Na podlagi 12.a člena Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – prečiščeno besedilo) minister za zdravje izdaja

Ta seznam ureja dokazila kvalifikacij, ki jih zdravnikom oziroma zdravnicam, zdravnikom specialistom oziroma zdravnicam specialistkam, zdravnikom specialistom družinske medicine oziroma zdravnicam specialistkam družinske medicine, doktorjem dentalne medicine oziroma doktoricam dentalne medicine in doktorjem dentalne medicine specialistom oziroma doktoricam dentalne medicine specialistkam podeljujejo države članice Evropske unije in države, s katerimi je Evropska unija sklenila pogodbo o vzajemnem priznavanju kvalifikacij (v nadaljnjem besedilu: države EU), v skladu z naslednjimi direktivami:
– Direktivo Sveta z dne 25. julija 1978 o medsebojnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah zobozdravnikov in o ukrepih za olajšanje uresničevanja pravice do ustanavljanja podjetij in pravice do zagotavljanja storitev (78/686/EGS) (UL L št. 233 z dne 24. 8. 1978, str. 1) zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2006/100/ES z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prostega gibanja oseb zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne 20. 12. 2006, str. 141),
– Direktivo Sveta z dne 25. julija 1978 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o zobozdravniški dejavnosti (78/687/EGS) (UL L št. 233 z dne 24. 8. 1978, str. 10),
– Direktivo Sveta z dne 14. decembra 1981 o dopolnitvi direktiv 75/362/EGS, 77/452/EGS, 78/686/EGS in 78/1026/EGS o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni izobrazbi zdravnikov, medicinskih sester za splošno zdravstveno nego, zobozdravnikov in veterinarjev glede na pridobljene pravice (81/1057/EGS) (UL L št. 385 z dne 31.12.1981, str. 25),
– Direktivo Sveta 89/594/EGS z dne 30. oktobra 1989 o spremembah Direktiv 75/362/EGS, 77/452/EGS, 78/686/EGS, 78/1026/EGS in 80/154/EGS o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah za zdravnika, medicinsko sestro za splošno zdravstveno nego, zobozdravnika, veterinarja in babico skupaj z Direktivami 75/363/EGS, 78/1027/EGS in 80/155/EGS o usklajevanju določb zakonov in drugih predpisov v zvezi z dejavnostmi zdravnikov, veterinarjev in babic (UL L št. 341 z dne 23. 11. 1989, str. 19),
– Direktivo Sveta z dne 4. decembra 1990 o spremembah nekaterih direktiv o priznavanju poklicnih kvalifikacij zaradi združitve Nemčije (90/658/EGS) (UL L št. 353 z dne 27. 12. 1990, str. 73),
– Direktivo Sveta 93/16/EGS z dne 5. aprila 1993 o olajšanju prostega gibanja zdravnikov in o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni izobrazbi (UL L št. 165 z dne 7. 7. 1993, str. 1) zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2006/100/ES z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prostega gibanja oseb zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne 20. 12. 2006, str. 141),
– Direktivo Komisije 98/21/ES z dne 8. aprila 1998 o spremembi Direktive Sveta 93/16/EGS o olajšanju prostega gibanja zdravnikov in o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni izobrazbi (UL L št. 119 z dne 22. 4. 1998, str. 15),
– Direktivo Komisije 98/63/ES z dne 3. septembra 1998 o spremembah Direktive Sveta 93/16/EGS o olajšanju prostega gibanja zdravnikov in o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni izobrazbi (UL L št. 253 z dne 15. 9. 1998, str. 24),
– Direktivo Komisije 1999/46/ES z dne 21. maja 1999 o spremembah Direktive Sveta 93/16/EGS o olajšanju prostega gibanja zdravnikov in o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni izobrazbi (UL L št. 139 z dne 2. 6. 1999, str. 25) in
– Direktivo 2001/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2001, o spremembah direktiv Sveta 89/48/EGS in 92/51/EGS o splošnem sistemu priznavanja poklicnih kvalifikacij in direktiv Sveta 77/452/EGS, 77/453/EGS, 78/686/EGS, 78/687/EGS, 78/1026/EGS, 78/1027/EGS, 80/154/EGS, 80/155/EGS, 85/384/EGS, 85/432/EGS, 85/433/EGS in 93/16/EGS v zvezi s poklici medicinske sestre, odgovorne za splošno zdravstveno nego, zobozdravnika, veterinarja, babice, arhitekta, farmacevta in zdravnika (UL L št. 206 z dne 31. 7. 2001, str. 1).

Ta seznam sestavljajo:
1. Seznam minimalnih zahtev usposabljanja za pridobitev dokazil kvalifikacij za zdravnika oziroma zdravnico, zdravnika specialista oziroma zdravnico specialistko, zdravnika specialista družinske medicine oziroma zdravnico specialistko družinske medicine, doktorja dentalne medicine oziroma doktorico dentalne medicine in doktorja dentalne medicine specialista oziroma doktorico dentalne medicine specialistko
2. Seznam dokazil o formalnih kvalifikacijah za zdravnika oziroma zdravnico
3. Seznam dokazil o formalnih kvalifikacijah za zdravnika specialista oziroma zdravnico specialistko
4. Seznam naslovov programov usposabljanja v specialistični medicini (v nadaljnjem besedilu: Seznam naslovov programov specializacij)
5. Seznam dokazil o formalnih kvalifikacijah za zdravnika specialista družinske medicine oziroma zdravnico specialistko družinske medicine
6. Seznam dokazil o formalnih kvalifikacijah za doktorja dentalne medicine oziroma doktorico dentalne medicine
7. Seznam dokazil o formalnih kvalifikacijah za doktorja dentalne medicine specialista oziroma doktorico dentalne medicine specialistko
in
8. Izjeme od posameznih seznamov.

Seznam minimalnih zahtev usposabljanja za pridobitev dokazil kvalifikacij za zdravnika oziroma zdravnico, zdravnika specialista oziroma zdravnico specialistko, specialista družinske medicine oziroma zdravnico specialistko družinske medicine, doktorja dentalne medicine oziroma doktorico dentalne medicine in doktorja dentalne medicine specialista oziroma doktorico dentalne medicine specialistko
a)
Zdravnik oziroma zdravnica (v nadaljnjem besedilu: zdravnik) mora za pridobitev dokazila o formalnih kvalifikacijah iz točke IV. tega seznama izpolniti naslednje minimalne pogoje:
– končati mora najmanj šestletni študij ali 5500 ur trajajoč študij s teoretičnim in praktičnim usposabljanjem na univerzi ali pod nadzorom univerze, h kateremu oseba pristopi z diplomo ali spričevalom, ki ji omogoča sprejem na univerze držav EU za ta študij.
V okviru študija iz prejšnjega odstavka je moral zdravnik pridobiti naslednja znanja in veščine:
a) ustrezno poznavanje ved, na katerih temelji medicina, in dobro razumevanje znanstvenih metod, vključno z načeli merjenja bioloških funkcij, vrednotenjem znanstveno potrjenih dejstev in analizo podatkov;
b) zadostno razumevanje strukture, funkcij in obnašanja zdravih in bolnih ljudi kakor tudi odnosa med zdravstvenim stanjem človeka ter njegovim fizičnim in družbenim okoljem;
c) ustrezno poznavanje klinične stroke in praks, ki dajejo jasno sliko o duševnih in telesnih boleznih, o medicini z vidika preventive, diagnostike, terapije in razmnoževanju človeka;
d) ustrezne klinične izkušnje v bolnišnicah pod ustreznim nadzorom.
b)
Zdravnik specialist oziroma zdravnica specialistka (v nadaljnjem besedilu: zdravnik specialist) mora za pridobitev dokazila o formalnih kvalifikacijah iz točke VII. tega seznama izpolniti naslednje minimalne pogoje:
– končati mora študij iz prejšnje točke, in
– končati mora program specializacije, katerega trajanje ni bilo krajše od trajanja usposabljanja, ki je določeno v Seznamu naslovov programov specializacij.
Končan študij iz prve alinee prvega odstavka te točke je pogoj za nastopa programa specializacije.
Program specializacije iz druge alinee prvega odstavka te točke,
a) je moral vključevati teoretično in praktično usposabljanje na univerzi, v učni bolnišnici ali pri pooblaščenem zdravstvenem zavodu,
b) se je moral izvajati s polno časovno obveznostjo pod nadzorom pristojnih organov,
c) je moral vključevati osebno sodelovanje zdravnika specializanta v dejavnostih in odgovornostih zadevnih služb oziroma je moral zajemati udeležbo zdravnika specializanta pri vseh zdravniških dejavnostih na oddelku, kjer se izvaja, vključno z dežurstvi.
c)
Ne glede na določbe zakona, ki ureja zdravniško službo, mora zdravnik specialist družinske medicine oziroma zdravnica specialistka družinske medicine (v nadaljnjem besedilu: zdravnik specialist družinske medicine) za pridobitev dokazila o formalnih kvalifikacijah iz točke IX. tega seznama izpolniti naslednje minimalne pogoje:
– končati mora študij iz točke III.a) tega seznama, in
– končati mora posebno usposabljanje, ki je do 1. januarja 2006 trajalo najmanj dve leti, po 1. januarju 2006 pa najmanj tri leta s polno časovno obveznostjo.
Posebno usposabljanje iz druge alinee prejšnjega odstavka:
a) se je moralo izvajati s polno časovno obveznostjo pod nadzorom pristojnih oblasti ali organov,
b) je praktično in teoretično,
c) je moralo vključevati zdravnikovo osebno udeležbo pri strokovnih dejavnostih in odgovornosti oseb, s katerimi dela.
Praktični del usposabljanja iz točke b) prejšnjega odstavka se je moral izvajati najmanj šest mesecev v pooblaščeni bolnišnici z ustrezno opremo in storitvami ali najmanj šest mesecev v pooblaščeni ambulanti splošne zdravniške prakse ali zdravstvenemu zavodu, kjer zdravniki opravljajo osnovno zdravstveno dejavnost, vendar pa se je lahko, ne da bi to posegalo v zgoraj navedeni najkrajši čas trajanja, praktično usposabljanje izvajalo v obdobju največ šestih mesecev v drugih pooblaščenih zdravstvenih zavodih ali organizacijah, ki izvajajo dejavnost splošne medicine.
Kadar program usposabljanja iz točke III.a) tega seznama, zajema praktično usposabljanje, ki se izvaja v pooblaščeni bolnišnici z ustrezno opremo in storitvami ali v pooblaščeni ambulanti splošne medicine ali pooblaščenemu zdravstvenemu zavodu, kjer zdravniki opravljajo osnovno zdravstveno dejavnost, se lahko trajanje tega praktičnega usposabljanja do največ enega leta vključi v obdobje, določeno v drugi alinei prvega odstavka te točke, za dokazila o usposabljanju, izdana 1. januarja 2006 ali kasneje.
č)
Doktor dentalne medicine oziroma doktorica dentalne medicine (v nadaljnjem besedilu: doktor dentalne medicine) mora za pridobitev dokazila o formalnih kvalifikacijah iz točke XI. tega seznama izpolniti naslednje minimalne pogoje:
– končati mora najmanj petletni redni študij s teoretičnim in praktičnim usposabljanjem, ki se izvaja na univerzi, na visokošolski ustanovi, ki ji države EU priznavajo enakovreden status.
V študijski program iz prejšnjega odstavka morajo biti vključeni najmanj naslednji učni predmeti:
– kemija,
– fizika,
– biologija,
– anatomija,
– embriologija,
– histologija s citologijo,
– fiziologija,
– biokemija (ali fiziološka kemija),
– patološka anatomija,
– splošna patologija,
– farmakologija,
– mikrobiologija,
– higiena,
– preventivna medicina in epidemiologija,
– rentgenologija,
– fizioterapija,
– splošna kirurgija,
– splošna medicina s pediatrijo,
– otorinolaringologija,
– dermato-venerologija,
– splošna psihologija, psihopatologija, neuropatologija,
– anestezija,
– stomatološka protetika,
– zobozdravstveni materiali in oprema,
– konzervacijsko zobozdravstvo,
– preventivno zobozdravstvo,
– anestezija in sedacija v zobozdravstvu,
– specialna kirurgija,
– specialna patologija,
– klinična praksa,
– pedodontija,
– ortodontija,
– parodontologija,
– zobozdravstvena rentgenologija,
– gnatologija,
– organiziranost stroke, poklicna etika in poklicna zakonodaja,
– socialni vidiki zobozdravstvene prakse.
K študiju iz prvega odstavka te točke lahko pristopi oseba z diplomo ali spričevalom, ki ji omogoča sprejem na univerze držav EU za ta študij.
V okviru študija iz prvega odstavka te točke je moral doktor dentalne medicine pridobiti naslednja znanja in veščine:
a) primerno poznavanje ved, na katerih temelji zobozdravstvo, in dobro razumevanje znanstvenih metod, vključno z načeli o merjenju bioloških funkcij, presojo znanstveno dokazanih dejstev in analizo podatkov;
b) primerno poznavanje organizma, fiziologije in obnašanja zdravih in bolnih oseb kot tudi vpliva naravnega in družbenega okolja na zdravstveno stanje človeka, če ti dejavniki vplivajo na zobozdravstvo;
c) primerno poznavanje zgradbe in delovanja zdravega in bolnega zobovja, ustne votline, čeljusti in s tem povezanih tkiv ter njihove povezanosti s splošnim zdravstvenim stanjem in fizično in socialno dobrobit pacienta;
d) primerno poznavanje kliničnih panog in metod, ki zobozdravniku dajejo razumljivo sliko o nepravilnostih, poškodbah in boleznih zobovja, ustne votline, čeljusti in s tem povezanih tkiv ter poznavanje preventivnega, diagnostičnega in terapevtskega zobozdravstva;
e) ustrezne klinične izkušnje pod primernim nadzorom.
Poleg zahtev iz prejšnjega odstavka je moral študij iz prvega odstavka te točke zagotoviti strokovna znanja, potrebna za izvajanje vseh dejavnosti, ki vključujejo preventivo, diagnostiko in zdravljenje nepravilnosti in bolezni zobovja, ustne votline, čeljusti in s tem povezanih tkiv.
d)
Doktor dentalne medicine specialist oziroma doktorica dentalne medicine specialistka (v nadaljnjem besedilu: doktor dentalne medicine specialist) mora za pridobitev dokazila o formalnih kvalifikacijah iz točke XIII. tega seznama izpolniti naslednje minimalne pogoje:
– končati mora študij iz prejšnje točke, ki je pogoj za nastop specializacije, in
– končati mora program specializacije v trajanju najmanj treh let.
Program specializacije iz druge alinee prejšnjega odstavka:
a) je moral zajemati teoretično in praktično usposabljanje na univerzitetnem centru, v zdravstvenem učnem in raziskovalnem centru ali v pooblaščenem zdravstvenem zavodu,
b) se je moral izvajati s polno časovno obveznostjo pod nadzorom pristojnih oblasti ali organov,
c) je moral vključevati osebno sodelovanje doktorja dentalne medicine specializanta pri strokovnih dejavnostih na oddelku, kjer se izvaja.

Seznam dokazil o formalnih kvalifikacijah za zdravnika

Splošne izjeme in izjeme po posameznih državah od Seznama dokazil o formalnih kvalifikacijah za zdravnika:

Seznam dokazil o formalnih kvalifikacijah za zdravnika specialista

Seznam naslovov programov specializacij

Splošne izjeme in izjeme po posameznih državah od Seznama dokazil o formalnih kvalifikacijah za zdravnika specialista in Seznama naslovov programov specializacij:
a)
Če dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika specialista ne izpolnjujejo vseh minimalnih zahtev za usposabljanje iz točke III.b) tega seznama, se priznajo kot zadostno dokazilo, če potrjujejo usposabljanje, začeto pred referenčnim datumom, in če jim je priloženo potrdilo, ki navaja, da je imetnik potrdila delal na ustreznem specialističnem področju najmanj v obdobju, ki je enako dvakratni razliki med trajanjem programa specializacije v izvorni državi EU, ali državi EU iz katere prihaja, in med minimalnimi zahtevami glede trajanja usposabljanja iz točke III.b) in Seznama naslovov programov specializacij.
b)
Če dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika specialista, pridobljena v državi EU, niso v skladu z naslovi, ki so za vsako državo članico EU podani v točki VI. in VII. tega seznama, se jih prizna kot zadosten dokaz, pod pogojem, da jim je priloženo potrdilo pristojnega organa države EU, v katerem je navedeno:
– da so bila ta dokazila o formalnih kvalifikacijah podeljena po usposabljanju iz točke III.b) tega seznama, in
– da država EU, ki je ta dokazila o formalnih kvalifikacijah podelila, takšna dokazila obravnava kot dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika specialista, katerih naslovi so navedeni v Seznamu dokazil o formalnih kvalifikacijah za zdravnika specialista in Seznamu naslovov programov specializacij
c)
Dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika specialista, ki so bila izdana na podlagi končanega programa specializacije z delno časovno obveznostjo, določenega z zakoni in drugi predpisi, ki veljajo od 20. junija 1975 dalje, in dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika specialista, ki potrjujejo usposabljanje, začeto pred 31. decembrom 1983, se priznajo, če jim je priloženo potrdilo, ki ga izdajo pristojni organi države EU, v katerem je navedeno, da je imetnik potrdila dejansko in zakonito opravljali ustrezne dejavnosti vsaj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo potrdila.
č) Nemčiji
Če dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika specialista, pridobljena na ozemlju nekdanje Nemške demokratične republike, ne izpolnjujejo vseh minimalnih zahtev za usposabljanje iz točke III.b) tega seznama in Seznama naslovov programov specializacij, se priznajo kot zadostno dokazilo, če potrjujejo usposabljanje, začeto pred 3. aprilom 1992 in jim je priloženo potrdilo, ki ga izdajo pristojni nemški organi, v katerem je navedeno, da je imetnik potrdila v Nemčiji kot zdravnik specialist delal na ustreznem specialističnem področju najmanj v obdobju, ki je enako dvakratni razliki med trajanjem programa specializacije na ozemlju Nemčije in med minimalnim obdobjem usposabljanja iz točke VII. tega seznama.
d) v Španiji
Če so bila dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika specialista podeljena v Španiji pred 1. januarjem 1995 in ne izpolnjujejo vseh minimalnih zahtev iz točke III.b) tega seznama in Seznama naslovov programov specializacij, se priznajo kot zadostno dokazilo, če jim je priloženo potrdilo pristojnega španskega organa, v katerem je navedeno, da je imetnik potrdila na podlagi posebnih ukrepov v zvezi s priznavanjem, določenih v Kraljevem odloku 1497/99, opravil preizkus posebne strokovne usposobljenosti.
f) v Luksemburgu
– luksemburška diploma, predvidena z zakonom iz leta 1939 o podeljevanju akademskih in univerzitetnih stopenj, doktorja medicine, kirurgije ali porodništva, ki jo je izdala luksemburška državna izpitna komisija.
g) na Danskem
– danske diplome določene z zakonom, ki so jih podelile medicinske fakultete ene od danskih univerz do 20. decembra 1976, skladno z odlokom ministra za notranje zadeve z dne 14. maja 1970.
h) na Češkem
Če so bila dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika specialista podeljena na nekdanjem Češkoslovaškem pred 1. januarjem 1993 ali pozneje, vendar na podlagi usposabljanja, začetega pred tem datumom, se taka dokazila o formalnih kvalifikacijah priznajo, če pristojni organ Češke potrdi:
– da imajo taka dokazila o formalnih kvalifikacijah na Češkem enako pravno veljavo kot dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika specialista, ki jih izdaja pristojni organ sam, glede dostopa do poklicnih dejavnosti zdravnika specialista in opravljanja takih dejavnosti, in
– da je imetnik potrdila na Češkem najmanj tri leta zapored v zadnjih petih letih pred datumom izdaje potrdila dejansko in zakonito opravljal zadevne dejavnosti.
i) v Estoniji
Če so bila dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika specialista podeljena v nekdanji Sovjetski zvezi pred 20. avgustom 1991 ali pozneje, vendar na podlagi usposabljanja, začetega pred tem datumom, se taka dokazila o formalnih kvalifikacijah priznajo, če pristojni organ Estonije potrdi:
– da imajo taka dokazila o formalnih kvalifikacijah v Estoniji enako pravno veljavo kot dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika specialista, ki jih izdaja pristojni organ sam, glede dostopa do poklicnih dejavnosti zdravnika specialista in opravljanja takih dejavnosti, in
– da je imetnik potrdila v Estoniji najmanj tri leta zapored v zadnjih petih letih pred datumom izdaje potrdila dejansko in zakonito opravljal zadevne dejavnosti.
j) v Latviji
Če so bila dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika specialista podeljena v nekdanji Sovjetski zvezi pred 21. avgustom 1991 ali pozneje, vendar na podlagi usposabljanja, začetega pred tem datumom, se taka dokazila o formalnih kvalifikacijah priznajo, če pristojni organ Latvije potrdi:
– da imajo taka dokazila o formalnih kvalifikacijah v Latviji enako pravno veljavo kot dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika specialista, ki jih izdaja pristojni organ sam, glede dostopa do poklicnih dejavnosti zdravnika specialista in opravljanja takih dejavnosti, in
– da je imetnik potrdila v Latviji najmanj tri leta zapored v zadnjih petih letih pred datumom izdaje potrdila dejansko in zakonito opravljal zadevne dejavnosti.
k) v Litvi
Če so bila dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika specialista podeljena v nekdanji Sovjetski zvezi pred 11. marcem 1990 ali pozneje, vendar na podlagi usposabljanja, začetega pred tem datumom, se taka dokazila o formalnih kvalifikacijah priznajo, če pristojni organ Litve potrdi:
– da imajo taka dokazila o formalnih kvalifikacijah v Litvi enako pravno veljavo kot dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika specialista, ki jih izdaja pristojni organ sam, glede dostopa do poklicnih dejavnosti zdravnika specialista in opravljanja takih dejavnosti, in
– da je imetnik potrdila v Litvi najmanj tri leta zapored v zadnjih petih letih pred datumom izdaje potrdila dejansko in zakonito opravljal zadevne dejavnosti.
l) na Slovaškem
Če so bila dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika specialista podeljena na nekdanjem Češkoslovaškem pred 1. januarjem 1993 ali pozneje, vendar na podlagi usposabljanja, začetega pred tem datumom, se taka dokazila o formalnih kvalifikacijah priznajo, če pristojni organ Slovaške potrdi:
– da imajo taka dokazila o formalnih kvalifikacijah na Slovaškem enako pravno veljavo kot dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika specialista, ki jih izdaja pristojni organ sam, glede dostopa do poklicnih dejavnosti zdravnika specialista in opravljanja takih dejavnosti, in
– da je imetnik potrdila na Slovaškem najmanj tri leta zapored v zadnjih petih letih pred datumom izdaje potrdila dejansko in zakonito opravljal zadevne dejavnosti.

Seznam dokazil o formalnih kvalifikacijah za zdravnika specialista družinske medicine

Splošne izjeme in izjeme po posameznih državah od Seznama dokazil o formalnih kvalifikacijah za zdravnika specialista družinske medicine:
a)
Če dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika specialista družinske medicine ne izpolnjujejo vseh minimalnih zahtev za usposabljanje iz točke III.c) tega seznama, se priznajo kot zadostno dokazilo, če potrjujejo usposabljanje, začeto pred 31. decembrom 1994, in če imetnik dokazil opravlja dejavnost zdravnika splošne medicine v drugi državi EU v okviru nacionalnega sistema socialne varnosti.
b)
Če državljan države EU opravlja poklic zdravnika splošne medicine v drugi državi EU v okviru nacionalnega sistema socialne varnosti brez dokazila o formalnih kvalifikacijah iz točke IX. tega seznama, se mu v Republiki Sloveniji prizna pravica do opravljanja poklica zdravnika specialista družinske medicine, če ima to pravico na dan 31. decembra 1994 v državi EU, in če pristojni organ EU potrdi, da imetnik potrdila lahko opravlja dejavnosti zdravnika splošne medicine v okviru nacionalnega sistema socialne varnosti na njenem ozemlju brez dokazila o formalnih kvalifikacijah iz točke IX. tega seznama.
c)
Državljanu države EU, ki opravlja poklic zdravnika splošne medicine v drugi državi EU v okviru nacionalnega sistema socialne varnosti brez dokazila o formalnih kvalifikacijah iz točke IX. tega seznama, se mu v Republiki Sloveniji prizna pravica do opravljanja poklica zdravnika specialista družinske medicine, če ima to pravico od referenčnega datuma, v drugi državi EU, in če pristojni organ druge države EU potrdi, da imetnik potrdila lahko opravlja dejavnosti zdravnika splošne medicine v okviru nacionalnega sistema socialne varnosti na ozemlju te države EU brez dokazila o formalnih kvalifikacijah iz točke IX. tega seznama.
č)
Potrdilom pristojnih organov držav EU iz točke a), b) in c) se v Republiki Sloveniji priznava enaka veljavnost kot dokazilom o formalnih kvalifikacijah za zdravnika specialista družinske medicine iz Seznama dokazil o formalnih kvalifikacijah za zdravnika specialista družinske medicine.

Seznam dokazil o formalnih kvalifikacijah za doktorja dentalne medicine

Splošne izjeme in izjeme po posameznih državah od Seznama dokazil o formalnih kvalifikacijah za doktorja dentalne medicine:

Seznam dokazil o formalnih kvalifikacijah za doktorja dentalne medicine specialista

Splošne izjeme in izjeme po posameznih državah od Seznama dokazil o formalnih kvalifikacijah za doktorja dentalne medicine specialista:
a)
Če dokazila o formalnih kvalifikacijah za doktorja dentalne medicine specialista, pridobljena v državi EU, ne izpolnjujejo vseh minimalnih zahtev glede usposabljanje iz točke III.d) tega seznama, se kot zadosten dokaz prizna dokazila o formalnih kvalifikacijah s področja specialističnega zobozdravstva, ki so jih države EU podelile pred referenčnim datumom, pod pogojem, da jim je priloženo potrdilo pristojnega organa zadevne države EU, v katerem je navedeno, da je imetnik potrdila delal na ustreznem specialističnem področju najmanj v obdobju, ki je enako dvakratni razliki med trajanjem specialističnega izobraževanja v izvorni državi EU, ali državi EU iz katere prihaja, in med minimalnimi zahtevami glede trajanja usposabljanja iz točke III.d) tega seznama.
b)
Če dokazila o formalnih kvalifikacijah, pridobljena v državi EU, niso v skladu z dokazili o formalnih kvalifikaciji za doktorja dentalne medicine specialista iz Seznama dokazil o formalnih kvalifikacijah za doktorja dentalne medicine specialista, se jih prizna kot zadosten dokaz, pod pogojem, da jim je priloženo potrdilo pristojnega organ države EU, v katerem je navedeno:
– da so bila ta dokazila o formalnih kvalifikacijah podeljena po usposabljanju iz točke III.d) tega seznama, in
– da država EU, ki je dokazila o formalnih kvalifikacijah podelila, takšna dokazila obravnava kot dokazila o formalnih kvalifikacijah za doktorja dentalne medicine specialista iz Seznama dokazil o formalnih kvalifikacijah za doktorja dentalne medicine specialista.
c) v Nemčiji
Če dokazila o formalnih kvalifikacijah za doktorja dentalne medicine specialista, pridobljena na ozemlju nekdanje Nemške demokratične republike, ne izpolnjujejo vseh minimalnih zahtev za usposabljanje iz točke III.d) tega seznama, se priznajo kot zadostno dokazilo, če potrjujejo usposabljanje, začeto pred 3. oktobrom 1990, in jim je priloženo potrdilo, ki ga izdajo pristojni nemški organi, v katerem je navedeno, da je imetnik potrdila v Nemčiji kot doktor dentalne medicine specialist delal na ustreznem specialističnem področju najmanj v obdobju, ki je enako dvakratni razliki med trajanjem programa specializacije na ozemlju Nemčije in med minimalnimi zahtevami glede trajanja usposabljanja iz točke III.d) tega seznama.
č) v Estoniji
Če so bila dokazila o formalnih kvalifikacijah za doktorja dentalne medicine specialista podeljena v nekdanji Sovjetski zvezi pred 20. avgustom 1991 ali pozneje, vendar na podlagi usposabljanja, začetega pred tem datumom, se taka dokazila o formalnih kvalifikacijah priznajo, če pristojni organ Estonije potrdi:
– da imajo taka dokazila o formalnih kvalifikacijah v Estoniji enako pravno veljavo kot dokazila o formalnih kvalifikacijah, ki jih izdaja pristojni organ sam, glede dostopa do poklicnih dejavnosti doktorja dentalne medicine specialista in opravljanja takih dejavnosti, in
– da je imetnik potrdila v Estoniji najmanj tri leta zapored v zadnjih petih letih pred datumom izdaje potrdila dejansko in zakonito opravljal zadevne dejavnosti.
d) v Latviji
Če so bila dokazila o formalnih kvalifikacijah za doktorja dentalne medicine specialista podeljena v nekdanji Sovjetski zvezi pred 21. avgustom 1991 ali pozneje, vendar na podlagi usposabljanja, začetega pred tem datumom, se taka dokazila o formalnih kvalifikacijah priznajo, če pristojni organ Latvije potrdi:
– da imajo taka dokazila o formalnih kvalifikacijah v Latviji enako pravno veljavo kot dokazila o formalnih kvalifikacijah, ki jih izdaja pristojni organ sam, glede dostopa do poklicnih dejavnosti doktorja dentalne medicine specialista in opravljanja takih dejavnosti, in
– da je imetnik potrdila v Latviji najmanj tri leta zapored v zadnjih petih letih datumom izdaje potrdila dejansko in zakonito opravljal zadevne dejavnosti.
e) v Litvi
Če so bila dokazila o formalnih kvalifikacijah za doktorja dentalne medicine specialista podeljena v nekdanji Sovjetski zvezi pred 11. marcem 1990 ali pozneje, vendar na podlagi usposabljanja, začetega pred tem datumom, se taka dokazila o formalnih kvalifikacijah priznajo, če pristojni organ Litve potrdi:
– da imajo taka dokazila o formalnih kvalifikacijah v Litvi enako pravno veljavo kot dokazila o formalnih kvalifikacijah, ki jih izdaja pristojni organ sam, glede dostopa do poklicnih dejavnosti doktorja dentalne medicine specialista in opravljanja takih dejavnosti, in
– da je imetnik potrdila v Litvi najmanj tri leta zapored v zadnjih petih letih pred datumom izdaje potrdila dejansko in zakonito opravljal zadevne dejavnosti.

Z dnem uveljavitve tega seznama preneha veljati Seznam dokazil kvalifikacij za zdravnika oziroma zdravnico, zdravnika specialista oziroma zdravnico specialistko, zdravnika splošne medicine oziroma zdravnico splošne medicine, doktorja dentalne medicine oziroma doktorico dentalne medicine in doktorja dentalne medicine specialista oziroma doktorico dentalne medicine specialistko (Uradni list RS, št. 41/04 in 68/04).

Ta seznam začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.