Na podlagi drugega odstavka 73.a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – prečiščeno besedilo) minister za zdravje izdaja

Ta seznam ureja dokazila kvalifikacij, ki jih magistru farmacije oziroma magistri farmacije, diplomiranemu zdravstveniku oziroma diplomirani medicinski sestri in diplomiranemu babičarju oziroma diplomirani babici podeljujejo države članice Evropske unije in države, s katerimi je Evropska unija sklenila pogodbo o vzajemnem priznavanju kvalifikacij (v nadaljnjem besedilu: države EU), v skladu z naslednjimi direktivami:
– Direktivo Sveta z dne 27. junija 1977 o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah medicinskih sester za splošno zdravstveno nego, vključno z ukrepi, ki omogočajo učinkovito uresničevanje pravice do ustanavljanja in prostega opravljanja storitev (77/452/EGS) (UL L št. 176 z dne 15. 7. 1977, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2006/100/ES z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prostega gibanja oseb zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne 20. 12. 2006, str. 141),
– Direktivo Sveta z dne 27. junija 1977 o usklajevanju določb zakonov in drugih predpisov o dejavnosti medicinskih sester za splošno zdravstveno nego (77/453/EGS) (UL L št. 176 z dne 15. 7. 1977, str. 8),
– Direktivo Sveta z dne 21. januarja 1980 o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah v babištvu in o ukrepih za učinkovito uresničevanje pravice ustanavljanja in svobode opravljanja storitev (80/154/EGS) (UL L št. 33 z dne 11. 2. 1980, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2006/100/ES z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prostega gibanja oseb zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne 20. 12. 2006, str. 141),
– Direktivo Sveta z dne 21. januarja 1980 o usklajevanju določb zakonov in drugih predpisov v zvezi z registracijo in opravljanjem dejavnosti babic (80/155/EGS) (UL L št. 33 z dne 11. 2. 1980, str. 8),
– Direktivo Sveta z dne 22. decembra 1980 o spremembi Direktive 80/154/EGS o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah v babištvu in o ukrepih za učinkovito uresničevanje pravice ustanavljanja in svobode opravljanja storitev zaradi pristopa Grčije (80/1273/EGS) (UL L št. 375 z dne 31. 12. 1980, str. 74),
– Direktivo Sveta z dne 14. decembra 1981 o dopolnitvi direktiv 75/362/EGS, 77/452/EGS, 78/686/EGS in 78/1026/EGS o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni izobrazbi zdravnikov, medicinskih sester za splošno zdravstveno nego, zobozdravnikov in veterinarjev glede na pridobljene pravice (81/1057/EGS) (UL L št. 385 z dne 31. 12. 1981, str. 25),
– Direktivo Sveta z dne 16. septembra 1985 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov v zvezi z nekaterimi dejavnostmi na področju farmacije (85/432/EGS) (UL L št. 253 z dne 24. 9. 1985, str. 34),
– Direktivo Sveta dne 16. septembra 1985 o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah iz farmacije, vključno z ukrepi za učinkovito uresničevanje pravice do ustanavljanja za nekatere farmacevtske dejavnosti (85/433/EGS) (UL L št. 253 z dne 24. 9. 1985, str. 37), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2006/100/ES z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prostega gibanja oseb zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne 20. 12. 2006, str. 141),
– Direktivo Sveta z dne 20. decembra 1985 o spremembi Direktive 85/433/EGS o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah iz farmacije, vključno z ukrepi za učinkovito uresničevanje pravice do ustanavljanja za nekatere farmacevtske dejavnosti, zaradi pristopa Španije in Portugalske (85/584/EGS) (UL L št. 372 z dne 31. 12. 1985, str. 42),
– Direktivo Sveta z dne 30. oktobra 1989 o spremembah Direktiv 75/362/EGS, 77/452/EGS, 78/686/EGS, 78/1026/EGS in 80/154/EGS o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah za zdravnika, medicinsko sestro za splošno zdravstveno nego, zobozdravnika, veterinarja in babico skupaj z Direktivami 75/363/EGS, 78/1027/EGS in 80/155/EGS o usklajevanju določb zakonov in drugih predpisov v zvezi z dejavnostmi zdravnikov, veterinarjev in babic (UL L št. 341 z dne 23. 11. 1989, str. 19),
– Direktivo Sveta z dne 10. oktobra 1989 o spremembah Direktive 77/452/EGS o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah medicinskih sester za splošno zdravstveno nego, vključno z ukrepi, ki omogočajo učinkovito uresničevanje pravice do ustanavljanja in prostega opravljanja storitev, ter o spremembah Direktive 77/453/EGS o usklajevanju določb zakonov in drugih predpisov o dejavnosti medicinskih sester za splošno zdravstveno nego (89/595/EGS) (UL L št. 341, z dne 23. 11. 1989, str. 30),
– Direktivo Sveta z dne 4. decembra 1990 o spremembah nekaterih direktiv o priznavanju poklicnih kvalifikacij zaradi združitve Nemčije (90/658/EGS) (UL L št. 353 z dne 17. 12. 1990, str. 73) in
– Direktivo 2001/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2001, o spremembah Direktiv Sveta 89/48/EGS in 92/51/EGS o splošnem sistemu priznavanja poklicnih kvalifikacij in Direktiv Sveta 77/452/EGS, 77/453/EGS, 78/686/EGS, 78/687/EGS, 78/1026/EGS, 78/1027/EGS, 80/154/EGS, 80/155/EGS, 85/384/EGS, 85/432/EGS, 85/433/EGS in 93/16/EGS v zvezi s poklici medicinske sestre, odgovorne za splošno zdravstveno nego, zobozdravnika, veterinarja, babice, arhitekta, farmacevta in zdravnika (UL L št. 206 z dne 31. 7. 2001, str. 1).

Ta seznam sestavljajo:
1. Seznam minimalnih zahtev usposabljanja za pridobitev dokazil kvalifikacij za magistra farmacije oziroma magistro farmacije, diplomirano medicinsko sestro oziroma diplomiranega zdravstvenika in diplomirano babico oziroma diplomiranega babičarja
2. Seznam dokazil o formalnih kvalifikacijah za magistra farmacije oziroma magistro farmacije
3. Seznam dokazil o formalnih kvalifikacijah za diplomirano medicinsko sestro oziroma diplomiranega zdravstvenika
4. Seznam dokazil o formalnih kvalifikacijah za diplomirano babico oziroma diplomiranega babičarja in
5. Izjeme od posameznih seznamov.

Seznam minimalnih zahtev usposabljanja za pridobitev dokazil kvalifikacij za magistra farmacije oziroma magistro farmacije, diplomirano medicinsko sestro oziroma diplomiranega zdravstvenika in diplomirano babico oziroma diplomiranega babičarja
a)
Magister farmacije oziroma magistra farmacije (v nadaljnjem besedilu: magister farmacije) mora za pridobitev dokazila o formalnih kvalifikacijah iz točke IV. tega seznama izpolniti naslednje minimalne pogoje:
– končati mora najmanj štiri leta rednega teoretičnega in praktičnega usposabljanja na univerzi, na visokošolski ustanovi s priznanim enakovrednim statusom ali pod nadzorom univerze, in
– najmanj šest mesecev usposabljanja na delovnem mestu v javni lekarni ali v bolnišnici pod nadzorom farmacevtskega oddelka bolnišnice.
V izobraževalni program morajo biti vključeni najmanj naslednji učni predmeti:
– biologija rastlin in živali,
– fizika,
– splošna in anorganska kemija,
– organska kemija,
– analizna kemija,
– farmacevtska kemija, vključno z analizo zdravil,
– splošna in uporabna biokemija (medicinska),
– anatomija in fiziologija;
– medicinska terminologija,
– mikrobiologija,
– farmakologija in farmakoterapija,
– farmacevtska tehnologija,
– toksikologija,
– farmakognozija,
– pravna ureditev in, kjer je primerno,
– profesionalna etika.
V okviru usposabljanja iz prvega odstavka te točke je moral magister farmacije pridobiti naslednja znanja in veščine:
a) ustrezno znanje o zdravilih in snoveh, ki se uporabljajo za proizvodnjo zdravil;
b) ustrezno znanje o farmacevtski tehnologiji ter fizikalnem, kemijskem, biološkem in mikrobiološkem preskušanju zdravil;
c) ustrezno znanje o presnovi in učinkih zdravil ter delovanju strupenih snovi in uporabi zdravil;
d) ustrezno znanje za vrednotenje znanstvenih podatkov v zvezi z zdravili, ki omogoča zagotavljanje ustreznih podatkov;
e) ustrezno znanje o zakonskih in drugih zahtevah, povezanih s farmacevtsko prakso.
Če sta v državi EU pred začetkom izvajanja Direktive 85/432/EGS obstajala dva študijska programa, od katerih je eden trajal pet, drugi pa štiri leta, se diploma, spričevalo ali drugo dokazilo, ki dokazuje zaključen štiriletni študijski program, šteje kot izpolnjeni pogoj glede dolžine iz prvega odstavka te točke, če ta država diplome, spričevala in druga dokazila, ki dokazujejo zaključek teh dveh študijskih programov, priznava kot enakovredne.
b)
Diplomirana medicinska sestra oziroma diplomirani zdravstvenik mora za pridobitev dokazila o formalnih kvalifikacijah iz VI. točke tega seznama izpolniti naslednje minimalne pogoje:
– končati mora splošno izobraževanje v trajanju 10 let, ki se dokazuje z diplomo, spričevalom ali drugim formalnim dokazilom, ki ga podelijo pristojni organi države EU, ali spričevalom o opravljenem izpitu enakovredne stopnje, ki omogoča sprejem v šolo za diplomirane medicinske sestre oziroma diplomirane zdravstvenike, in
– redni izobraževalni program v obsegu najmanj treh let ali 4600 ur teoretičnega in praktičnega pouka.
Teoretični pouk iz druge alinee prejšnjega odstavka je moral trajati najmanj eno tretjino, praktični pouk pa najmanj eno polovico usposabljanja.
V izobraževalni program morajo biti vključeni najmanj naslednji učni predmeti:
A. Teoretični in tehnični pouk:
– narava in etika poklica,
– splošna načela zdravstva in zdravstvene nege,
– načela zdravstvene nege v odnosu do:
• splošne in specialistične medicine,
• splošne in specialistične kirurgije,
• varstva otroka in pediatrije,
• varstva matere,
• duševnega zdravja in psihiatrije,
• skrbi za ostarele in geriatrije;
– anatomija in fiziologija,
– patologija,
– bakteriologija, virologija in parazitologija,
– biofizika, biokemija in radiologija,
– dietetika,
– higiena:
• preventivna medicina,
• zdravstvena vzgoja,
– farmakologija,
– sociologija,
– psihologija,
– načela administracije,
– načela poučevanja,
– socialna in zdravstvena zakonodaja,
– pravni vidiki zdravstvene nege.
B. Klinični pouk:
Zdravstvena nega v odnosu do:
– splošne in specialistične medicine,
– splošne in specialistične kirurgije,
– varstva otroka in pediatrije,
– varstva matere,
– duševnega zdravja in psihiatrije,
– skrbi za ostarele in geriatrije,
– nege na domu.
V okviru usposabljanja iz prvega odstavka te točke je morala diplomirana medicinska sestra oziroma diplomirani zdravstvenik pridobiti naslednja znanja in veščine:
a) ustrezno znanje ved, na katerih temelji splošna zdravstvena nega, vključno z zadostnim razumevanjem zgradbe, fizioloških funkcij in obnašanja zdravih in bolnih oseb ter odnosa med zdravstvenim stanjem ter fizičnim in socialnim okoljem človeka;
b) zadostno poznavanje narave in etike poklica ter splošnih načel zdravstva in zdravstvene nege;
c) ustrezne klinične izkušnje; te izkušnje, ki naj bodo izbrane glede na njihov pomen za usposabljanje, je treba pridobivati pod nadzorstvom usposobljenega sestrskega osebja in na krajih, kjer sta število usposobljenega osebja in oprema primerna za zdravstveno nego bolnikov;
d) sposobnost za sodelovanje pri praktičnem usposabljanju zdravstvenega osebja in izkušnje pri delu s tem osebjem;
e) zkušnje pri delu z delavci drugih poklicev v zdravstveni dejavnosti.
c)
Diplomirana babica ali diplomirani babičar (v nadaljnjem besedilu: diplomirana babica) mora za pridobitev dokazila o formalnih kvalifikacijah iz VIII. točke tega seznama izpolniti naslednje minimalne pogoje:
– končati mora redni izobraževalni program, ki obsega vsaj tri leta praktičnega in teoretičnega pouka, h kateremu oseba pristopi po zaključku vsaj 10 let trajajočega splošnega izobraževanja; ali
– redni izobraževalni program, ki traja vsaj 18 mesecev in h kateremu oseba pristopi na osnovi dokazila o formalnih kvalifikacijah za diplomirano medicinsko sestro oziroma diplomiranega zdravstvenika iz VI. točke tega seznama.
V izobraževalni program iz prve alinee prejšnjega odstavka morajo biti vključeni najmanj naslednji učni predmeti:
A. Teoretični in tehnični pouk:
– osnove anatomije in fiziologije,
– osnove patologije,
– osnove bakteriologije, virologije in parazitologije,
– osnove biofizike, biokemije in radiologije,
– pediatrija s posebnim poudarkom na novorojenčkih,
– higiena, zdravstvena vzgoja, preventivna medicina, zgodnje diagnosticiranje bolezni,
– prehrana in dietetika s posebnim poudarkom na ženskah, novorojenčkih in majhnih otrocih,
– osnove sociologije in družbeno medicinska vprašanja,
– osnove farmakologije,
– fiziologija,
– načela in metode poučevanja,
– zdravstvena in socialna zakonodaja ter organizacija zdravstva,
– poklicna etika in delovna zakonodaja,
– spolna vzgoja in načrtovanje družine,
– pravno varstvo matere in otroka,
– anatomija in fiziologija,
– embriologija in razvoj zarodka,
– nosečnost, porod in zdravstveno stanje porodnice po porodu,
– ginekologija in porodniška patologija,
– priprava na porod in starševstvo, vključno s fiziološkimi vidiki,
– priprava na porod (vključno s poznavanjem in uporabo tehnične opreme v porodništvu),
– analgezija, anestezija in oživljanje,
– fiziologija in patologija novorojenčka,
– zdravstvena nega in nadzor novorojenčka,
– psihološki in socialni dejavniki.
B. Praktični pouk
To usposabljanje je moralo biti opravljeno ob ustrezni obliki nadzora:
– svetovanje nosečnicam, vključno z vsaj 100 predporodnimi pregledi,
– nadzor in nega vsaj 40 nosečnic,
– izvedba vsaj 40 porodov s strani študenta; če te številke ni moč doseči zaradi pomanjkanja nosečnic, ga je mogoče znižati na najmanj 30, vendar pod pogojem, da študent asistira ob vsaj 20 nadaljnjih porodih,
– asistenca pri vsaj enem ali dveh porodih v medenični vstavi,
– izkušnje z epiziotemijo in uvajanje v šivanje ran,
– nadzor in nega vsaj 40 žensk v rizični nosečnosti,
– vsaj 100 poporodnih pregledov in pregledov BP rojenih novorojenčkov,
– nadzor in zdravstvena nega mater in novorojenčkov, vključno z nedonošenčki, prenošenimi novorojenčki, novorojenčki s premajhno telesno težo in bolnimi novorojenčki,
– zdravstvena nega patoloških primerov na področju ginekologije in porodništva, bolezni novorojenčkov in majhnih otrok,
– uvajanje v zdravstveno nego splošnih patoloških primerov v medicini in kirurgiji.
V okviru usposabljanja iz prvega odstavka te točke je morala diplomirana babica pridobiti naslednja znanja in veščine:
a) primerno poznavanje ved, na katerih temeljijo dejavnosti babic, zlasti porodništva in ginekologije;
b) ustrezno poznavanje poklicne etike in zakonodaje na tem področju;
c) izčrpno znanje o bioloških funkcijah, anatomiji in fiziologiji porodništva in zdravstvene nege novorojenčka, kakor tudi znanja o odnosu med zdravstvenim stanjem človeka in njegovim fizičnim in družbenim okoljem ter o njegovem vedenju;
d) ustrezne klinične izkušnje v pooblaščenih ustanovah pod nadzorom usposobljenih strokovnjakov iz babištva in porodništva;
e) ustrezno razumevanje usposabljanja zdravstvenih delavcev in izkušnje pri delu s tem osebjem.

Seznam dokazil o formalnih kvalifikacijah za magistra farmacije

Splošne izjeme in izjeme po posameznih državah od Seznama dokazil o formalnih kvalifikacijah za magistra farmacije:
a)
Če dokazila o formalnih kvalifikacijah za magistra farmacije, pridobljena v državi EU, ne izpolnjujejo vseh minimalnih zahtev glede usposabljanja iz III.a) točke tega seznama, se kot zadosten dokaz priznajo dokazila o formalnih kvalifikacijah s področja farmacije, ki so jih države EU podelile pred referenčnim datumom ali pozneje, vendar po usposabljanju, ki se je začelo pred tem datumom, pod pogojem, da jim je priloženo potrdilo pristojnega organa države EU, da je imetnik potrdila najmanj tri leta zapored v zadnjih petih letih pred datumom izdaje potrdila dejansko in zakonito opravljal farmacevtske dejavnosti.
b)
Če dokazila o formalnih kvalifikacijah za magistra farmacije, pridobljena v državi EU, niso v skladu z dokazili o formalnih kvalifikacijah ali poimenovanjih iz Seznama dokazil o formalnih kvalifikacijah za magistra farmacije, se priznajo kot zadosten dokaz pod pogojem, da jim je priloženo potrdilo pristojnega organa zadevne države EU, ki navaja:
– da so bila ta dokazila o formalnih kvalifikacijah podeljena po usposabljanju iz III.a) točke tega seznama, in
– da država EU, ki je dokazila o formalnih kvalifikacijah podelila, takšna dokazila obravnava kot dokazila o formalnih kvalifikacijah, katerih naslovi so navedeni v Seznamu dokazil o formalnih kvalifikacijah za magistra farmacije.
c) v Nemčiji
Če dokazila o formalnih kvalifikacijah za magistra farmacije, pridobljena na ozemlju bivše Nemške demokratične republike, ne izpolnjujejo vseh minimalnih zahtev za usposabljanje iz III.a) točke tega seznama, se priznajo kot zadostno dokazilo, če potrjujejo uspešno opravljeno usposabljanje, začeto pred 3. oktobrom 1990, in jim je priloženo potrdilo, ki ga izdajo pristojni nemški organi, v katerem je navedeno, da je imetnik v Nemčiji najmanj tri leta zapored v zadnjih petih letih pred datumom izdaje potrdila dejansko in zakonito opravljal farmacevtske dejavnosti.
č) na Češkem
Če so bila dokazila o formalnih kvalifikacijah za magistra farmacije podeljena na nekdanjem Češkoslovaškem pred 1. januarjem 1993 ali pozneje, vendar na podlagi usposabljanja, začetega pred tem datumom, se taka dokazila o formalnih kvalifikacijah priznajo, če pristojni organ Češke potrdi:
– da imajo taka dokazila o formalnih kvalifikacijah na Češkem enako pravno veljavo kot dokazila o formalnih kvalifikacijah, ki jih izdaja pristojni organ sam, glede dostopa do poklicnih dejavnosti magistra farmacije in opravljanja takih dejavnosti, in
– da je imetnik potrdila na Češkem najmanj tri leta zapored v zadnjih petih letih pred datumom izdaje potrdila dejansko in zakonito opravljal farmacevtske dejavnosti.
d) v Estoniji
Če so bila dokazila o formalnih kvalifikacijah za magistra farmacije podeljena v nekdanji Sovjetski zvezi pred 20. avgustom 1991 ali pozneje, vendar na podlagi usposabljanja, začetega pred tem datumom, se taka dokazila o formalnih kvalifikacijah priznajo, če pristojni organ Estonije potrdi:
– da imajo taka dokazila o formalnih kvalifikacijah v Estoniji enako pravno veljavo kot dokazila o formalnih kvalifikacijah, ki jih izdaja pristojni organ sam, glede dostopa do poklicnih dejavnosti magistra farmacije in opravljanja takih dejavnosti, in
– da je imetnik potrdila v Estoniji najmanj tri leta zapored v zadnjih petih letih pred datumom izdaje potrdila dejansko in zakonito opravljal farmacevtske dejavnosti.
e) v Latviji
Če so bila dokazila o formalnih kvalifikacijah za magistra farmacije podeljena v nekdanji Sovjetski zvezi pred 21. avgustom 1991 ali pozneje, vendar na podlagi usposabljanja, začetega pred tem datumom, se taka dokazila o formalnih kvalifikacijah priznajo, če pristojni organ Latvije potrdi:
– da imajo taka dokazila o formalnih kvalifikacijah v Latviji enako pravno veljavo kot dokazila o formalnih kvalifikacijah, ki jih izdaja pristojni organ sam, glede dostopa do poklicnih dejavnosti magistra farmacije in opravljanja takih dejavnosti, in
– da je imetnik potrdila v Latviji najmanj tri leta zapored v zadnjih petih letih pred datumom izdaje potrdila dejansko in zakonito opravljal farmacevtske dejavnosti.
f) v Litvi
Če so bila dokazila o formalnih kvalifikacijah za magistra farmacije podeljena v nekdanji Sovjetski zvezi pred 11. marcem 1990 ali pozneje, vendar na podlagi usposabljanja, začetega pred tem datumom, se taka dokazila o formalnih kvalifikacijah priznajo, če pristojni organ Litve potrdi:
– da imajo taka dokazila o formalnih kvalifikacijah v Litvi enako pravno veljavo kot dokazila o formalnih kvalifikacijah, ki jih izdaja pristojni organ sam, glede dostopa do poklicnih dejavnosti magistra farmacije in opravljanja takih dejavnosti, in
– da je imetnik potrdila v Litvi najmanj tri leta zapored v zadnjih petih letih pred datumom izdaje potrdila dejansko in zakonito opravljal farmacevtske dejavnosti.
g) na Slovaškem
Če so bila dokazila o formalnih kvalifikacijah za magistra farmacije podeljena na nekdanjem Češkoslovaškem pred 1. januarjem 1993 ali pozneje, vendar na podlagi usposabljanja, začetega pred tem datumom, se taka dokazila o formalnih kvalifikacijah priznajo, če pristojni organ Slovaške potrdi:
– da imajo taka dokazila o formalnih kvalifikacijah na Slovaškem enako pravno veljavo kot dokazila o formalnih kvalifikacijah, ki jih izdaja pristojni organ sam, glede dostopa do poklicnih dejavnosti magistra farmacije in opravljanja takih dejavnosti, in
– da je imetnik potrdila na Slovaškem najmanj tri leta zapored v zadnjih petih letih pred datumom izdaje potrdila dejansko in zakonito opravljal farmacevtske dejavnosti.
h) v Italiji
Če dokazila o formalnih kvalifikacijah za magistra farmacije, pridobljena v Italiji, ne izpolnjujejo vseh minimalnih zahtev za usposabljanje iz III.a) točke tega seznama, se priznajo kot zadostno dokazilo, če:
– potrjujejo usposabljanje, začeto pred 1. novembrom 1993 in končano pred 1. novembrom 2003, in
– jim je priloženo potrdilo pristojnih italijanskih organov, da je imetnik potrdila v Italiji najmanj tri leta zapored v zadnjih petih letih pred datumom izdaje potrdila dejansko in zakonito opravljal farmacevtske dejavnosti.

Splošne izjeme in izjeme po posameznih državah od Seznama dokazil kvalifikacij za diplomirano medicinsko sestro oziroma diplomiranega zdravstvenika:

Seznam dokazil o formalnih kvalifikacijah za diplomirano babico

Splošne izjeme in izjeme po posameznih državah od Seznama dokazil kvalifikacij za diplomirano babico:

Z dnem uveljevitve tega seznama preneha veljati Seznam dokazil kvalifikacij za magistra farmacije oziroma magistro farmacije, diplomirano medicinsko sestro oziroma diplomiranega zdravstvenika in diplomirano babico oziroma diplomiranega babičarja (Uradni list RS, št. 41/04).

Ta seznam začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.