Številka: U-I-194/05-6

Datum: 7. 2. 2007

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti in v postopku za preizkus pobude dr. Marije Pfeifer in mag. Vladimirja Pfeiferja, obeh iz Ljubljane, na seji 7. februarja 2007

1. Člen 24 Odloka o ureditvenem načrtu Staro jedro Leskovec (Uradni list RS, št. 9/98) se v delu, ki načrtuje, da se gospodarski objekt pri hišni številki 25 poruši, razveljavi.
2. Pobuda za začetek postopka za oceno zakonitosti Odloka o ureditvenem načrtu Staro jedro Leskovec, razen v delu iz prve točke izreka, se zavrže.

1. Pobudnika izpodbijata Odlok o ureditvenem načrtu Staro jedro Leskovec (v nadaljevanju Odlok). Posebej izpodbijata 24. člen Odloka, ker načrtuje, da se gospodarski objekt pri hišni številki 25 poruši. Navajata, da sta solastnika navedenega gospodarskega objekta, na podlagi izpodbijane določbe Odloka pa naj bi upravni organ zavrnil njuno zahtevo za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za njegovo obnovo. Pojasnjujeta, da upravni organ ves čas nepravilno navaja zemljišče, na katerem stoji ta gospodarski objekt, saj naj ne bi bil na zemljišču parc. št. 77 k. o. Leskovec, temveč na zemljišču parc. št. 78/1 k. o. Leskovec. Po njunem stališču gre za več kot tristo let star objekt, ki se lahko sam poruši in pri tem povzroči škodo, ki bi jo bila dolžna povrniti. Menita, da izpodbijana določba Odloka posega v njuno lastninsko pravico, čeprav naj ne bi bil izkazan javni interes. Interes za načrtovano rušitev naj bi imel sosed, ki meji na navedeni objekt, in ki naj bi sodeloval tudi pri odločanju o sprejemu Odloka. Po njunem mnenju zapoved rušitve obstoječe gradnje ne more biti predmet Odloka. Menita, da je bil postopek priprave in sprejemanja Odloka tudi sicer nepravilen. Odlok naj bi posegal v tradicijo kraja, saj naj bi plato pri cerkvi namenjal izključno vernikom oziroma njihovim obredom, čeprav naj bi bil doslej namenjen tudi sejmom.
2. Občina odgovarja, da je bil postopek priprave in sprejemanja Odloka zakonit. V času javne razgrnitve in javne obravnave osnutka Odloka naj na sporno rušitev objekta ne bi bilo vloženih pripomb. Meni, da je Odlok izdelan na podlagi Navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85). Iz priložene grafične situacije (ureditvena situacija z legendo) naj bi izhajalo, da je sporni objekt na zemljišču parc. št. 77 k. o. Leskovec in je predviden za rušenje. Na sosednjem zemljišču naj bi bil načrtovan podaljšek cvetličarne. Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine naj bi dal k osnutku Odloka soglasje, torej naj bi s predlagano rešitvijo soglašal, saj varstva objekta ni predlagal. Pojasnjuje, da je bila pobudnikoma kasneje dovoljena obnova objekta. Meni, da iz zemljiške knjige izhaja, da je pri zemljišču parc. št. 77 k. o. Leskovec vpisana sprememba lastninske pravice.

3. Ustavno sodišče je pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka, kolikor v 24. členu načrtuje, da se gospodarski objekt pri hišni številki 25 poruši, sprejelo. Ker so bili izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS), je nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Odlok je bil sprejet na podlagi določb Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju ZUN), ki so po 179. členu Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. – v nadaljevanju ZUreP-1) prenehale veljati. Na podlagi 174. člena ZUreP-1 Odlok še velja. V njegovem 24. členu je med drugim določeno, da se na območju glavnega trga gospodarski objekt pri hišni številki 25 poruši.
5. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-276/98 z dne 15. 2. 2001 (Uradni list RS, št. 17/01 in OdlUS X, 24) že presodilo, da je iz prvega odstavka 1. člena ZUN izhajalo, da je urbanistično načrtovanje zajemalo le bodoče posege v prostor in se ni nanašalo na že izvedene prostorske ureditve. Iz 1. člena ZUreP-1 sledi, da je takšen tudi namen prostorskega načrtovanja po ZUreP-1. Zato se prostorsko načrtovanje po 1. členu ZUreP-1 lahko nanaša samo na prostorske ureditve. Prostorska ureditev je po 5. točki prvega odstavka 5. člena ZUreP-1 načrtovana (bodoča) razmestitev dejavnosti in objektov na določenem ureditvenem območju. Zato izpodbijani odlok kot prostorski izvedbeni načrt ne more urejati rušenja obstoječega objekta (gradnje). Rušenje obstoječe gradnje je mogoče le na zahtevo lastnika objekta v upravnem postopku pridobitve dovoljenja za njegovo rušenje in ob pogojih, ki jih za to narekuje izvedbeni prostorski akt za to območje.
6. Izpodbijana določba Odloka predpisuje rušenje obstoječe gradnje, zato je bila v času veljavnosti ZUN v neskladju z njegovim prvim odstavkom 1. člena. Od uveljavitve ZUreP-1 dalje je ta določba Odloka zato v neskladju s 1. členom ZUreP-1. Ustavno sodišče jo je zato razveljavilo. Ustavno sodišče je izpodbijano določbo Odloka razveljavilo in ne odpravilo, ker pobudnika odprave nista predlagala niti nista zatrjevala škodljivih posledic, ki bi jih bilo treba odpraviti. Ker je Ustavno sodišče izpodbijano določbo Odloka razveljavilo že zaradi njenega neskladja s prvim odstavkom 1. člena ZUN oziroma s 1. členom ZUreP-1, ni ocenilo še drugih očitkov pobudnikov.

7. Po 24. členu ZUstS mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka, izkazati svoj pravni interes. Pravni interes za vložitev pobude je podan, če predpis neposredno posega v lastne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnikov. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten. Splošen in abstrakten pravni interes, ki bi ga lahko imel kdorkoli, ne zadošča.
8. Interes pobudnikov, ki se izraža v skrbi, da druge določbe Odloka posegajo v tradicijo kraja, ker plato pri cerkvi namenjajo izključno vernikom oziroma njihovim obredom, čeprav naj bi bil doslej namenjen tudi sejmom, za vložitev pobude na zadošča, saj gre za splošen in ne njun konkreten interes. Pobudnika niti ne zatrjujeta niti ne izkazujeta, da druge določbe Odloka posegajo v njune lastne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj, zato je Ustavno sodišče njuno pobudo v tem delu zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo.

9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena in 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodnika dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.