Na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1; Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03), Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) ter na podlagi 38. člena Statuta Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 18/99, 92/99, 27/01, 69/02, 131/06) je župan Občine Črenšovci dne 13. 2. 2007 sprejel

S tem programom priprave se pričnejo postopki priprave in sprejemanja Strategije prostorskega razvoja Občine Črenšovci (v nadaljevanju Strategija) in Prostorskega reda Občine Črenšovci (v nadaljevanju Prostorski red), ki sta temeljna občinska akta, ki določata usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru in njegove rabe ter prikazujeta podrobnejšo namensko rabo prostora z merili, pogoji in ukrepi za načrtovanje v prostoru, tako, da so zagotovljeni pogoji za vzdržen in usklajen razvoj na območju občine.

Splošno
Občina Črenšovci je nastala z delitvijo bivše Občine Lendava v letu 1991, ponovno pa z delitvijo leta 1995 na Občino Črenšovci in Občino Velika Polana. Je ena izmed manjših občin, saj meri le 36 km2 in šteje 4442 prebivalcev, ki živijo v šestih naseljih: Črenšovcih, Trnju, Žižkih, Dolnji Bistrici, Srednji Bistrici in Gornji Bistrici. Prebivalstvo v občini upada.
Občina leži na ravninskem delu Prekmurja, kjer zaradi naravnih danosti prevladuje kmetijska dejavnost. Zaposlenih je 39,51% celotnega prebivalstva, kar je pod povprečjem v Sloveniji (41,66% – podatki iz Popisa 2002). V kmetijstvu je zaposlenih le 127 ali 3,11% prebivalcev.
V občinskem središču Črenšovci je prebivalstvu zagotovljena osnovna družbena infrastruktura (osnovno šolstvo, osnovno zdravstvo, upravne in kulturne dejavnosti), naselje je tudi v celoti komunalno opremljeno. Trenutno je obremenjeno le s prometom po glavni cesti Murska Sobota–Lendava, ki poteka skozi naselje. Z izgradnjo avtoceste se bo tranzitni promet preusmeril izven naselja. Zaradi lege izven koridorjev večjih infrastrukturnih objektov in zaradi odsotnosti večjih industrijskih objektov, predstavljajo vsa naselja v občini kvalitetno bivalno okolje, zato si želijo prebivalci v domači občini zagotoviti tudi delovna mesta. Ker kmetijstvo ne zagotavlja zadostnega števila delovnih mest, občina usmerja razvoj v zagotavljanje novih delovnih mest v drugih dejavnostih, predvsem v obrtnih, servisnih in industrijskih panogah. V ta namen je treba zagotoviti ustrezna zemljišča na robovih naselij in v območjih, kjer je že izgrajena javna gospodarska infrastruktura. Osnovni namen razvoja v občini je torej zadržati ljudi v domačem kraju in poleg kmetijstva razviti tudi druge dejavnosti.
Poselitev
V vseh naseljih je že določena struktura urbane rabe, zagotovljene so javne funkcije in javne površine, ni pa delitve podrobnejše namenske rabe. Vsa naselja so mešana s stanovanjsko, kmetijsko in poslovno funkcijo. Ločene so le obrtno-servisne cone v Črenšovcih, ki je tudi predmet širitve in na Gornji Bistrici, kjer še ni investitorjev. V vseh naseljih je v posameznih vrzelih in notranjih območjih še dovolj nezazidanih stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo. Nove širitve so predvidene le kot posamične pobude lastnikov parcel v območjih, kjer je zagotovljena javna gospodarska infrastruktura in kjer so zemljišča prilagojena morfološkim pogojem naselja ter kot ažuriranje obstoječega stanja saj nekateri izvedeni posegi nimajo določene natančne namenske rabe. Poleg širitev so v naseljih predvidene tudi spremembe sedanjih stavbnih zemljišč v kmetijska zemljišča.
Gospodarska javna infrastruktura
V občini in vseh naseljih je že zasnovana in ustrezno urejena prometna in komunalna infrastruktura. Rešeno je zbiranje in čiščenje komunalnih odplak razen v romskem zaselku Kamenica. V vseh naseljih je treba rešiti še odvod meteornih vod. Vodooskrba je zagotovljena iz vaških zajetij, ki pa so oporečna, zato se bo občina vključila v projekt oskrbe iz regionalnega vodovodnega sistema. Predvidena je posodobitev posameznih odsekov omrežja in zagotovitev požarne vode.
Krajina
Na področju kmetijstva, gozdarstva, vodnega gospodarstva in drugih krajinskih struktur občina ne načrtuje prostorskih posegov. Omogočena bo gradnja in postavitev kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih, predvideno je namakanje kmetijskih zemljišč. Južni in vzhodni del občine, vključno z naselji Dolnja in Srednja Bistrica, leži v območju varstva narave, zato je pri posegih na teh območjih treba upoštevati naravovarstvene pogoje.

Strategija in Prostorski red Občine Črenšovci bosta temeljna prostorska razvojna dokumenta, ki bosta nadomestila prostorske sestavine planov iz leta 1986, sprejete še v bivši občini Lendava in večkrat spreminjane tudi v Občini Črenšovci. Zadnje spremembe in dopolnitve so bile sprejete v letu 2002, ko je občina uveljavljala številne spremembe namenske rabe kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča, predvsem zaradi gradnje stanovanjskih objektov. V postopku usklajevanja je bila večina posegov zavrnjena zaradi pomanjkljive utemeljitve in zaradi odstopanja od republiških planskih dokumentov. Zato želi občina v novih planskih dokumentih zagotoviti možnost dolgoročnega razvoja naselij. Predvsem je treba zagotoviti zemljišča za obrtne in servisne dejavnosti v lokalnem središču, omogočiti nadaljnjo širitev romskih zaselkov ter ostalih naselij, ne glede na to, da so v vseh naseljih še nezazidana stavbna zemljišča. V strokovnih podlagah, izdelanih za pripravo novih prostorskih aktov je namreč ugotovljeno, da nezazidana zemljišča niso na razpolago graditeljem, saj trg stavbnih zemljišč v občini še ni stekel, poleg tega nekatere parcele predstavljajo zeleni rob naselja in so neprimerne za gradnjo. Z možnostjo gradnje na lastnih parcelah želi občina tudi zadržati ljudi v domači občini.
Z novimi prostorskimi akti želi občina poleg širitev naselij določiti tudi podrobnejšo namensko rabo v naseljih ter merila, pogoje in ukrepe za urejanje in posege v prostor tako v naseljih kot zunaj njih.
Priprava Strategije in Prostorskega reda občine je potrebna tudi zaradi uskladitve občinskih prostorskih dokumentov s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskim redom Slovenije.

Pravna podlaga za pripravo Strategije in Prostorskega reda Občine Črenšovci so predpisi iz prostorske zakonodaje in sicer:
– Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1, Uradni list RS, št. 110/2, 8/03 in 58/03);
– Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
– Uredba o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04);
– Pravilnik o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave Strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 24/04);
– Pravilnik o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave Prostorskega reda občine ter vrstah njegovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 127/04);
– Strokovne podlage za pripravo prostorskih aktov Občine Črenšovci.
V primeru, da se v času priprave Strategije in Prostorskega reda Občine Črenšovci spremenijo zgoraj navedene pravne podlage, se za pripravo prostorskih aktov smiselno upoštevajo spremenjene pravne podlage.

Predmet Strategije prostorskega razvoja občine Črenšovci je določiti izhodišča in vizijo prostorskega razvoja občine ter usmeritve za usklajen razvoj dejavnosti v prostoru in rabo prostora tako, da je omogočeno usmerjanje prostorskih razvojnih procesov in z njimi povezanih prostorskih ureditev.
Predmet Prostorskega reda Občine Črenšovci je določiti območja namenske rabe prostora, merila in pogoje ter ukrepe za načrtovanje v prostoru in pripravo podrobnejših pogojev za pripravo projektov po določbah zakona, ki ureja graditev objektov.
Osnovni poudarek v Strategiji in v Prostorskem redu bo dan spremembi namenske rabe kmetijskih zemljišč zaradi ureditve območja obrtno-servisnih con v naselju Črenšovci. Že zasnovano območje želi občina razširiti, ga dodatno komunalno opremiti in nameniti znanim investitorjem. Možne so še manjše spremembe namenske rabe v vseh naseljih, ki bodo kot pobude podane v javni razgrnitvi v postopku priprave Strategije in Prostorskega reda.
Ker gre za manjša območja, posebne strokovne podlage za utemeljitev širitev niso predvidene in jih bodo investitorji oziroma občina izdelali po potrebi v postopku priprave Strategije in Prostorskega reda.

Vsa območja, ki so predmet sprememb namenske rabe so najboljša kmetijska zemljišča, trajno namenjena kmetijski rabi. Večji navedeni posegi (obrtna cona in romski zaselek v Črenšovcih) so izven območij varstva narave, sicer leži južni in vzhodni del občine vključno z naselji Dolnja Bistrica in Srednja Bistrica v naravovarstvenem območju (regijski park Mura, EPO Mura, Natura 2000). Sicer so vsa območja, ki bodo predmet spremembe namenske rabe, v bližini naselij in večinoma tudi že komunalno opremljena.
Za vsa naselja v občini bo v Prostorskem redu občine predlagana delitev območja naselja na funkcionalne in prostorske enote, v katerih bodo glede na prevladujočo dejavnost podani pogoji in merila za urejanje. Določi se vrsta objektov in drugih posegov ter ureditev ter funkcionalna in tehnična zasnova objektov. Podana bodo oblikovna merila in pogoji za urejanje parcel in gradnjo objektov, pri čemer je treba v stanovanjskih območjih upoštevati značilno tipologijo zazidave in značilno oblikovanje objektov.
Prostorski red bo določil tudi merila in pogoje glede komunalnega opremljanja zemljišč za gradnjo ter druga merila in pogoje za urejanje prostora v naselju in izven njega, predvsem pa v območjih, ki bodo naseljem priključena na novo. Podani bodo tudi ukrepi za izvajanje Prostorskega reda občine in sicer programi in projekti za opremljanje zemljišč za gradnjo, ukrepi za faznost izvedbe posegov na posameznih območjih ter drugi ukrepi, določeni s predpisi o urejanju prostora.

1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana – področje prostorskega razvoja;
2. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana – področje varstva okolja;
3. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Sektor za upravljanje z vodami, Sektor za ohranjanje narave, Sektor za varstvo okolja,Vojkova 1/b, 1000 Ljubljana;
4. Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20a, Maribor;
5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana;
6. Zavod za gozdove Slovenije, OE Murska Sobota, Kolodvorska;
7. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za notranji trg, Sektor za preskrbo in blagovne rezerve, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana;
8. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana;
9. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Območje Murska Sobota, Lipovci 256b, 9231 Beltinci;
10. Javna agencija za železniški promet RS, Kopitarjeva 5, 2000 Maribor;
11. Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo, Langusova 4, 1000 Ljubljana;
12. Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana;
13. Zavod RS za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor;
14. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo, Kardeljeva ploščad 25, 1000 Ljubljana;
15. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Kardeljeva ploščad 21, 1000 Ljubljana;
16. Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova 2, 1000 Ljubljana;
17. Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana;
18. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Murska Sobota, Cankarjeva 75, 9000 Murska Sobota;
19. Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, Območna enota Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota;
20. ELES, d.o.o, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana;
21. ELEKTRO Maribor, Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor;
22. Geoplin, Cesta Ljubljanske brigade 1, 1000 Ljubljana;
23. Telekom, Trg zmage 6, 9000 Murska Sobota.
Če se v fazi priprave Strategije in Prostorskega reda ugotovi, da je treba v postopek vključiti dodatne udeležence, ki niso navedeni v tem programu, lahko pripravljavec povabi tudi druge organe in organizacije.
Nosilci urejanja prostora so v skladu z določili ZUreP-1 zadolženi, da:
– sodelujejo z občino pri pripravi Strategije in Prostorskega reda
– izdelajo in posredujejo občini strokovne podlage razvoja ali varstva s svojega področja za pripravo Strategije in Prostorskega reda
– pripravijo smernice v skladu z 29. členom ZUreP-1.

Osnova za izdelavo Strategije in Prostorskega reda občine so obvezne strokovne podlage, in sicer:
– analiza stanja v prostoru (analiza fizičnega stanja prostorskih struktur, analizo pravnega stanja iz predpisov urejanja prostora in varstva okolja ter analizo trga zemljišč);
– analizo teženj prostorskega razvoja občine;
– analizo razvojnih pobud;
– analizo razvojnih potreb in možnosti dejavnosti v prostoru;
– analizo ranljivosti prostora.
Po potrebi se izdelajo še strokovne podlage za utemeljitev širitve posameznih območij.

Geodetske podlage za izdelavo kartografskega dela Strategije in Prostorskega reda zagotovi pripravljavec na Geodetski upravi RS, Območna geodetska uprava Lendava in jih posreduje izdelovalcu.

Priprava Strategije in Prostorskega reda Občine Črenšovci bo ob sodelovanju nosilcev urejanja prostora potekala po naslednjem terminskem planu:
– prva prostorska konferenca – izvedena 5. februarja 2007
– sprejem programa priprave – februar 2007
– priprava strokovnih podlag – že izvedeno
– izdelava osnutka Strategije in Prostorskega reda – februar, marec 2007
– druga prostorska konferenca – marec 2007
– pridobivanje smernic nosilcev urejanja prostora – marec 2007
– pridobitev mnenja o ustreznosti okoljskega poročila in revizije – april, maj 2007
– javna razgrnitev predloga Strategije in Prostorskega reda – maj 2007
– sprejem stališč do predlogov in pripomb – maj 2007
– priprava dopolnitev Strategije in Prostorskega reda – junij 2007
– pridobivanje mnenj in usklajevanje z nosilci urejanja prostora – junij, julij 2007
– izvedba celovite presoje vplivov na okolje – junij, julij 2007
– obravnava in sprejem na Občinskem svetu Občine Črenšovci – avgust 2007.

Sredstva za pripravo strategije in morebitnih dodatnih strokovnih podlag se zagotovijo iz proračuna Občine Črenšovci.

Občina Črenšovci je v januarju 2007 obvestila Ministrstvo za okolje in prostor o nameri izdelave Strategije in Prostorskega reda z namenom pridobitve mnenja o postopku celovite presoje vplivov na okolje. Če bo na podlagi odločbe ministrstva treba izvesti CPVO, bo v postopku izdelave prostorskih aktov izdelano okoljsko poročilo in izvedena celovita presoja vplivov na okolje.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati naslednji dan po objavi.