Na podlagi 5., 6. in 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02 – ZGO-1 in 126/03 – ZVPOPKD) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 2. seji dne 29. 1. 2007 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednja enota dediščine:
– Janče – Domačija Topolovčar (EŠD 18719).
Enota ima zaradi kulturnih, etnoloških, arhitekturnih, krajinskih in zgodovinskih lastnosti poseben pomen za širše območje Mestne občine Ljubljana, zato se razglasi za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika (v nadaljevanju: spomenik).

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena:
Na hribovitem terenu severno od Janč se nahaja samotna Topolovčarjeva domačija, ki ima domačijske objekte, postavljene v gruči in vpete v členjen teren. Domačija datira na prelom 18. in 19. stoletja. Najstarejši objekt na domačiji je leseni pod, ki dokumentirano izhaja iz zadnje četrtine 18. stoletja (letnici 1776 in 1779 sta bili vrezani na tramovih objekta v delu, ki se je pred leti porušil), letnica 1804 pa je vrezana na nosilnem tramu »hiše«.
Domačijo sestavljajo: avtentično ohranjena kmečka hiša z začetka 19. stoletja, kašča, enojni kozolec, vodnjak na dvorišču ter sestavljeno gospodarsko poslopje, ki izhaja iz prvotnega lesenega poda. Interier kmečke hiše je po zaslugi lastnikov izjemno dobro ohranjen. Domačija v celoti predstavlja prežitek iz preteklosti, ki se je ohranil do današnjih dni.
Pomen povečuje domačiji tudi njena dejavnost, saj se lastniki ukvarjajo s turizmom, kuhajo razne vrste žganja in izdelujejo likerje. Vključeni so v projekt sadne ceste.
Domačija s pripadajočimi domačijskimi objekti prezentira tudi razvoj skozi čas in predstavlja dobro ohranjeno regionalno značilno arhitekturo. Zaradi pozicije v prostoru ima tudi izjemni ambientalni pomen.

Spomenik obsega parcele številka 2182 del, 2183, 2185/2 in 2194 del, k.o. Volavlje.
Vplivno območje spomenika obsega širši pas varovanja, kjer bi neprimerni posegi razvrednotili pomen spomenika. Razteza se do lokalne ceste na zahodu, je omejeno z gozdnim robom na severu in vzhodu ter reliefnimi plastnicami na jugu.
Meje spomenika in vplivnega območja so vrisane na zemljiško katastrskem načrtu v merilu 1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
Izvirnika načrtov, ki sta sestavna dela tega odloka, hrani Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljevanju: zavod). Strokovne podlage hranita Ministrstvo za kulturo RS in zavod.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje ohranjenih kulturnih, arhitekturnih, etnoloških in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture objektov po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe,
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture, stavbnih elementov tudi v smislu rekonstrukcije podobe spomenika,
– ohranjanje in varovanje tradicionalne notranje opreme kmečke hiše,
– prepoved spreminjanja vseh varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjščine z rušenjem in odstranjevanjem, kot tudi z nadzidavo, prezidavo in prizidavo,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekte na domačiji, v stanovanjski in v gospodarskih stavbah ter v dvoriščnem prostoru ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika,
– posegi v območju spomenika in njegovem vplivnem območju so dopustni ob predhodnem soglasju zavoda.
Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa ohranjanje odprtega prostora z ohranjanjem obstoječih zelenih površin na južnem delu območja.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranijo kulturne, etnološke, arhitekturne, krajinske in zgodovinske vrednote spomenika,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– spodbudi učno predstavitveno in znanstvenoraziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovih delov in vplivnega območja spomenika ter za vsak poseg v spomeniku, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje, so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Mestna uprava Mestne občine Ljubljana mora v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenika ali njegovih sestavnih delov odločbo o varstvu za spomenik v skladu z zakonom.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.