Številka: P-32/06-4
Datum: 7. 2. 2007
O D L O Č B A
Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Ministrstva za gospodarstvo, na seji 7. februarja 2007
o d l o č i l o:
Za odločanje o pravnih sredstvih zoper sklepa Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Enote Ljubljana, št. 0613-3004/2005-12-11017 z dne 16. 1. 2006 in št. 0613-3004/2005-21-11018 z dne 13. 3. 2006 je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Enota Ljubljana, je s sklepom št. 0613-3004/05-12-11017 z dne 16. 1. 2006 zavrnil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki je bil vložen zaradi zamude roka za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku. Naknadno je izdal še popravni sklep št. 0613-3004/2005-21-11018 z dne 13. 3. 2006, s katerim je popravil datum in pravni pouk prej navedenega sklepa. Upravičenca (kršitelja) sta zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje vložila pritožbo, zoper popravni sklep pa zahtevo za sodno varstvo, ki sta bili poslani v odločitev Okrajnemu sodišču v Ljubljani.
2. Okrajno sodišče v Ljubljani se je izreklo za stvarno nepristojno za obravnavo pritožbe upravičencev zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje in zahteve za sodno varstvo (po oceni sodišča pritožbe) zoper popravni sklep ter zadevi odstopilo v obravnavo Ministrstvu za gospodarstvo. Navedlo je, da se po prvem odstavku 59. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1) zahteva za sodno varstvo lahko vloži samo zoper odločbo o prekršku, ki jo je na prvi stopnji izdal prekrškovni organ. Po oceni sodišča gre v obeh primerih za upravni odločbi, ki se obravnavata po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl. – v nadaljevanju ZUP).
3. Ministrstvo za gospodarstvo je pred Ustavnim sodiščem sprožilo spor glede pristojnosti med njim in Okrajnim sodiščem v Ljubljani. V zahtevi med drugim navaja, da je iz 63. člena ZP-1 razviden namen zakona, da se vsa vprašanja v zvezi s storjenim prekrškom obravnavajo pred pristojnim sodiščem. Drugačno sklepanje naj bi bilo v nasprotju z določbami osmega poglavja ZP-1, ki opredeljujejo postopek za prekrške prekrškovnega organa kot hitri postopek, saj bi pomenilo obravnavo spornih vprašanj v upravnem sporu. Poleg tega naj 58. člen ZP-1 ne bi odkazoval na smiselno uporabo določb ZUP o vrnitvi v prejšnje stanje. Po mnenju Ministrstva za gospodarstvo je za odločanje o pravnih sredstvih pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
B.
4. Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po določbi drugega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.
5. Iz predloga Ministrstva za gospodarstvo za odločitev v sporu glede pristojnosti je razvidno, da zavrača pristojnost za odločanje v obravnavani zadevi, ker se ne strinja s stališčem Okrajnega sodišča v Ljubljani, da je mogoče zahtevo za sodno varstvo vložiti le zoper odločbo o prekršku in da je za obravnavo pravnih sredstev zoper navedena sklepa pristojen drugostopenjski upravni organ.
6. Po prvem odstavku 210. člena ZP-1 so okrajna sodišča pristojna za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, ki jo je izdal prekrškovni organ, za odločanje o prekrških na prvi stopnji, za opravljanje zadev pravne pomoči v zadevah prekrškov in za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon. Okrajno sodišče odloča tudi o zahtevi za sodno varstvo zoper sklep, s katerim prekrškovni organ zavrže nedovoljeno ali prepozno zahtevo za sodno varstvo (tretji odstavek 63. člena ZP-1). ZP-1 ne določa izrecno, kateri organ odloča o pravnih sredstvih zoper druge sklepe prekrškovnega organa, izdane v postopku z zahtevo za sodno varstvo. Gre za vprašanje, ki ga je mogoče razrešiti le z ustrezno razlago zakona.
7. Po tretjem odstavku 59. člena ZP-1 se v postopku z zahtevo za sodno varstvo smiselno uporabljajo določbe pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku. V pritožbenem postopku rednega sodnega postopka se uporabljajo tudi temeljne določbe tega postopka, med katere je uvrščen 67. člen ZP-1, ki odkazuje na smiselno uporabo določb zakona o kazenskem postopku.(1) Po prvem odstavku 90. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju ZKP) odloči o vrnitvi v prejšnje stanje predsednik senata, ki je izdal sodbo ali sklep, ki se s pritožbo izpodbija. Če se obdolženec pritoži zoper sklep, s katerim mu ni bila dovoljena vrnitev v prejšnje stanje, mora sodišče to pritožbo skupaj z napovedjo pritožbe zoper sodbo oziroma s pritožbo zoper sodbo ali zoper sklep o varnostnem ali vzgojnem ukrepu ali o odvzemu premoženjske koristi ter z odgovorom na pritožbo in z vsemi spisi poslati v odločitev višjemu sodišču (tretji odstavek 90. člena ZKP).
8. Smiselna uporaba navedenih določb v obravnavanem primeru omogoča sklepanje, da o pravnem sredstvu zoper sklep prekrškovnega organa, ki se nanaša na predlagano vrnitev v prejšnje stanje, odloča tisti drugostopenjski organ, ki mu je naložena presoja meritorne odločitve prekrškovnega organa. O pravnem sredstvu (zahtevi za sodno varstvo) zoper odločbo o prekršku, ki jo je izdal prekrškovni organ, odloča okrajno sodišče. Ustavno sodišče je zato odločilo, da je za odločanje o pravnih sredstvih zoper sklepa prekrškovnega organa št. 0613-3004/2005-12-11017 z dne 16. 1. 2006 in št. 0613-3004/2005-21-11018 z dne 13. 3. 2006 pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
C.
9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 ─ popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodnika dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo s šestimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Fišer, ki je dal odklonilno ločeno mnenje.
Predsednik
dr. Janez Čebulj l.r.
(1) 67. člen ZP-1 se glasi: »Kolikor ni s tem zakonom drugače določeno, se v rednem postopku smiselno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku o: jeziku v postopku, vlogah in zapisnikih, vročanju pisanj, rokih, zaslišanju obdolženca, zasliševanju prič, izvedenstvu, hišni in osebni preiskavi, zasegu in odvzemu predmetov, glavni obravnavi v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem, hrambi in upravljanju zaseženih predmetov in začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi, prenosu krajevne pristojnosti.«