Na podlagi 18.p člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo) izdaja ministrica za delo, družino in socialne zadeve

(1) Ta pravilnik podrobneje določa pogoje za opredelitev polnoletnih oseb iz 18.a člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: zakon) s težko motnjo v duševnem razvoju in polnoletnih težko gibalno oviranih oseb, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb (v nadaljnjem besedilu: invalidnih oseb), in lahko uveljavljajo pravico do izbire družinskega pomočnika pod pogoji in po postopku, ki jih določata zakon in ta pravilnik.
(2) S tem pravilnikom se tudi natančneje ureja potek postopka uveljavljanja pravice do izbire družinskega pomočnika in podrobneje opredeljujejo osnovne naloge, ki jih je dolžan invalidni osebi nuditi družinski pomočnik v okviru pomoči, ki jo invalidna oseba potrebuje pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb in v skladu z njenimi potrebami in interesi.
(3) Plačilna sposobnost, prispevek oziroma oprostitev plačila prispevka invalidne osebe in prispevek zavezancev k plačilu pravic družinskega pomočnika se določijo v skladu z zakonom, uredbo, ki ureja merila za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, in tem pravilnikom, na način, ki velja za določitev prispevka upravičenca in prispevka zavezanca oziroma oprostitve k plačilu ali doplačilu storitve pomoči družini na domu.
(4) Za namen iz prejšnjih dveh odstavkov določa ta pravilnik tudi obliko in vsebino obrazca, na katerem se lahko vloži vloga za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika (v nadaljnjem besedilu: vloga), obrazca izjave invalidne osebe o izplačevanju dodatka za pomoč in postrežbo oziroma dodatka za tujo nego in pomoč (v nadaljnjem besedilu: izjava invalidne osebe), obrazca o podatkih za določitev plačilne sposobnosti invalidne osebe, prispevka zavezancev oziroma oprostitve plačila pravic družinskega pomočnika (v nadaljnjem besedilu: podatki o materialnem stanju), obrazca izjave izbranega družinskega pomočnika (v nadaljnjem besedilu: izjava) ter obrazca za mnenje pristojne invalidske komisije (v nadaljnjem besedilu: mnenje).

(1) Pravico do izbire družinskega pomočnika ima invalidna oseba:
- za katero je pred uveljavljanjem pravice do družinskega pomočnika skrbel eden od staršev, ki je po predpisih o starševskem varstvu prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek,
- ki je invalid po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83, v nadaljnjem besedilu: ZDVDTP) in potrebuje pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, ali
- za katero pristojna invalidska komisija za priznanje pravice do družinskega pomočnika ugotovi, da gre za osebo s težko motnjo v duševnem razvoju, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, ali težko gibalno ovirano osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.
(2) Pristojna invalidska komisija ugotovi, da gre za osebe iz tretje alineje prejšnjega odstavka na podlagi podrobnejše določitve pogojev za opredelitev teh oseb v 3., 4. in 5. členu tega pravilnika.
(3) Skladno s tretjo alinejo drugega odstavka 18.a člena zakona invalidna oseba v primeru izbire družinskega pomočnika obdrži pravico do dodatka za tujo nego in pomoč oziroma dodatka za pomoč in postrežbo, ki ga prejema po drugih predpisih, pri čemer vlogi priloži pisno izjavo, s katero dovoli, da izplačevalec dodatek, do katerega je upravičena in največ v višini zneska, določenega na podlagi prvega odstavka 18.i člena zakona, v času, ko ji pomoč nudi družinski pomočnik, izplačuje občini, ki je pristojna za financiranje pravic družinskega pomočnika po zakonu.

Oseba s težko motnjo v duševnem razvoju ima znižano splošno ali specifično raven inteligentnosti, nižje sposobnosti na kognitivnem, govornem, motoričnem in socialnem področju ter pomanjkanje veščin, kar vse se odraža v neskladju med njeno mentalno in kronološko starostjo. Je oseba, ki se lahko usposobi le za sodelovanje pri posameznih aktivnostih. Potrebuje stalno nego, varstvo, pomoč in vodenje. Je omejena v gibanju, prisotne so težke dodatne motnje, bolezni in obolenja. Razumevanje in upoštevanje navodil sta hudo omejeni.

(1) Težko gibalno ovirana oseba ima prirojene ali pridobljene okvare, poškodbe gibalnega aparata, centralnega ali perifernega živčevja. Gibalna oviranost se odraža v obliki funkcionalnih in gibalnih motenj, lahko tudi v omejenosti dostopnosti socialnega okolja in vzpostavljanja socialnih stikov.
(2) Težko gibalno ovirana oseba ima zelo hude motnje gibanja, ki povzročajo popolno funkcionalno odvisnost. Samostojno gibanje ni možno, samostojnost v gibanju lahko doseže z elektromotornim vozičkom. Za sedenje potrebuje posebej prilagojene pripomočke. Ima malo funkcionalnih gibov rok. Možne so posebne prilagoditve hranjenja (sonda). Pri vseh dnevnih opravilih je odvisna od tuje pomoči, lahko se delno hrani sama. Morebitna motnja sfinktrov je težje oblike in zahteva urejanje s pomočjo druge osebe. Pri izvajanju aktivnosti potrebuje stalno fizično pomoč.

(1) Osebi sta nujno potrebni pomoč in postrežba za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ali zaradi specifičnih socialnih in bivalnih okoliščin ne more zadovoljiti osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujno potrebnih za ohranjanje življenja.
(2) Osebi z motnjami v duševnem razvoju je pomoč iz prejšnjega odstavka nujno potrebna tudi takrat, kadar zaradi svoje varnosti navedenih opravil ne more opravljati brez neprekinjenega nadzora druge osebe.
(3) Šteje se, da je osebi potrebna pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, če ji je priznan dodatek za pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, ali če potrebo po pomoči po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena, v skladu s tem pravilnikom, ugotovi pristojna invalidska komisija.

(1) Pristojna invalidska komisija ugotovi, ali izbrani družinski pomočnik lahko invalidni osebi nudi pomoč, ki jo potrebuje pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb na podlagi podrobnejše opredelitve nalog v tem členu.
(2) Družinski pomočnik je dolžan invalidni osebi nuditi pomoč, ki jo potrebuje pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb in v skladu z njenimi potrebami in interesi. Družinski pomočnik ni dolžan kriti materialnih stroškov za življenje invalidne osebe.
(3) Družinski pomočnik mora imeti primeren odnos do invalidne osebe in biti usposobljen in zdravstveno zmožen za komuniciranje in delo z invalidno osebo. K ustrezni zadovoljitvi želja in potreb invalidne osebe prispeva z izvajanjem nalog družinskega pomočnika.
(4) Skladno z opredelitvijo nalog v prvem odstavku 18.j člena zakona, družinski pomočnik opravlja naloge zlasti v naslednjem obsegu:
1. osebna oskrba:
- pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb, hranjenju, pitju, oblačenju in slačenju, obuvanju in sezuvanju, umivanju (telesa, ustne votline, lasišča), vstajanju, gibanju, obračanju, uporabi stranišča in pri opravljanju vseh ostalih fizioloških potreb, varovanje invalidne osebe oziroma stalno nadzorstvo invalidne osebe;
2. zdravstvena oskrba:
- sodelovanje z osebnim zdravnikom invalidne osebe z namenom zagotavljanja ustrezne zdravstvene oskrbe invalidne osebe,
- organizacija potrebnih zdravstvenih storitev,
- skrb za jemanje predpisane terapije in pomoč pri aplikaciji zdravil,
- izvajanje določenih fizioterapevtskih postopkov, oskrba ran, preprečevanje ter oskrba preležanin (ki jih lahko izvajajo za to primerno usposobljene laične osebe),
- nabava zdravil po receptu in pripomočkov z napotnico,
- pomoč pri gibanju (sprehodi z invalidno osebo, vožnja z vozičkom),
- pomoč pri uporabi in čiščenju pripomočkov (invalidski voziček, ortopedski pripomočki, proteze);
3. socialna oskrba in organiziranje prostočasnih aktivnosti:
- pomoč pri vzpostavljanju in vzdrževanju socialne mreže z okoljem in sorodstvom (spremstvo po opravkih in nakupih, druženje s sorodniki, prijatelji, sosedi, obeleževanje praznikov in obletnic, pomembnih za invalidno osebo),
- organiziranje dejavnosti za prosti čas (obiski kulturnih prireditev in ustanov, športnih prireditev, branje knjig, časopisov, predvajanje glasbe in filmov invalidni osebi …),
- urejanje pošte invalidne osebe,
- obveščanje ustanov, o stanju in potrebah invalidne osebe;
4. gospodinjska pomoč:
- priprava primerne oziroma dietne hrane in napitkov,
- vzdrževanje prostorov v katerih invalidna oseba živi (čiščenje, pospravljanje, ogrevanje, prezračevanje, odnašanje smeti …),
- postiljanje in preoblačenje postelje,
- vzdrževanje čistoče in likanje perila, osebnih oblačil, posteljnine in kuhinjskega perila (kuhinjske krpe, prti in podobno) invalidne osebe,
- ureditev bivalnega okolja glede na potrebe invalidne osebe (namestitev radia, televizijskega sprejemnika …).
(5) Skladno z 18.d členom zakona lahko invalidna oseba in družinski pomočnik skleneta dogovor, v katerem podrobneje določita način, vrsto in obseg pomoči, ki jo bo družinski pomočnik nudil invalidni osebi. V primeru sklenjenega dogovora mora biti vlogi priložen tudi ta dogovor.

Postopek imenovanja, sestava ter plačilo pristojne invalidske komisije se izvaja po Pravilniku o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Uradni list RS, št. 118/05), kolikor ta pravilnik ne določa drugače.

Z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije se plačilo stroškov dela za izdelavo mnenj pristojne invalidske komisije po tem pravilniku uredi s posebno pogodbo.

Vloga za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika, izjava invalidne osebe, podatki o materialnem stanju, izjava izbranega družinskega pomočnika in mnenje pristojne invalidske komisije se lahko vloži oziroma poda na obrazcih, ki jih določa ta pravilnik v prilogi.

(1) Pristojni center za socialno delo oziroma ministrstvo po uradni dolžnosti pridobi podatke o dejstvih, potrebnih za obravnavo vloge in odločanje, iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (na primer: rojstvo, smrt, prebivališče, državljanstvo, izbris iz evidence brezposelnih oseb), razen če stranka to izrecno prepove ali želi te podatke pridobiti sama.
(2) Dokazil, s katerimi organ iz prejšnjega odstavka že razpolaga, stranki ob uveljavljanju pravice ni treba prilagati.

(1) V primeru uveljavljanja pravice do izbire družinskega pomočnika na podlagi prve alinee drugega odstavka 18.a člena zakona, ko invalidna oseba za družinskega pomočnika izbere tistega od staršev, ki ji je že nudil nego in varstvo in je po predpisih o starševskem varstvu prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek, lahko center za socialno delo o pravici do izbire družinskega pomočnika odloči brez mnenja pristojne invalidske komisije.
(2) Center za socialno delo v primeru iz prejšnjega odstavka oceni, ali je za priznanje pravice potrebno mnenje invalidske komisije prve stopnje in ali bo podal zaprosilo iz 18. člena tega pravilnika. Pri tem upošteva čas, ki je pretekel od priznanja pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek tistemu od staršev, ki je nudil nego in varstvo invalidni osebi v času mladoletnosti, in morebitne spremenjene okoliščine na strani invalidne osebe oziroma starša ter socialna poročila, izdana v času spremljanja zagotavljanja nege in varstva po predpisih o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
(3) Dokumentaciji, ki jo center za socialno delo pošlje invalidski komisiji, mora center za socialno delo skladno z drugim odstavkom 18.f člena zakona priložiti tudi predhodno mnenje občine, pristojne za financiranje pravic družinskega pomočnika po zakonu, o znanih okoliščinah, ki so pomembne za oblikovanje mnenja invalidske komisije oziroma priložiti pisno pojasnilo, da predhodno mnenje občine ni bilo dano.
(4) Dokumentaciji, ki jo center za socialno delo pošlje invalidski komisiji, mora center za socialno delo priložiti tudi podatke o socialnih okoliščinah invalidne osebe (socialno mnenje).

Pristojni center za socialno delo v odločbi o priznanju pravice do izbire družinskega pomočnika odloči o prispevku invalidne osebe in zavezanca oziroma občine k plačilu sredstev oziroma dela sredstev, ki jih občina namenja za pravice družinskega pomočnika, za obdobje od dneva pridobitve pravice do izbire družinskega pomočnika, v primeru sprememb med izvajanjem te pravice pa s prvim dnem naslednjega meseca po dnevu nastanka sprememb.

Zavezanec, ki je hkrati družinski pomočnik, ni dolžan prispevati k plačilu pravic družinskega pomočnika.

Če je invalidna oseba lastnica nepremičnine, se ji v odločbi o priznanju pravice do izbire družinskega pomočnika lahko prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnica je, v korist občine, ki financira pravice družinskega pomočnika, na način in pod pogoji, kot je določeno v 100.c členu zakona v primeru uveljavljanja oprostitve plačila storitve pomoči družini na domu.

(1) Vloga se vloži na obrazcu A.
(2) Vlogi je treba priložiti izjavo izbranega družinskega pomočnika iz 16. člena tega pravilnika, izpolnjeni obrazec podatkov o materialnem stanju na obrazcu A-II, v primeru iz tretjega odstavka 18.d člena zakona pa tudi sklenjen dogovor med invalidno osebo in izbranim družinskim pomočnikom, s katerim sta podrobneje določila način, vrsto in obseg pomoči, ki jo bo družinski pomočnik nudil invalidni osebi.
(3) V primeru uveljavljanja pravice do izbire družinskega pomočnika na podlagi prve in druge alinee drugega odstavka 18.a člena zakona, invalidna oseba vlogi priloži tudi mnenja pristojnih komisij, če postopek za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika teče pred drugim centrom za socialno delo, kot je tekel postopek uveljavljanja pravic za otroka, ki po predpisih o starševskem varstvu in družinskih prejemkih potrebuje posebno nego in varstvo, oziroma postopek za uveljavljanje pravic po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. Invalidna oseba mora v vlogi navesti, pred katerim centrom za socialno delo je tekel postopek. Če je bil invalidni osebi, ki uveljavlja pravico na podlagi druge alineje drugega odstavka 18. a člena zakona, že priznan dodatek za pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, vlogi priloži tudi odločbo o priznanju te pravice.
(4) V primeru uveljavljanja pravice do izbire družinskega pomočnika na podlagi tretje alinee drugega odstavka 18.a člena zakona, mora invalidna oseba vlogi priložiti tudi zdravstveno oziroma drugo dokumentacijo, s katero dokazuje, da pri njej obstaja težka motnja v duševnem razvoju oziroma težka gibalna oviranost in da zato potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb. Če je bil invalidni osebi že priznan dodatek za pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, vlogi priloži tudi odločbo o priznanju te pravice.
(5) Invalidna oseba iz tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika vlogi priloži tudi pisno izjavo, s katero dopušča, da izplačevalec dodatek, do katerega je upravičena in največ v višini zneska, določenega na podlagi prvega odstavka 18.i člena zakona, v času, ko ji pomoč nudi družinski pomočnik, izplačuje občini, ki je pristojna za financiranje pravice družinskega pomočnika po zakonu.
(6) Invalidna oseba da izjavo iz prejšnjega odstavka na obrazcu A-I.

(1) Izbrani družinski pomočnik da izjavo iz 18.d člena zakona na obrazcu B.
(2) Izbrani družinski pomočnik, ki je ob uveljavljanju pravice do delnega plačila že odpovedal pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom ali pričel delati krajši delovni čas od polnega ali se je že odjavil iz evidence brezposelnih oseb, ali pa, če je samostojni podjetnik posameznik prenehal ali družba z enim družbenikom (enoosebna družba), ki ne zaposluje drugih oseb, prenehala opravljati dejavnost, mora izjavi priložiti še odpoved pogodbe o zaposlitvi ali pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega ali pa priložiti potrdilo o izbrisu iz poslovnega oziroma sodnega registra.
(3) Pravico do delnega plačila lahko uveljavlja tudi izbrani družinski pomočnik, ki še ni odpovedal pogodbe o zaposlitvi s polnim delovnim časom ali pričel delati krajši delovni čas od polnega ali zahteval odjavo iz evidence brezposelnih oseb ali pa da kot samostojni podjetnik posameznik še ni prenehal ali družba z enim družbenikom (enoosebna družba), iz prejšnjega odstavka tega člena še ni prenehala opravljati dejavnosti. Pristojni center za socialno delo ga pred odločitvijo, takoj po prejemu pozitivnega mnenja komisije, kadar je le-to potrebno, pozove, naj predloži še odpoved pogodbe o zaposlitvi ali pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega ali potrdilo o izbrisu iz poslovnega oziroma sodnega registra.

(1) Invalidska komisija prve stopnje da mnenje o tem, ali gre za invalidno osebo iz 18.a člena zakona in o tem, ali ji izbrani družinski pomočnik lahko nudi pomoč, ki jo potrebuje pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.
(2) Invalidska komisija druge stopnje da mnenje o tem, ali gre za invalidno osebo iz 18.a člena zakona in o tem, ali ji izbrani družinski pomočnik lahko nudi pomoč, ki jo potrebuje pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, v pritožbenem postopku.
(3) Mnenje, ali gre za invalidno osebo, ni potrebno v primeru uveljavljanja pravice do družinskega pomočnika na podlagi prve alinee drugega odstavka 18. a člena zakona in na podlagi druge alinee drugega odstavka 18. a člena zakona, kadar je invalidu s statusom po ZDVDTP, ne glede na stopnjo prizadetosti, priznan tudi dodatek za pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.

(1) Invalidska komisija da mnenje na podlagi zaprosila za izdelavo mnenja, ki ji ga posreduje pristojni center za socialno delo v postopku na prvi stopnji oziroma ministrstvo v pritožbenem postopku. Ko gre za uveljavljanje pravice v primerih iz tretjega odstavka prejšnjega člena, center za socialno delo v zaprosilu navede, da gre za invalidno osebo po prvi oziroma drugi alineji drugega odstavka 18.a člena zakona.
(2) Center za socialno delo oziroma ministrstvo zaprosilu priloži fotokopijo vloge za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika z vsemi prilogami, fotokopijo izjave izbranega družinskega pomočnika, sklenjenega dogovora iz tretjega odstavka 18.d člena zakona, če je le-ta sklenjen, in v primeru iz 18.e člena zakona mnenje zavoda, v katerem je invalidna oseba nameščena.
(3) Pristojni center za socialno delo mora zaprosilu poleg dokumentacije iz prejšnjega odstavka priložiti tudi:
- v primeru iz prve alineje drugega odstavka 18.a člena zakona mnenje zdravniške komisije, ki je bilo dano v postopku uveljavljanja pravic za otroka, ki po predpisih o starševskem varstvu in družinskih prejemkih potrebuje posebno nego in varstvo,
- v primeru iz druge alineje drugega odstavka 18.a člena zakona mnenje komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ali invalidske komisije, ki je bilo dano v postopku uveljavljanja pravic po ZDVDTP,
- predhodno mnenje občine oziroma pisno pojasnilo, da predhodno mnenje občine ni bilo dano, skladno s tretjim odstavkom 11. člena tega pravilnika,
- podatke o socialnih okoliščinah invalidne osebe (socialno mnenje), skladno s četrtim odstavkom 11. člena tega pravilnika.
(4) Če je katera od invalidskih komisij ali komisij, ki so bile pristojne pred uveljavitvijo tega pravilnika, že dala svoje mnenje, pred centrom za socialno delo oziroma ministrstvom pa teče ponoven postopek ali drug postopek v skladu z zakonom, ki se nanaša na pravico do izbire družinskega pomočnika ali izvajanje njegovih nalog, center za socialno delo oziroma ministrstvo zaprosilu priloži tudi to mnenje.

Invalidska komisija da mnenje na podlagi posredovane dokumentacije, na podlagi razgovora z invalidno osebo in na podlagi razgovora z izbranim družinskim pomočnikom. Komisija lahko zahteva dodatno dokumentacijo, lahko pa tudi opravi pregled invalidne osebe in izbranega družinskega pomočnika.

Invalidska komisija da mnenje na obrazcu C, ki vsebuje:
- zaporedno številko mnenja, ki se vodi od številke 1 dalje v zaporedju za vsako invalidsko komisijo iz tega pravilnika ne glede na mandat invalidske komisije,
- datum izdaje mnenja,
- navedbo, kdo je zaprosil za mnenje,
- osnovne podatke o invalidni osebi,
- osnovne podatke o izbranem družinskem pomočniku,
- navedbo, ali mnenje daje na podlagi razgovora z invalidno osebo, predložene zdravstvene in druge dokumentacije ali na podlagi dodatno zahtevane dokumentacije oziroma pregleda invalidne osebe oziroma razgovora z izbranim družinskim pomočnikom,
- mnenje, ali gre za upravičenca iz 18.a člena zakona in po kateri alineji drugega odstavka navedenega člena,
- mnenje, ali izbrani družinski pomočnik invalidni osebi lahko nudi potrebno pomoč,
- navedbo, ali daje mnenje v prvi obravnavi, ponovni obravnavi ali v obravnavi v pritožbenem postopku.

V skladu z zadnjo alineo prejšnjega člena pomeni:
(a) prva obravnava:
- podajo mnenja invalidske komisije pri prvem uveljavljanju pravice do izbire družinskega pomočnika;
(b) ponovna obravnava:
- podajo mnenja invalidske komisije za invalidno osebo po prvi ali drugi alineji drugega odstavka 18.a člena zakona, na podlagi predhodno izdanih mnenj drugih komisij, pristojnih za izdajo mnenj pri uveljavljanju pravic za otroka, ki po predpisih o starševskem varstvu in družinskih prejemkih potrebuje posebno nego in varstvo, oziroma pri uveljavljanju pravic po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in
- podajo mnenja v vseh drugih primerih obravnave pri centru za socialno delo, kadar je v skladu z zakonom potrebno mnenje invalidske komisije, razen v primeru iz točke a tega člena;
(c) v pritožbenem postopku:
- podajo mnenja invalidske komisije na podlagi vložene pritožbe.

(1) Mnenje, ki mora biti jasno, popolno in obrazloženo, pošlje invalidska komisija skupaj s posredovano dokumentacijo pristojnemu centru za socialno delo oziroma ministrstvu. Mnenje mora biti podpisano s strani vseh članov invalidske komisije in opremljeno z žigom.
(2) Invalidska komisija izdela in pošlje mnenje, skupaj z dokumentacijo, organu, ki je za mnenje zaprosil, v enem mesecu od prejema popolnega zaprosila.

Vsaka invalidska komisija vodi evidenco danih mnenj, iz katere je razvidno:
- zaporedna številka mnenja,
- datum izdaje mnenja,
- kdo je zaprosil za mnenje.

Postopki odločanja o pravici do izbire družinskega pomočnika, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega pravilnika, se končajo, kot to določajo prehodne in končne določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 105/06).

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika (Uradni list RS, št. 84/04).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.