tranzit« po železniški infrastrukturi je pristop nanjo, pri čemer jo prevoznik uporablja za pot vlaka od državne meje do druge državne meje;
17. »upravljavec« javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je pravna oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo;
18. »vlakovna pot« je zmogljivost transportne infrastrukture, potrebna za vožnjo vlaka med dvema krajema ob določenem času;
19. »varnostni organ« je organ, zadolžen za naloge v zvezi z varnostjo v železniškem prometu v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;
20. »varnostni regulativni okvir« so predpisi, ki vsebujejo varnostne zahteve za železniški promet in veljajo za več kot enega prevoznika, ne glede na to, kateri organ jih je izdal;
21. »vozni red« je tehnološki načrt prevoznika za določeno voznoredno obdobje, ki je izdelan na podlagi voznega reda omrežja;
22. »vozni red omrežja« je akt agencije, ki obsega podatke o vseh načrtovanih vožnjah vlakov in tirnih vozil na železniškem omrežju v času njegove veljavnosti.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varnost železniškega prometa.«.

V 2.a, 2.b in 2.d členu se beseda »agencija« nadomesti z besedo »upravljavec«.

V 4. členu se tretji, četrti, peti in šesti odstavek spremenijo tako, da se glasijo:
»(3) Pri presoji upravičenosti zahteve prevoznika za nadomestilo stroškov se upoštevajo naslednji kriteriji:
– javni interes;
– možnost dostopa do drugih oblik prevoza, če gre za prevoz potnikov ali blaga;
– razliko med prihodkom na osnovi tarife in stroški prevoznika;
– razliko med prihodki, ki jih prevoznik lahko doseže na trgu in dejanskimi stroški prevoza;
– usmerjenost raziskovalnega dela v dolgoročno zasnovo razvoja slovenskega železniškega prometa s poudarkom na uresničevanju nacionalnega programa razvoja javne železniške infrastrukture;
– vpliv naložbe na varnost železniškega prometa in na kvalitativne ter kvantitativne možnosti, ki jih le-ta zagotavlja uporabnikom.
(4) Vlada predpiše način uporabe kriterijev in pomen posameznega kriterija iz prejšnjega odstavka tega člena.
(5) Medsebojne pravice in obveznosti uredita upravičenec, ki mu je bilo nadomestilo odobreno, in ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), s pogodbo.
(6) Prevoznik, ki je prejel državno nadomestilo, mora zaradi preglednosti uporabe nadomestil, ki jih je prejel, voditi ločene evidence o prejetih nadomestilih in posredovati vse podatke, skladno z zahtevami ministrstva.«.

V 6. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(1) Prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu zagotavlja država kot javno dobrino z obvezno gospodarsko javno službo v obsegu, ki jo določa prometna politika na področju javnega potniškega prometa.
(2) Obseg storitev obvezne gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka za posamezno voznoredno obdobje se določi z voznim redom za potniški promet,ki ga sprejme izvajalec gospodarske javne službe po predhodnnem soglasju ministrstva. Pri tem ministrstvo zagotavlja celovitost in usklajenost sistema javnega potniškega prometa.«.
V četrtem odstavku se besedilo »prevoza potnikov v javnem prometu« nadomesti z besedilom »javnega potniškega prometa«.

V 9. členu se v petem odstavku beseda »agencija« nadomesti z besedo »upravljavec«.

V 11. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Gospodarsko javno službo iz prejšnjega odstavka opravlja upravljavec na podlagi pogodbe o opravljanju gospodarske javne službe.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Vzdrževanje javne železniške infrastrukture obsega predvsem izvajanje oziroma organiziranje:
– rednih vzdrževalnih del, ki ohranjajo normalno obratovalno sposobnost in zagotavljajo prometno varnost; v redna vzdrževalna dela sodi tudi zamenjava v okviru vzdrževanja, ki pomeni zamenjavo komponent pri preventivnem in korektivnem vzdrževanju z deli, ki imajo identično funkcijo in enako delujejo ter nadzor nad podsistemi, zagotovitev vzpostavitve prevoznosti prog ob naravnih in drugih nesrečah, vodenje registrov in evidenc in izvajanje meritev posameznih parametrov ali delov sistema;
– vzdrževalnih del v javno korist, namenjenih zagotavljanju obveznih gospodarskih javnih služb, s katerimi se izboljšajo prometno-tehnične in varnostne lastnosti javne železniške infrastrukture ali gradijo pomožni objekti in naprave javne železniške infrastrukture, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb na področju železniškega prometa ter s katerimi se ne posega zunaj območja progovnega pasu;
– investicijskih vzdrževalnih del, ki se izvajajo na daljša časovna obdobja in obsegajo izvedbo popravil ali večjih obnovitvenih del na podsistemu ali delu podsistema, s katerimi se ne spreminja celotno delovanje podsistema ali njegova namembnost.«.
V četrtem odstavku se druga alinea spremeni tako, da se glasi:
»– izdelavo in izvajanje voznega reda omrežja;«.
Peta alinea se spremeni tako, da se glasi:
»– obveščanje varnostnega organa o sumu kršitve, ki jo je storil prevoznik s svojim ravnanjem v nasprotju z licenco, varnostnim spričevalom ali dodeljeno vlakovno potjo, in obveščanje Prometnega inšpektorata Republike Slovenije o kršitvah določb predpisov, ki urejajo varnost v železniškem prometu.«.
V petem odstavku se na koncu besedila pika črta in doda besedilo »in z upravljavcem sklene pogodbo iz drugega odstavka tega člena«.

Za 11. členom se dodata 11.a in 11.b člen, ki se glasita:

(1) Gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo izvaja upravljavec na podlagi pogodbe, ki jo sklene z vlado.
(2) Gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo obsega predvsem:
– pripravo predloga načrta vzdrževanja obstoječe javne železniške infrastrukture;
– pripravo predloga načrta investicij v javno železniško infrastrukturo;
– pripravo strokovnih podlag za nove razvojne projekte železniške infrastrukture;
– sklepanje pravnih poslov, povezanih z gospodarjenjem z javno železniško infrastrukturo in postajnimi poslopji, v primeru in obsegu, ko ti ne služijo ali niso nujni za izvajanje njihovega osnovnega namena.
Prihodki ustvarjeni z gospodarjenjem iz četrte alinee tega odstavka se namensko uporabijo za vzdrževanje javne železniške infrastrukture.

Upravljavec poleg nalog iz 11. in 11.a člena tega zakona opravlja še naslednje naloge:
– nadzor nad investicijskimi deli zaradi zagotavljanja varnosti železniškega prometa;
– izdajo soglasij za posege v progovni in varovalni progovni pas v skladu z zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;
– izdelavo in objavo programa omrežja;
– pobiranje uporabnine;
– upravljanje z železniškimi postajnimi poslopji.«.

13. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Cilji in naloge strategije razvoja železniškega prometa, investicij v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanja javne železniške infrastrukture se natančneje določijo v nacionalnem programu razvoja javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program), ki ga na predlog vlade sprejme Državni zbor Republike Slovenije za obdobje najmanj petih let.
(2) Z nacionalnim programom se v zvezi z investicijami v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanjem javne železniške infrastrukture podrobneje določijo vrstni red prednostnih nalog investicij v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanja javne železniške infrastrukture, viri sredstev za njihovo uresničitev ter dinamika in obseg uresničevanja posameznih nalog v načrtovalnem obdobju. Določitev prednostnih nalog mora temeljiti na prometno-političnih in razvojnih ciljih ob upoštevanju objektivnih prometnih, tehničnih, ekonomsko-finančnih in okolje-varstvenih merilih.
(3) Na podlagi nacionalnega programa, na predlog ministrstva, sprejme vlada letni načrt investicij v javno železniško infrastrukturo in letni načrt vzdrževanja javne železniške infrastrukture za koledarsko leto. O uresničevanju letnega načrta poroča vlada Državnemu zboru Republike Slovenije po izteku obdobja, za katero je bil sprejet.
(4) Letni načrt investicij v javno železniško infrastrukturo in letni načrt vzdrževanja javne železniške infrastrukture pripravi ministrstvo na predlog upravljavca.
(5) Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, kot organ v sestavi ministrstva s sedežem v Mariboru, opravlja naloge vodenja investicij v javno železniško infrastrukturo, ki obsegajo zlasti naslednje:
– pripravo, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa;
– organiziranje in izvajanje revizij projektne dokumentacije v skladu s predpisi.«.

Besedilo 14. člena se spremeni tako, da se glasi:

(1) Gradnja in dogradnja javne železniške infrastrukture, predvidena z nacionalnim programom razvoja železniške infrastrukture, se lahko zagotovi tudi v obliki javno zasebnega partnerstva, skladno z določili zakona, ki ureja javno zasebno partnerstvo in tega zakona. V tem primeru mora biti pod enakimi pogoji zagotovljen prost dostop do železniške infrastrukture in stopnja varnosti železniškega prometa kot velja za obstoječo javno železniško infrastrukturo.
(2) V javno zasebnem partnerstvu, katerega predmet je dogradnja obstoječega železniškega omrežja ali gradnja nove proge, se zagotavlja funkcija upravljavca javne železniške infrastrukture tako, da koncesionar v obdobju koncesije, prevzame odgovornost za poslovne učinke gospodarjenja in za poslovno tveganje v zvezi s predmetom koncesije. Upravljavec iz prvega odstavka 27.c člena zakona, pa v imenu in za račun koncesionarja prevzame odgovornost za izvajanje funkcije upravljavca iz 11. člena tega zakona, če to funkcijo izvaja pod ekonomsko primerljivimi pogoji, konkurenčno in v skladu z normativi za izvajanje tovrstnih storitev na evropskem trgu.
(3) Vlada v aktu o javno-zasebnem partnerstvu na predlog ministrstva določi predmet javno-zasebnega partnerstva, uredi pravice in obveznosti koncesionarja javno-zasebnega partnerstva ter določi predviden način financiranja javno-zasebnega partnerstva in druga finančna razmerja.
(4) V primeru, da upravljavec iz prvega odstavka 27.c člena ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka tega člena, lahko vlada v okviru predmeta javno-zasebnega partnerstva iz drugega odstavka določi, da izvajalec javno zasebnega partnerstva opravlja obvezne gospodarske službe iz 11. člena tega zakona, razen nalog iz četrtega odstavka tega člena, naloge iz 11.a člena tega zakona ter naloge upravljavca iz 11.b člena tega zakona, razen nalog iz druge alinee tega člena.«.

V III. poglavju se naslov 2. podpoglavja spremeni tako, da se glasi: »Pristop na javno železniško infrastrukturo, licence za izvajanje prevoznih storitev, varnostna spričevala in varnostna pooblastila«.

V 15. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Agencija mora o zahtevi za dodelitev vlakovne poti, ki jo je prejela od prosilca ali ji jo je poslal pristojni organ države, na ozemlju katere je izhodiščna točka določene prevozne storitve v železniškem prometu, odločiti najkasneje v 60 dneh od prejema popolne vloge. V postopku dodeljevanja vlakovne poti se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni drugače določeno. Zoper odločbo agencije lahko prosilec vloži pritožbo na regulatorni organ. Vloga, ki je bila zavrnjena zaradi nezadostnih infrastrukturnih zmogljivosti, se ponovno prouči ob naslednji prilagoditvi voznega reda omrežja, če tako zahteva prosilec. Zainteresiranim strankam morajo biti na voljo datumi teh prilagoditev. Agencija praviloma dodeljuje vlakovne poti enkrat letno ob pripravi novega voznega reda omrežja za naslednje vozno-redno obdobje.«.
V petem, šestem in enajstem odstavku beseda »upravljavec« nadomesti z besedo »agencija« v ustreznem sklonu.
V šestem odstavku se v tretji alinei za besedo »uporabnino« postavi podpičje in črta besedilo »ki jo bo prejel«.
Besedilo osmega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Vlada določi način uporabe kriterijev in pomen posameznega kriterija iz šestega odstavka tega člena.«.
Za osmim odstavkom se dodata nova deveti in deseti odstavek, ki se glasita:
»(9) Prevozniki Evropske skupnosti imajo prost dostop do javnega železniškega omrežja v Republiki Sloveniji, z namenom opravljanja vseh vrst storitev prevoza blaga.
(10) Dostop po tirih do terminalov, vključno z opravljanjem storitev v njih, in dostop do pristanišč, povezanih z železniškimi dejavnostmi iz tega člena, ki jih uporablja ali bi jih lahko uporabljal en ali več končnih odjemalcev, se nediskriminatorno in pregledno zagotovi vsem prevoznikom v železniškem prometu. Zahteve prevoznika po dostopu pa se lahko omejijo samo, če za to obstajajo druge rešitve na železnici, ki so izvedljive pod tržnimi pogoji.«.
Dosedanji deveti odstavek, ki postane enajsti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(11) Za uporabo javne železniške infrastrukture prevoznik upravljavcu plačuje uporabnino. Uporabnina je namenjena kritju stroškov vzdrževanja javne železniške infrastrukture.«.
V dosedanjem desetem odstavku, ki postane dvanajsti odstavek, se v prvi alinei besedilo »in modernizacije« nadomesti z besedilom »in dograditev«.
Dosedanji enajsti in dvanajsti odstavek postaneta nov trinajsti in štirinajsti odstavek.

V 16. členu se druga alinea prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»– da član njegovega poslovodstva ni bil obsojen na zaporno kazen v trajanju enega leta ali več, zaradi storitve kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, kaznivega dejanja ogrožanja posebnih vrst javnega prometa, kaznivega dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost ali kaznivega dejanja zoper zdravje ljudi;«.
Besedilo tretjega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Zahteve, ki se nanašajo na strokovno usposobljenost, so izpolnjene, ko prevoznik dokaže, da ima vzpostavljeno organiziranost upravljanja, ki zagotavlja ustrezna znanja oziroma izkušnje, potrebna za varen in zanesljiv nadzor obratovanja in nadzor nad postopki, katerih vrsta je opredeljena v licenci.«.

Besedilo 18. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za vožnjo po progah železniškega omrežja v Republiki Sloveniji mora prevoznik pridobiti varnostno spričevalo. Prevozniku, ki želi prvič registrirati svojo dejavnost v Republiki Sloveniji izda varnostno spričevalo agencija. V varnostnem spričevalu morata biti navedeni vrsta in obseg storitev v železniškem prometu.
(2) Varnostno spričevalo lahko velja za celotno ali samo za določeni del železniškega omrežja Republike Slovenije.
(3) Varnostno spričevalo je dokaz, da je prevoznik vzpostavil svoj sistem varnega upravljanja in da izpolnjuje zahteve tehničnih specifikacij o interoperabilnosti (v nadaljnjem besedilu: TSI) ter druge zahteve zakonodaje Evropske Skupnosti in nacionalnih predpisov o varnosti železniškega prometa.
(4) Varnostno spričevalo je sestavljeno iz:
– spričevala, s katerim prevoznik dokaže, da izvaja sistem varnega upravljanja v skladu z zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa in
– spričevala, s katerim se potrjuje, da je prevoznik sprejel ustrezne ukrepe, potrebne za izpolnjevanje posebnih zahtev za varnost železniškega prometa na določenem omrežju. Zahteve lahko vključujejo uporabo TSI in nacionalnih varnostnih predpisov, pogoje, ki jih mora izpolnjevati osebje in dovoljenje za začetek obratovanja tirnih vozil, ki jih uporablja prevoznik v železniškem prometu.
(5) Za pridobitev spričevala iz druge alinee prejšnjega odstavka, mora prosilec predložiti naslednje dokumente:
– dokumentacijo v zvezi s TSI ali deli TSI, nacionalnimi varnostnimi prepisi in drugimi predpisi, ki veljajo za njegove dejavnosti, njegovim osebjem in tirnimi vozili ter dokumente, iz katerih je razvidno na kakšen način njegov sistem varnega upravljanja zagotavlja skladnost s TSI ali nacionalnimi varnostnimi predpisi;
– dokumentacijo v zvezi s kategorijami izvršilnega osebja, vključno z dokazilom, da v celoti izpolnjujejo zahteve iz TSI ali nacionalnih predpisov ter da so pravilno potrjeni;
– dokumentacijo v zvezi s tipi tirnih vozil, ki obratujejo, vključno z dokazilom, da v celoti izpolnjujejo zahteve iz TSI ali nacionalnih predpisov in da so pravilno potrjeni.
Da bi se preprečilo podvajanje dela in zmanjšalo število informacij, se predloži samo povzetek dokumentacije v zvezi z elementi, ki so v skladu s TSI in drugimi zahtevami iz direktiv 96/48/ES in 2001/16/ES z njunimi spremembami.
(6) Spričevalo, izdano v skladu s prvo alineo četrtega odstavka tega člena v državi članici Evropske skupnosti, je za enake storitve veljavno tudi v Republiki Sloveniji.
(7) V primeru, da namerava prevoznik v Republiki Sloveniji izvajati dodatne storitve v železniškem prometu, mu agencija izda dodatno nacionalno spričevalo v skladu z drugo alineo četrtega odstavka tega člena.
(8) Varnostno spričevalo velja največ 5 let in se ga lahko na vlogo prevoznika podaljša. Varnostno spričevalo se delno ali v celoti dopolni, kadar se bistveno spremenita vrsta ali obseg dejavnosti.
(9) Imetnik varnostnega spričevala nemudoma obvesti agencijo o vseh pomembnih spremembah pogojev za tisti del spričevala, ki se spreminja. Poleg tega imetnik obvesti agencijo vselej, kadar zaposli novo kategorijo osebja ali začne uporabljati nove vrste tirnih vozil.
(10) Agencija lahko zahteva, da se določeni del varnostnega spričevala revidira, ko se bistveno spremeni varnostni regulativni okvir. Če agencija ugotovi, da imetnik varnostnega spričevala ne izpolnjuje več pogojev za izdano spričevalo, lahko prekliče veljavnost spričevala iz prve oziroma druge alinee četrtega odstavka tega člena, pri čemer mora obrazložiti razloge za svojo odločitev. Agencija o preklicu veljavnosti dodatnega nacionalnega spričevala, izdanega v skladu s sedmim odstavkom tega člena, nemudoma obvesti varnostni organ države članice, ki je izdal spričevalo iz prve alinee četrtega odstavka tega člena. Prav tako mora agencija preklicati veljavnost varnostnega spričevala, če je očitno, da ga imetnik v letu po njegovi izdaji ni uporabljal v skladu z namenom, zaradi katerega je bilo izdano.
(11) Agencija obvesti Evropsko železniško agencijo v roku enega meseca o varnostnih spričevalih iz prve alinee četrtega odstavka tega člena, ki so bila izdana, podaljšana, dopolnjena ali je bila preklicana njihova veljavnost. V obvestilu navede ime in naslov prevoznika, datum izdaje, obseg in veljavnost varnostnega spričevala ter, v primeru preklica veljavnosti, razloge za svojo odločitev.«.

18.a člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Vsi prevozniki v železniškem prometu, ki predložijo vlogo za varnostno spričevalo, imajo enakopraven in nediskriminatoren dostop do sredstev za usposabljanje vlakovnega osebja, kadar je to usposabljanje potrebno za izpolnitev pogojev za pridobitev varnostnega spričevala.
(2) Ponujene storitve glede dostopa do sredstev za usposabljanje morajo vključevati usposabljanje v zvezi s poznavanjem prog, operativnimi pravili in postopki, sistemom signalizacije, in sistemom upravljanja – nadzora in vodenja prometa ter intervencijskih postopkov v primeru resnih nesreč, nesreč in incidentov, ki se izvajajo na teh progah.
(3) Upravljavci železniške infrastrukture in njihovo izvršilno osebje imajo enakopraven in nediskriminatoren dostop do sredstev za usposabljanje.
(4) Usposabljanje iz prvega odstavka tega člena se zaključi z izpitom in podelitvijo spričevala o uspešno zaključenem usposabljanju,če je tako usposobljeno vlakovno osebje pogoj za pridobitev varnostnega spričevala.
(5) Agencija zagotovi, da so pri usposabljanju izpolnjene varnostne zahteve iz TSI ali nacionalnih varnostnih predpisov.
(6) Če so sredstva za usposabljanje dostopna samo v okviru storitev, ki jih izvaja samo en prevoznik ali upravljavec, so sredstva in storitve dostopne tudi drugim prevoznikom po primerni in nediskriminatorni ceni, ki je stroškovna in lahko vključuje profitno maržo.
(7) Pri zaposlovanju novega vlakovnega osebja in drugih izvršilnih železniških delavcev mora prevoznik upoštevati tudi usposobljenost, kvalifikacije in izkušnje, pridobljene pri drugih prevoznikih. V ta namen mora biti temu osebju omogočen dostop do dokumentov, ki izkazujejo usposobljenost, kvalifikacije in izkušnje ter pridobitve in pošiljanje kopij le-teh.
(8) V vsakem primeru je vsak prevoznik v železniškem prometu in upravljavec odgovoren za raven usposobljenosti in kvalifikacij svojega izvršilnega osebja.«.

Za 18.a členom se dodajo 18.b, 18.c in 18.d člen, ki se glasijo:

(1) Za upravljanje javne železniške infrastrukture mora upravljavec pridobiti varnostno pooblastilo, ki mu ga izda agencija.
(2) Varnostno pooblastilo vsebuje:
– overitev, ki potrjuje, da upravljavec izvaja sistem varnega upravljanja javne železniške infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;
– overitev, ki potrjuje, da upravljavec izpolnjuje posebne zahteve, potrebne za varno načrtovanje, vzdrževanje in delovanje železniške infrastrukture, vključno z vzdrževanjem signalnovarnostnih naprav in vodenjem prometa.
(3) Varnostno pooblastilo velja največ pet let in se ga lahko na vlogo upravljavca podaljša. Varnostno pooblastilo se delno ali v celoti dopolni vselej, kadar se bistveno spremenijo železniška infrastruktura ali načela za njeno delovanje in vzdrževanje. Imetnik varnostnega pooblastila brez odlašanja obvesti agencijo o vseh navedenih spremembah.
(4) Agencija lahko zahteva, da se določeni del varnostnega pooblastila revidira, ko se bistveno spremeni varnostno regulativni okvir.
(5) Če agencija ugotovi, da imetnik varnostnega pooblastila ne izpolnjuje več zahtevanih pogojev za pooblastilo, ki ga je izdala, prekliče veljavnost pooblastila, pri čemer mora utemeljiti razloge za svojo odločitev.
(6) Agencija v enem mesecu obvesti Evropsko železniško agencijo o varnostnih pooblastilih, ki so izdana, podaljšana, spremenjena ali je bila preklicana njihova veljavnost. V obvestilu navede ime in naslov upravljavca, datum izdaje, obseg in veljavnost varnostnega pooblastila ter, v primeru preklica veljavnosti, razloge za svojo odločitev.«.

(1) Agencija odloči o vlogi za varnostno spričevalo ali varnostno pooblastilo brez odlašanja najkasneje pa v štirih mesecih po posredovanju vseh potrebnih informacij in dodatnih informacij, ki jih zahteva agencija. Prosilec mora zahtevane dodatne informacije posredovati nemudoma.
(2) Zaradi olajšanja ustanavljanja novih prevoznikov v železniškem prometu in predložitve vlog prevoznikov iz drugih držav članic Evropske skupnosti, agencija izda podrobna navodila o tem, kako pridobiti varnostno spričevalo. V teh navodilih navede vse zahteve in prosilcu nudi na razpolago vse potrebne dokumente.
(3) Posebna navodila se izdajo za prevoznike v železniškem prometu, ki zaprosijo za varnostno spričevalo v zvezi s storitvami na določenem omejenem delu železniške infrastrukture, pri čemer je treba posebej navesti predpise, ki veljajo za ta del.
(4) Navodila za predložitev vloge, ki opisujejo in pojasnjujejo zahteve za varnostna spričevala in navajajo dokumente, ki jih je treba predložiti, so prosilcem na voljo brezplačno. Vse vloge za varnostna spričevala se predložijo v jeziku, ki ga določi agencija.
(5) Vlada predpiše način ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za podelitev varnostnega spričevala in varnostnega pooblastila in postopek za njuno izdajo.
(6) O pritožbah zoper odločbe agencije o dodelitvi varnostnega spričevala in varnostnega pooblastila odloča ministrstvo.

(1) Regulatorni organ odloča o pritožbah povezanih s:
– programom omrežja;
– v programu omrežja vsebovanimi merili;
– dodeljevanjem vlakovnih poti;
– določanjem in zaračunavanjem uporabnin;
– izdajanjem licenc, pa tudi o drugih vprašanjih, ki so ključnega pomena za enakopravno uporabo javne železniške infrastrukture;
– dostopom do javne železniške infrastrukture v skladu z 10. členom direktive Sveta 91/440/EGS.
(2) Regulatorni organ opravlja tudi naslednje naloge:
– na zahtevo prosilca da predhodno soglasje k okvirni pogodbi za uporabo javne železniške infrastrukture;
– da soglasje k nadaljnjemu zaračunavanju uporabnine v skladu s tretjim odstavkom 26. člena Direktive 2001/14/ES;
– nadzoruje pogajanja o višini uporabnine za uporabo javne železniške infrastrukture in prepove nadaljnja pogajanja v kolikor ugotovi, da se z njimi kršijo določbe tega zakona ali drugi predpisi izdani na njegovi podlagi.
(3) Regulatorni organ mora biti organizacijsko, finančno, pravno in pri odločanju neodvisen od upravljavca železniške infrastrukture, organa za zaračunavanje uporabnine, organa za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti in od prosilcev.
(4) Če regulatorni organ sam ugotovi, da je bila kršena svobodna konkurenca na področjih iz tega člena, z odločbo odredi potrebne ukrepe za vzpostavitev svobodne konkurence ali prepove določena ravnanja, ki omejujejo svobodno konkurenco.
(5) Prosilec ima pravico vložiti pritožbo pri regulatornem organu, če meni, da je bil nepravično obravnavan, diskriminiran ali kako drugače oškodovan, še zlasti proti odločitvam upravljavca in prevoznika v železniškem prometu.
(6) Regulatorni organ zagotavlja, da so uporabnine za uporabo železniške infrastrukture v skladu s poglavjem II Direktive 2001/14/ES nediskriminatorne. Pogajanja o višini uporabnin za uporabo železniške infrastrukture med prosilci in organom, ki določa uporabnino so dovoljena le v primeru, če se izvajajo pod nadzorom regulatornega organa, ki posreduje takoj, ko je verjetno, da bodo pogajanja kršila določbe tega zakona.
(7) Regulatorni organ ima pravico od agencije, upravljavca, prosilcev in vsake prizadete tretje stranke, zahtevati potrebne informacije, ki jih potrebuje za izvrševanje svojih nalog navedenih v tem členu. Te informacije mu morajo biti predložene takoj.
(8) Regulatorni organ odloči o vsaki pritožbi in sprejme ukrepe za ureditev razmer najpozneje v dveh mesecih po prejemu vseh potrebnih informacij za odločitev. Odločitev regulatornega organa je dokončna in zavezujoče za vse stranke v postopku. Zoper odločbe regulatornega organa je dopusten upravni spor.
(9) Regulatorni organ lahko zahteva od agencije, da popravi splošne akte, če meni, da so z njimi kršena načela, ki zagotavljajo enakopravno obravnavo vseh uporabnikov javne železniške infrastrukture ter zemljišč in objektov splošnega pomena za odvijanje železniškega prevoza.
(10) Regulatorni organ pri odločanju o posamičnih upravnih zadevah iz svoje pristojnosti, postopa v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, če posamezna vprašanja s tem zakonom niso urejena drugače.
(11) Naloge regulatornega organa opravlja ministrstvo, pristojno za promet.«.

V III. poglavju se naslov 3. podpoglavja spremeni tako, da se glasi: »Sprememba namembnosti zemljišč«.

20. člen se črta.

Naslov IV. poglavja se spremeni tako, da se glasi: »Javna agencija za železniški promet«.

V 21. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za opravljanje nalog iz tega člena, vlada ustanovi javno agencijo za železniški promet.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Agencija opravlja naloge za zagotovitev nediskriminatornega pristopa do železniške infrastrukture, kar vključuje:
– dodeljevanje vlakovnih poti;
– določanje uporabnine;
– zagotavljanje učinkovitosti mednarodnih vlakovnih poti;
– zagotavljanje konkurenčnosti mednarodnega tovornega prometa;
– dodeljevanje, preklic ali začasen odvzem licenc;
– nadzor nad veljavnostjo licenc, odobrenimi vlakovnimi potmi ter izpolnjevanjem pogojev v zvezi s tem;
– sprejem voznega reda omrežja.
Naloge iz prve in druge alinee opravlja samostojna notranja organizacijska enota agencije, ki ni povezana z opravljanjem nalog varnostnega organa.«.
Dodajo se četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»(4) Agencija opravlja tudi naslednje naloge:
– naloge varnostnega organa;
– izvajanje ukrepov v zvezi z uporabo TSI;
(5) Agencija pri odločanju o posamičnih upravnih zadevah iz svoje pristojnosti postopa v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, če posamezna vprašanja s tem zakonom niso urejena drugače.
(6) Za zagotovitev neodvisnosti agencije od upravljavca in prevoznikov, člani sveta agencije ne smejo biti osebe zaposlene pri upravljavcu ali prevozniku ali osebe, za katere obstaja zaradi njihovih povezav z upravljavcem ali prevozniki možnost konflikta med njihovimi zasebnimi interesi in javnimi interesi, ki jih zasleduje agencija. Z aktom o ustanovitvi agencije se določijo natančnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati člani sveta agencije.«.

V 21.a členu se v drugem odstavku črtajo prva, druga, tretja in četrta alinea, peta alinea pa se spremeni tako, da se glasi:
»– plačila stroškov postopkov za dodeljevanje licenc, varnostnih spričeval, varnostnih pooblastil in drugih posamičnih aktov z delovnega področja agencije.«.
Tretji in četrti odstavek se črtata.

V 22. členu se v prvem odstavku za besedo »notranjem« doda besedilo »in čezmejnem regijskem«, za besedo »skupnosti« pa se postavi pika in besedilo do konca stavka črta.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Sredstva za izvajanje obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture in vodenje prometa na njej, ter drugih nalog upravljavca iz 11.a in 11.b člena tega zakona se zagotavljajo iz državnega proračuna ter iz drugih virov, če tako določa zakon.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Sredstva za investicije v javno železniško infrastrukturo in sredstva za vzdrževalna dela v javno korist se zagotavljajo iz državnega proračuna, lahko pa se zagotavljajo tudi s sredstvi vlaganj domačih in tujih oseb in iz drugih virov skladno z zakonom.«.

VI. poglavje in 23. člen se črtata.

V dosedanjem VII. poglavju, ki postane VI. poglavje, se naslov spremeni tako, da se glasi: »Varnostni organ, preiskovalni organ in inšpekcijski nadzor«.

24. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Varnostni organ opravlja naslednje naloge:
– izdajo, preklic ali začasen odvzem varnostnih spričeval prevoznikom;
– izdajo, preklic ali začasen odvzem varnostnih pooblastil upravljavcu;
– nadzor nad izpolnjevanjem pogojev za pridobitev varnostnih spričeval in varnostnih pooblastil;
– izdaja dovoljenj za začetek obratovanja strukturnih podsistemov, ki prestavljajo vseevropski železniški sistem, v skladu s 14. členom Direktive 96/48/ES in s 14. členom Direktive 2001/16/ES in redno preverjanje ali ti podsistemi obratujejo in se vzdržujejo v skladu z bistvenimi zahtevami;
– nadzorovanje skladnosti komponent interoperabilnosti z bistvenimi zahtevami Direktive 96/48/ES in Direktive 2001/16/ES;
– izdaja dovoljenj za začetek obratovanja novih in bistveno spremenjenih tirnih vozil, ki še niso zajeta v TSI;
– nadzor nad ustreznostjo registracije tirnih vozil ter pravilnostjo in ažurnostjo varnostnih informacij v nacionalnem registru, vzpostavljenem v skladu z Direktivo 96/48/ES in Direktivo 2001/16/ES;
– spremlja, pospešuje, uveljavlja in razvija varnostno regulativni okvir in sistem nacionalnih varnostnih predpisov, kar obsega tudi pripravo predlogov podzakonskih predpisov s področja varnosti železniškega prometa;
– izdelava letnih poročil o svojem delu za Evropsko agencijo za železniški promet.
Dovoljenje iz četrte alinee se lahko izda po pridobitvi izjave ES o overovitvi, ki jo v skladu z zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa izda priglašeni organ. Dovoljenje iz šeste alinee se lahko izda pod pogoji določenimi v zakonu, ki ureja varnost železniškega prometa.
(2) Varnostni organ svojih nalog ne sme prenesti na upravljavca, prevoznika ali oskrbovalno službo. Varnostni organ mora biti organizacijsko, finančno, pravno in pri odločanju neodvisen od katerega koli prevoznika v železniškem prometu, upravljavca železniške infrastrukture, prosilca in oskrbovalnih služb.
(3) Varnostni organ opravlja svoje naloge na odprt, nediskriminatoren in pregleden način. Pri opravljanju svojih nalog lahko zahteva tehnično pomoč upravljavca, prevoznika ali drugih za to usposobljenih organov. Upravljavec ali prevoznik morata varnostnemu organu omogočiti in zagotoviti nemoteno izvajanje nadzora v skladu s prvim odstavkom tega člena, mu dovoliti vstop v poslovne prostore ter mu dati na razpolago vse zahtevane podatke, listine in druge dokumente, ki se nanašajo na predmet nadzora.
(4) Varnostni organ vsem udeleženim stranem omogoči, da podajo svojo izjavo ter pojasnijo svoja stališča. Varnostni organ brez odlašanja odgovori na zahteve in vloge ter sporoči svoje zahteve glede informacij, ki jih potrebuje za odločitev. Varnostni organ sprejme vse svoje odločitve v štirih mesecih po predložitvi vseh zahtevanih informacij.
(5) Med procesom razvoja varnostnega regulativnega okvira se varnostni organ posvetuje z vsemi vpletenimi in zainteresiranimi stranmi, vključno z upravljavcem, prevozniki v železniškem prometu, vzdrževalci, uporabniki in predstavniki delavcev.
(6) Zoper odločitve varnostnega organa, je dopustna pritožba na ministrstvo.
(7) Varnostni organ sodeluje z varnostnimi organi drugih držav članic Evropske skupnosti zaradi uskladitve svojih meril odločanja z merili v vsej Evropski skupnosti. Cilj sodelovanja je zlasti poenotenje in koordinacija podeljevanja varnostnih spričeval prevoznikom v železniškem prometu, ki so jim dodeljene mednarodne vlakovne poti v skladu s postopkom iz 15. člena Direktive 2001/14/ES.
(8) Vsako leto varnostni organ objavi letno poročilo v zvezi z dejavnostmi v prejšnjem letu in ga pošlje Evropski železniški agenciji najkasneje do 30. septembra. Poročilo mora vsebovati informacije o:
a) razvoju varnosti na železnici, vključno z združevanjem skupnih varnostnih kazalcev iz Priloge I Direktive 49/2004/ES na ravni držav članic Evropske skupnosti;
b) pomembnih spremembah zakonodaje in ureditve v zvezi z varnostjo na železnici;
c) spremembah pri podeljevanju varnostnega spričevala in varnostnega pooblastila;
d) rezultatih in izkušnjah v zvezi z nadzorom nad upravljavci železniške infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu.
(9) Naloge varnostnega organa opravlja agencija.«.

25. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Prometni inšpektorat Republike Slovenije izvaja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov in drugih splošnih aktov, v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(2) Neposredne naloge inšpekcijskega nadzora po tem zakonu opravljajo inšpektorji za železniški promet (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji).
(3) Inšpektor mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon, ki ureja varnost v železniškem prometu.
(4) Inšpektorju je zagotovljen enak položaj, pravice in obveznosti kot jih ima inšpektor po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(5) Inšpektor ima pri opravljanju nadzora v skladu s tem členom, naslednje pravice in dolžnosti:
– odrediti odpravo ugotovljenih nepravilnosti ali pomanjkljivosti v roku, ki ga določi;
– prepovedati nadaljnje izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu prevozniku, če zanje nima veljavne licence ali varnostnega spričevala ali če ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je pridobil ta dokument,
– prepovedati nadaljnje opravljanje nalog upravljavcu, če ne izpolnjuje pogojev, določenih v varnostnem pooblastilu;
– druge pravice in dolžnosti, ki jih imajo inšpektorji po zakonu, ki ureja inšpekcijsko nadzorstvo, vključno s pravicami in dolžnostmi prekrškovnega organa.
(6) Zoper odločbo inšpektorja po prejšnjem odstavku je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva njene vročitve. O pritožbi zoper odločbo odloča ministrstvo. Pritožba zoper odločbo, s katero je odrejena takojšnja odprava nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki neposredno ogrožajo varnost železniškega prometa, ne zadrži njene izvršitve. Odgovorna oseba upravljavca ali prevoznika je dolžna najkasneje v osmih dneh po preteku roka, določenega za odpravo pomanjkljivosti, inšpektorja obvestiti o izpolnitvi z odločbo odrejenih ukrepov.
(7) V kolikor inšpektor pri svojem delu ugotovi, da niso več izpolnjeni pogoji pod katerimi so bili izdani varnostno spričevalo, varnostno pooblastilo, dovoljenje za obratovanje strukturnih podsistemov in dovoljenje za začetek obratovanja novih in bistveno spremenjenih tirnih vozil, mora o tem takoj obvestiti varnostni organ.«.

26. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Preiskovalni organ izvaja preiskave resnih nesreč, nesreč in incidentov v železniškem prometu s ciljem izboljšanja varnosti v železniškem prometu. Preiskovalni organ mora biti organizacijsko, finančno in pravno neodvisen od upravljavca železniške infrastrukture, prevoznika v železniškem prometu, organa za določanje uporabnine, organa za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti in priglašenega organa ter od drugih subjektov, katerih interesi bi lahko bili v navzkrižju z nalogami, ki so zaupane preiskovalnemu organu. Mora biti tudi funkcionalno neodvisen od varnostnega organa in regulatornega organa.
(2) Preiskovalni organ mora preiskati resne nesreče.
(3) Preiskovalni organ lahko po lastnem preudarku odloči, da bo preiskal tudi nesreče in incidente, ki bi v podobnih okoliščinah lahko nesreče povzročili, vključno s primeri tehničnih napak strukturnih podsistemov ali komponent interoperabilnosti železniškega sistema. Pri svoji odločitvi upošteva:
a) resnost nesreče ali incidenta;
b) ali je nesreča ali incident del niza nesreč ali incidentov, ki zadevajo celotni sistem;
c) vpliv na varnost v železniškem prometu na ravni Evropske skupnosti in
d) zahteve upravljavcev železniške infrastrukture, prevoznikov v železniškem prometu, varnostnega organa ali države članice Evropske skupnosti.
(4) Preiskovalni organ v zvezi s svojimi ugotovitvami daje priporočila varnostnemu organu v cilju izboljšanja varnosti železniškega prometa, vključno s priporočili za izdajo odločb o odreditvi odprave ugotovljenih nepravilnosti ali pomanjkljivosti v določenem roku, prepovedi nadaljnjega izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu prevozniku, če zanje nima veljavne licence ali varnostnega spričevala ali če ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je pridobil ta dokument, ali izvrševanja drugih pravic in dolžnosti, ki jih ima varnostni organ po zakonu, ki ureja inšpekcijsko nadzorstvo. Kadar je to potrebno zaradi narave varnostnega priporočila, se ta pošljejo tudi drugim organom v Republiki Sloveniji ali v drugih državah članicah Evropske Skupnosti.
(5) Varnostno priporočilo ne sme vzpostaviti domneve o krivdi oziroma odgovornosti za nesrečo ali drug izredni dogodek.
(6) Varnostni organ in po potrebi drugi državni organi morajo upoštevati varnostna priporočila in v ta namen sprejeti ustrezne ukrepe za njihovo uresničitev. Varnostni organ in po potrebi drugi državni organi obveščajo preiskovalni organ najmanj enkrat na leto o sprejetih ukrepih in o ukrepih, ki jih načrtujejo v zvezi s priporočili. Varnostni organ in po potrebi drugi državni organi obveščajo najmanj enkrat na leto o sprejetih ukrepih in o ukrepih, ki jih načrtujejo v zvezi s priporočili, tudi varnostni organ druge države članice, ki jim ja posredoval varnostno priporočilo.
(7) Prevozniki, upravljavec in varnostni organ, če izve, da prevoznik oziroma upravljavec tega nista storila, so dolžni obveščati preiskovalni organ o resnih nesrečah, nesrečah in incidentih v železniškem prometu.«.

27. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Preiskave vodi glavni preiskovalec.
(2) Glavni preiskovalec je pri opravljanju svojih nalog v okviru svojih pooblastil samostojen.
(3) Za glavnega preiskovalca je lahko imenovan posameznik, ki poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi izpolnjuje še naslednje pogoje:
– da ima najmanj visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri;
– da ima najmanj pet let delovnih izkušenj s področja železniškega prometa.
(4) Sredstva za izvajanje nalog preiskovalnega organ se zagotovijo v proračunu.
(5) Naloge preiskovalnega organa opravlja samostojna organizacijska enota v ministrstvu.«.

Za 27. členom se doda novo VII. poglavje in členi 27.a, 27.b, 27.c, 27.d, 27.e ter VII.a poglavje in člen 27.f, ki se glasijo:

Poslovni sistem slovenskih železniških družb sestavljajo obvladujoča družba in odvisne družbe, ki jih obvladujoča družba ustanovi ali katerih večinski lastnik je, ter druge pravne osebe, v katerih izvaja ustanoviteljske pravice, s ciljem zagotavljanja izvajanja storitev in dejavnosti iz drugega odstavka 27.c člena tega zakona ter vseh drugih storitev in dejavnosti, potrebnih za njihovo nemoteno in kakovostno opravljanje kot npr. proizvodnja železniških in drugih tirnih vozil, vzdrževanje in popravila tirnih in motornih vozil, splošna gradbena dela in gradbena dela specialnih strok, razvoj, svetovanje in opremljanje z računalniško programsko opremo ipd. (dopolnilne dejavnosti).

(1) Slovenske železnice, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: Slovenske železnice) so obvladujoča družba v poslovnem sistemu slovenskih železniških družb, ki posluje po pravilih dejanskega koncerna.
(2) Slovenske železnice pri upravljanju odvisnih družb skrbijo tudi za uresničevanje javnega interesa na področju železniškega prometa.

(1) Slovenske železnice opravljajo obvezne gospodarske javne službe iz 6. in 11. člena tega zakona, naloge upravljavca iz 11.a in 11.b člena tega zakona ter druge naloge upravljavca določene s tem zakonom in zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa. Slovenske železnice za opravljanje navedenih obveznih gospodarskih javnih služb ter nalog upravljavca sklenejo pogodbe z državo v skladu s tem zakonom.
(2) Slovenske železnice zaradi zagotavljanja obveznih gospodarskih javnih služb in nalog upravljavca iz prejšnjega odstavka ter ciljev poslovnega sistema slovenskih železniških družb iz 27.a člena, opravljajo zlasti naslednje dejavnosti:
– vzdrževanje javne železniške infrastrukture, upravljanje z javno železniško infrastrukturo, vodenje železniškega prometa, prevoz potnikov in blaga po javni železniški infrastrukturi, vleko vlakov in tehnično vagonsko dejavnost (temeljne dejavnosti);
– dejavnosti, kot so npr. izvajanje storitev logističnih centrov, gradbena dejavnost, skladiščenje, telekomunikacije, raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju tehnologije, projektiranje in tehnično svetovanje, tehnično preizkušanje in analiziranje, izvajanje informacijskih, finančnih, računovodskih in drugih podobnih storitev, izvajanje investicij v vseh fazah investicijskega procesa, koncernsko načrtovanje ter kontroling in druge dejavnosti (spremljajoče dejavnosti).
(3) Slovenske železnice lahko za opravljanje posameznih dejavnosti iz druge alinee prejšnjega odstavka s soglasjem ustanovitelja ustanovijo eno ali več gospodarskih družb.
(4) Slovenske železnice morajo v okviru notranje organiziranosti zagotoviti ločena računovodstva za naslednje dejavnosti:
– dejavnost gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture in vodenja prometa na njej ter dejavnost gospodarjenja z javno železniško infrastrukturo,
– dejavnost gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem prometu,
– dejavnost prevoza blaga.
Vlada Republike Slovenije potrdi ključe za delitev splošnih in skupnih stroškov med posameznimi dejavnostmi. Predlog delitve splošnih in skupnih stroškov pripravijo Slovenske železnice.
(5) Slovenske železnice morajo zagotoviti javno objavo ločenih računovodskih izkazov (zaključnih računov in bilanc) za dejavnosti iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe. Ločeno računovodstvo se lahko vzpostavi tudi za druge temeljne dejavnosti.
(6) Slovenske železnice morajo opravljati dejavnosti iz prvega odstavka tega člena tako, da zagotavljajo varno odvijanje železniškega prometa po enotnem tehnično-tehnološkem procesu ter racionalno in družbenim potrebam prilagojeno možnost zagotavljanja javnih dobrin, ki jih mora skladno z zakonom na področju železniškega prometa zagotavljati država v razmerah trga prevoznih storitev.

Nad Slovenskimi železnicami ne more biti uveden stečajni postopek, če je insolventnost ali prezaldoženost posledica opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi. V tem primeru se določbe Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 39/97, 1/99 – ZNIDC, 52/99, 42/02 – ZDR in 10/06 – odločba US) za Slovenske železnice ne uporabljajo.

(1) Sredstva za opravljanje gospodarskih javnih služb iz 6. in 11. člena tega zakona in mednarodnega železniškega potniškega prometa so objekti, naprave ter mobilna sredstva.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka so ob likvidaciji izvzeta iz likvidacijske mase dolžnika.
(3) Sredstva iz tega člena so lahko predmet prodaje, zastave ali druge obremenitve, če s tem soglaša ustanovitelj Slovenskih železnic.
(4) Mobilna sredstva iz prvega odstavka tega člena se izjemoma lahko zastavijo brez soglasja ustanovitelja, če je z zastavno pravico na mobilnih sredstvih zavarovana terjatev posojilodajalca, ki je financiral njihovo nabavo.
(5) Sredstva iz prvega odstavka tega člena podrobneje določi minister, pristojen za promet.

(1) Slovenske železnice se lahko privatizirajo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo odprodajo državnega finančnega premoženja tako, da po opravljeni privatizaciji Republika Slovenija ostane večinski lastnik.
(2) Gospodarske družbe v izključni, večinski ali delni lasti Slovenskih železnic se s soglasjem njenega ustanovitelja lahko privatizirajo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo odprodajo državnega finančnega premoženja.
(3) Pri privatizaciji gospodarskih družb iz prejšnjega odstavka morajo Slovenske železnice še posebej zagotoviti uresničevanje ciljev iz 27.a člena tega zakona.
(4) O uporabi kupnine v primerih iz drugega odstavka odločajo Slovenske železnice s soglasjem ustanovitelja.«.

28. člen se črta.

Za dosedanjim 28. členom se doda novo VII.b poglavje, ki se glasi: »VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGO«.

29. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Zemljišča in objekte, ki so del javne železniške infrastrukture, določi Vlada Republike Slovenije.
(2) Zemljišča in objekte iz prejšnjega odstavka vpiše v zemljiško knjigo sodišče po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočne odločbe iz prejšnjega odstavka.«.

Besedilo 30. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 3000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek prevoznik, ki izvaja prevozne storitve v železniškem prometu:
– brez dodeljene vlakovne poti ali ravna v nasprotju s pogoji, pod katerimi mu je dodeljena (prvi in šesti odstavek 15. člena);
– brez licence ali ravna v nasprotju s pogoji, pod katerimi mu je ta dodeljena (prvi in šesti odstavek 16. člena);
– brez varnostnega spričevala ali ravna v nasprotju s pogoji, pod katerimi mu je to dodeljeno (prvi in drugi odstavek 18. člena);
– ne zagotovi agenciji vseh podatkov, do katerih je upravičena na podlagi predpisov.
(2) Z globo od 3000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek upravljavec, ki opravlja svoje naloge v nasprotju s pogoji, pod katerimi mu je dodeljeno varnostno pooblastilo.
(3) Z globo od 400 do 2000 eurov se kaznuje odgovorna oseba prevoznika oziroma upravljavca, ki stori prekršek iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena.«.

Besedilo 31. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 5.000 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek upravljavec, če ne zagotovi ločenega računovodstva v skladu s četrtim odstavkom 27.c člena.
(2) Z globo od 800 do 2000 eurov se kaznuje odgovorna oseba upravljavca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.

Besedilo 32. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 2500 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek prevoznik ali upravljavec, če:
– ne nudi tehnične pomoči varnostnemu organu na njegovo zahtevo (tretji odstavek 24. člena tega zakona);
– ne zagotovi varnostnemu organu neoviran dostop do vseh dokumentov in prostorov, naprav, objektov in opreme ali na drug način prepreči ali onemogoči njegovo delo (tretji odstavek 24. člena tega zakona);
– ne obvesti preiskovalni organ o resnih nesrečah, nesrečah in incidentih (sedmi odstavek 26. člena tega zakona);
– se ne ravna po izvršljivi odločbi, s katero je inšpektor odredil odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti (prva alinea petega odstavka 25. člena tega zakona);
– ne ravna po izvršljivi odločbi, s katero je inšpektor prepovedal nadaljnje izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu (druga alinea petega odstavka 25. člena tega zakona);
– inšpektorja v roku ne obvesti o izvršitvi ukrepov (šesti odstavek 25. člena tega zakona);
– prepreči ali onemogoči inšpektorju opravljanje nalog inšpekcijskega nadzorstva ali mu ne da potrebnih podatkov (sedmi odstavek 25. člena tega zakona).
(2) Z globo od 600 do 2000 eurov se kaznuje odgovorna oseba upravljavca ali prevoznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.

V 35. členu se tretji in četrti odstavek črtata.

Z dnem uveljavitve tega zakona uravnalni organ nadaljuje z delom kot regulatorni organ.

(1) Šteje se, da Holding Slovenske železnice, d.o.o. ob uveljavitvi tega zakona izpolnjuje pogoje za pridobitev varnostnega pooblastila po tem zakonu.
(2) Agencija na podlagi prejšnjega odstavka izda Holdingu Slovenske železnice, d.o.o. varnostno pooblastilo v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.

Vlada Republike Slovenije uskladi Sklep o ustanovitvi Javne agencije za železniški promet (Uradni list RS, št. 30/03 in 59/03) s tem zakonom v roku 90 dni od njegove uveljavitve.

(1) Ministrstvo od agencije najkasneje v 90 dneh od uveljavitve tega zakona prevzame naloge, finančna sredstva ter druge pravice in obveznosti s področja investicij v javno železniško infrastrukturo.
(2) Holding Slovenske železnice, d.o.o. od agencije najkasneje v 90 dneh od uveljavitve tega zakona prevzame naloge, finančna sredstva, ter druge pravice in obveznosti s področja upravljanja javne železniške infrastrukture (razen investicij v javno železniško infrastrukturo).

(1) Republika Slovenija z dnem uveljavitve tega zakona prevzame dolg agencije iz naslova črpanih posojil, navedenih v prilogi 1 tega zakona, ki je njegov sestavni del.
(2) Obveznosti iz posojilnih pogodb s poroštvom države iz prejšnjega odstavka tega člena prevzame Republika Slovenija po stanju na dan uveljavitve tega zakona.
(3) Prevzeta obveznost se evidentira le na kontih bilance stanja državnega proračuna. S prevzemom dolga s strani Republike Slovenije ne nastane nobena terjatev do agencije.
(4) Sredstva za odplačevanje obveznosti, navedenih v prvem odstavku tega člena, zagotavlja Republika Slovenija v državnem proračunu.

(1) Postopke izdajanja dovoljenj in soglasij, ki jih izdaja agencija na podlagi Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo), z dnem prevzema pravic in obveznosti iz drugega odstavka 40. člena tega zakona prevzamejo Slovenske železnice.
(2) Organi, ki so opravljali naloge v skladu z Zakonom o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) in Zakonom o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo) do uveljavitve tega zakona, opravljajo te naloge do njihovega prenosa na pristojne organe, določene s tem zakonom.

(1) Javni uslužbenci agencije, ki so opravljali nadzor nad opravljanjem gospodarskih javnih služb, investicijami in trženjem javne železniške infrastrukture, do uveljavitve tega zakona, sklenejo pogodbo o zaposlitvi z ministrstvom pristojnim za promet oziroma upravljalcem.
(2) Javni uslužbenci agencije, ki glede na vsebino svojega dela opravljajo javne naloge in bodo v ministrstvu opravljali javne naloge se ob smiselni uporabi 194. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/06 – uradno prečiščeno besedilo) z dnem uveljavitve akta o sistemizaciji delovnih mest prevedejo v ustrezne uradniške nazive in sklenejo pogodbo o zaposlitvi.
(3) Šteje se, da javni uslužbenci iz prejšnjega odstavka izpolnjujejo pogoje glede strokovnega izpita za imenovanje v naziv, če na dan prevedbe v naziv izpolnjujejo pogoje iz 193. in 193.a člena Zakona o javnih uslužbencih, pri čemer se kot službena doba šteje tudi doba v agenciji.
(4) Javni uslužbenci, ki bodo razporejeni na uradniška delovna mesta, pa nimajo opravljenega strokovnega izpita in ne izpolnjujejo pogoja za priznavanje izpolnjevanja pogoja glede strokovnega izpita iz prejšnjega odstavka, morajo strokovni izpit opraviti v treh letih po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.
(5) Vsi ostali javni uslužbenci agencije, ki opravljajo po vsebini strokovno tehnične naloge in bodo v ministrstvu opravljali strokovno tehnične naloge, z dnem uveljavitve akta o sistemizaciji delovnih mest sklenejo pogodbo o zaposlitvi za ustrezna delovna mesta. V primeru, da ne izpolnjujejo pogojev za zasedbo tega delovnega mesta lahko opravljajo delo na takih delovnih mestih še naprej ob pogoju, da gre po vsebini in zahtevnosti za istovrstne naloge.

Prvo referenčno leto za letno poročilo varnostnega organa iz osmega odstavka 24. člena zakona je leto 2006.

Firma Holding Slovenske železnice, d.o.o. se spremeni v Slovenske železnice, d.o.o.

Vlada Republike Slovenije uskladi Odlok o preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice d.d. v družbo z omejeno odgovornostjo – Holding Slovenske železnice, d.o.o. s tem zakonom v roku 60 dni od njegove uveljavitve.

(1) Slovenskim železnicam se pripojijo naslednje odvisne družbe:
– Slovenske železnice – Infrastruktura, družba za opravljanje vzdrževanja železniške infrastrukture in vodenje železniškega prometa, d.o.o.
– Slovenske železnice – Potniški promet, družba za opravljanje prevoza potnikov v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, d.o.o.
– Slovenske železnice – Tovorni promet, družba za opravljanje prevoza blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, d.o.o.
(2) Odvisne družbe iz prejšnjega odstavka se pripojijo po postopku, kot je določen v zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
(3) Do pripojitve odvisnih družb iz prvega odstavka tega člena vodijo njihove poslovne knjige Slovenske železnice. V poslovnih knjigah se evidentirajo poslovni dogodki na način, kot je določen v pogodbah o naročilu, sklenjenimi med Slovenskimi železnicami in odvisnimi družbami iz prvega odstavka pred uveljavitvijo tega zakona.

Ekonomsko socialni svet s področja železniškega prometa, ustanovljen na podlagi 19. člena Zakona o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, d.d. (Uradni list RS, št. 26/03), nadaljuje z delom v okviru pristojnosti, določenimi s pravili o njegovem delovanja.

(1) Vlada Republike Slovenije izda vse potrebne predpise in druge akte za vzpostavitev pogojev za delovanje regulatornega, varnostnega in preiskovalnega organa najkasneje v 90 dneh od uveljavitve tega zakona.
(2) Drugi predpisi, izdani na podlagi zakona, se uskladijo s tem zakonom najkasneje v enem letu po njegovi uveljavitvi.

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, d.d. (Uradni list RS, št. 26/03).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati tretja alinea 12. člena Zakona o poslovni sanaciji Holdinga Slovenske železnice, d.o.o. (Uradni list RS, št. 45/04).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.