Na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) ter 29. člena Statuta Občine Kozje (Uradni list RS, št. 64/99, 98/00 in 65/05) je župan Občine Kozje dne 19. 2. 2007 sprejel

Ta program priprave določa oceno stanja, razloge in pravno podlago za pripravo Strategije prostorskega razvoja Občine Kozje (v nadaljevanju: SPRO), predmet in programska izhodišča, ureditveno območje, pristojne nosilce urejanja prostora, seznam potrebnih strokovnih podlag, način pridobitve strokovnih rešitev, navedbo in način pridobitve geodetskih podlag, obveznosti glede izdelave celovite presoje vplivov SPRO na okolje, roke za pripravo prostorskega akta ter obveznosti o financiranju prostorskega akta.

Občina Kozje leži na območju vzhodne Slovenije, v območju osrednjega Kozjanskega. Razprostira se na 89,5 km2 večinoma gričevnato-hribovitega območja vzhodne Slovenije in ima 3343 (na dan 30. 6. 2006) prebivalcev. V današnjem obsegu obstaja od leta 1994.
Zaradi močno razgibane pokrajine prevladujejo v občini razloženi zaselki, ki so združeni v šest krajevnih skupnosti (KS Buče, KS Kozje, KS Lesično, KS Osredek pri Podsredi, KS Podsreda in KS Zagorje).
Velik del Občine Kozje (delež v občine Parku: 89%) prekriva območje Kozjanskega regijskega parka.

Stopnje središčnosti naselij in tipi poselitvenih območij. Občinsko središče, naselje Kozje, ima drugo stopnjo središčnega naselja s povprečno opremljenostjo. Poleg tega se v Občini Kozje nahaja tudi središčno naselje prve stopnje, in sicer naselje Lesično. Južni del občine gravitira na Krško, severni del pa na Celje.
Območja naselij. V Občini Kozje se po podatkih Registra prostorskih enot – RPE (vir: GURS) nahaja 23 območij naselij. Strnjenih oblik grajene strukture je po številu v Občini Kozje precej manj. Najmanjše območje naselja, Ortnice, ima površino 84 ha, največje območje naselja, Vetrnik, pa 1205 ha. Območja naselij v Občini Kozje so: Bistrica, Buče, Dobležiče, Drensko Rebro, Gorjane, Gradišče, Gubno, Ješovec pri Kozjem, Klake, Kozje, Lesično, Ortnice, Osredek pri Podsredi, Pilštanj, Podsreda, Poklek pri Podsredi, Topolovo, Vetrnik, Vojsko, Vrenska Gorca, Zagorje, Zdole in Zeče pri Bučah.
Vrste naselij. Območja naselij, v katerih prihaja do gostitve grajene strukture, so naslednja: občinsko središče Kozje, Lesično, Podsreda, Pilštanj, Buče, Gubno in Zagorje. Preostala poselitev je pretežno razpršena. Glede na izhodišča Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) naselja v Občini Kozje ločimo na urbano naselje (občinsko središče Kozje) in vasi ter zaselke.
Tipi poselitve. Glede na izhodišča Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) so tipi poselitve v Občini Kozje naslednji: strnjena naselja (Kozje, Lesično, Podsreda, Pilštanj, Buče, Gubno in Zagorje), razpršena poselitev kot del avtohtone poselitve (izrazito na širšem območju Vetrnika, sicer pa v celotni občini) in razpršena gradnja (lokalno se pojavlja na celotnem območju občine, največ pa v njenem vzhodnem delu).
Tipi kmečkih naselij. Prevladujočo obliko poselitve v Občini Kozje predstavljajo razložena naselja, značilna so predvsem za vzhodni del občine. Strnjena naselja imajo največkrat obliko gručastega naselja in sicer predalpskega ali osrednjeslovenskega tipa. V manjši meri se pojavljajo tudi samotne kmetije, in sicer na območju Vetrnika. Med posameznimi naštetimi oblikami poselitve pa je v območju Občine Kozje izredno veliko zaselkov, ki predstavljajo vmesne stopnje med samotnimi kmetijami in strnjenimi naselji. Pojav zaselkov prostorsko ni omejen, saj se pojavlja po območju celotne občine.
Demografske značilnosti. Celotna občina Kozje šteje po popisu prebivalstva leta 2002 skupaj 3405 prebivalcev. Največ prebivalcev, četrtina vseh oziroma 738, živi v območju občinskega središča – naselja Kozje.
Naselja Kozje, Vrenska Gorca in Zdole imajo najnižji indeks staranja prebivalstva ter najnižje povprečne starosti prebivalcev. Najvišji indeks staranja imajo prebivalci naselij Gubno, Podsreda in Vetrnik, najvišje povprečne starosti pa prebivalci naselij Gradišče, Vetrnik in Bistrica. Območje Vetrnika je tako najbolj demografsko ogroženo območje v občini.
Kot je značilno tudi za državni nivo, je v Občini Kozje prisoten negativen demografski trend – število rojenih je višje od števila umrlih (naravni prirast za občino Kozje znaša – 32 v letu 2004). Po podatkih Statističnega urada RS, ki spremlja tudi letno gibanje prebivalstva, je v zadnjih šestih letih v celotni Občini Kozje prisoten upad prebivalstva. Od leta 1999 do leta 2005 se je število prebivalcev zmanjšalo za 4%.
Gibanje števila prebivalstva v obdobju 1869–2002 pokaže, da je v območju vseh naselij v Občini Kozje prisoten stalen trend padanja števila prebivalstva, izjema je le občinsko središče. Kozje je namreč edino naselje v občini, v katerem je v vseh obdobjih prisotna pozitivna povprečna letna rast prebivalstva. V Kozjem je od prvotnih 531 prebivalcev leta 1869 število naraslo na 738 prebivalcev leta 2002. To dokazujejo tudi povečane potrebe po novih stavbnih zemljiščih v naselju ter ohranjanju in krepitvi drugih oskrbnih in storitvenih funkcij naselja. Največji negativni demografski trend je prisoten v območju naselij Klake in Vetrnik, kjer se je število prebivalcev od prvega do zadnjega popisa zmanjšalo na manj kot tretjino.
Največji delež dnevnih migrantov živi v naseljih Gorjane, Drensko Rebro in Poklek pri Podsredi, najnižji delež pa v Kozjem. Delež dnevnih migrantov Gorjan je kar enkrat višji kot delež le-teh v Kozjem.
Najnižji delež aktivnega prebivalstva ima naselje Bistrica, najvišjega pa Buče in Kozje.

Izjemne krajine. V južnem delu Občine Kozje se nahaja območje izjemne krajine, in sicer Podsreda s Starimi gorami.
Krajinska prepoznavnost. Celotno območje Občine Kozje sodi v območje krajinske prepoznavnosti in sicer v območje imenovano Kozjansko - Obsotelje - Bizeljsko. V južnem delu se poleg tega nahaja tudi izjemna krajina.
Kozjanski park. Velik del Občine Kozje (delež v občine Parku: 89%) prekriva območje Kozjanskega regijskega parka. Kozjanski park je območje, veliko 206 km², s statusom regijskega parka in je največji regijski park v Sloveniji. Regijski park predstavlja obsežno območje regijsko značilnih ekosistemov in krajine z večjimi deli prvobitne narave, kjer je človekov vpliv večji, vendarle pa z naravo uravnotežen. Na območju Kozjanskega parka (in s tem tudi v Občini Kozje) se nahaja izredno veliko zavarovanih elementov, med njimi naravne vrednote, območja Nature 2000, kulturna dediščina.
Naravne danosti. Reliefni enoti v občini sta hribovje na zahodu in gričevje na vzhodu. Ločnico med enotama definira vodotok Bistrica.
Zahodni in južni del občine je v povprečju višji od 400 metrov nadmorske višine, medtem ko je nadmorska višina površja v vzhodnem delu občine povprečno med 200 in 400 metri. Nakloni površja v zahodnem delu občine znašajo v povprečju med 20 in 30°, izjemoma tudi do 45°. V osrednjem delu občne, ob Bistrici, so nakloni minimalni in sicer med 0 in 6°. Nakloni vzhodnega dela občine znašajo med 6 in 12°, lokalno v manjšem obsegu tudi več.
Najvidnejši hidrološki element občine je vodotok Bistrica, ki poteka skozi celoten osrednji del občine od severa proti jugu. Napaja se s številnimi pritoki, ki izvirajo predvsem v zahodnem hribovitem delu občine in se po številnih grabnih stekajo proti vzhodu v Bistrico. Razvejanost hidrološkega omrežja s številnimi vodnimi izviri daje značilen pečat reliefno pestremu območju celotne občine.
Obširni gozdovi pokrivajo zahodni del občine, za katerega so značilne izkrčene travniške površine in kmetijska gospodarstva v celkih. Podobna slika vegetacijskega pokrova velja tudi za južni del občine. Prevladujoč krajinski vzorec zahodnega in južnega dela občine je strnjen gozd na hribovju (tipične silhuete in reliefne verige višjih hribov, kopasta površinska tekstura strnjenih gozdnih površin na pobočjih) ter kmetijska krajina na pobočju obdana z gozdom (manjši celki, ki pa ne prevladujejo v krajinski strukturi). Preostalo območje občine, predvsem njen vzhodni del, zaznamuje krajinski vzorec drobno členjene kmetijske krajine na gričevju (visoko gričevnat svet z enakomernim ritmom zaobljenih slemen v pretežno kmetijski rabi; obdelovalne površine sestavljajo njive, sadovnjaki, travniki, vinogradi na strmih prisojnih legah; gozdni robovi so zabrisani, prisotno je zaraščanje; prevladujejo listavci) ter vinogradi, ki se pojavljajo kot vinogradi po padnicah na gričevju (pod vrhom slemensko pozidanih vasi so vinogradi sajeni po padnici, druge kmetijske površine se nizajo v dolinsko dno), delno pa kot vinogradi v terasah z gozdom na gričevju (gozdovi se pojavljajo na osojnih legah in tudi preko slemen; pogled z vrhov daje tako vtis velike gozdnatosti, ki pa je prekinjena z vinogradi v terasah; v dolinskem dnu so posamezne njive in travniki).

Občina Kozje je veljavne občinske prostorske akte prevzela ob delitvi občin in jih od tedaj še ni spreminjala. Zadnja sprememba t. i. prostorskega plana občine je bila tako izvedena pred 14 leti (Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah, Uradni list RS, št. 63/93). Razvojne potrebe občine narekujejo sodobnejše prostorske akte, k čemur pa zavezuje tudi nova zakonodaja, sprejeta v letu, predvsem ZUreP-1 in Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/2004).
Veljavne prostorske akte bo Občina Kozje med drugim nadomestila s SPRO, ki predstavlja temeljni strateški prostorski akt občine, s katerim bo na konceptualnem nivoju določila svoj prostorski razvoj. S sprejemom SPRO bo občina tako določila usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru in njegove rabe tako, da bo zagotovila pogoje za vzdržen in usklajen razvoj na območju občine. Občina Kozje pristopa k sprejemanju SPRO z namenom, da pripravi celovit strateško usmerjen dokument z dolgoročnimi razvojnimi možnostmi.
Občina Kozje želi s SPRO rešiti naslednje razvojne poglede:
– pospeši razvoj občine v odnosu do regije,
– začrtati razvojne potrebe občine po novih poslovnih površinah,
– urediti policentrični razvoj naselij v občini,
– učinkovito urediti načrtovanje prometne in druge infrastrukture v občini,
– urediti spremembo namenske rabe prostora.

Pravna podlaga za pripravo SPRO je dana v 171. členu ZUreP-1.
Če se med postopkom priprave SPRO spremeni zakonodaja s področja prostorskega načrtovanja, se novi zakonodaji ustrezno prilagodi postopek in vsebina priprave in sprejemanja SPRO skladno z določili nove zakonodaje.

Vsebina SPRO bo v skladu z ZUreP-1 naslednja:
– izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine,
– zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru s prioritetami in usmeritvami za dosego ciljev prostorskega razvoja občine,
– zasnova sistemov lokalnega pomena v prostoru (zasnova poselitve, zasnova komunalne infrastrukture, zasnova krajina),
– zasnova razvoja in urejanja naselij (urbanistična zasnova za naselje Kozje, kolikor se pokaže za potrebno, tudi urbanistična zasnova za naselje Lesično),
– ukrepi za izvajanje SPRO.

Pri določanju izhodišč prostorskega razvoja občine je treba upoštevati: stanje, probleme in težnje prostorskega razvoja v občini v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami ter vlogo občine v regiji, načela vzdržnega prostorskega razvoja, ki izhajajo iz evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil, strategijo prostorskega razvoja Slovenije in prostorski red Slovenije, razvojne dokumente posameznih nosilcev urejanja prostora, varstvene usmeritve ter zahteve iz predpisov, programov in načrtov s področij varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine, usmeritve za pripravo občinskih prostorskih aktov iz regionalne zasnove prostorskega razvoja, če je ta sprejeta za območje občine. S SPRO se opredelijo cilji prostorskega razvoja občine.

V zasnovi razmestitve dejavnosti v prostoru se določi vizija prostorskega razvoja občine, zlasti glede: razvoja naselij, z opredelitvijo njihove vloge, funkcij in medsebojnih povezav v omrežju naselij, razporeditve stanovanj in proizvodnih dejavnosti, razporeditve oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter omrežja družbene javne infrastrukture, razporeditve omrežij komunalne in druge gospodarske javne infrastrukture, opredelitve območij za prostorski razvoj dejavnosti, ki so vezane na naravne vire, območij, pomembnih z vidika ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine ter varstva kakovosti okolja in opredelitev območij za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

V SPRO se, povezano s posameznimi prostorskimi sistemi državnega oziroma regionalnega pomena, določijo zasnove prostorskega razvoja: poselitve, vključno z zasnovami rabe urbanih površin, prenove naselij in delov naselij ter sanacije degradiranih urbanih območij, komunalne infrastrukture in krajine, vključno z zasnovami rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, voda, območij mineralnih surovin ter drugih območij, ki so varovana ali zavarovana s predpisi in usmeritvami za urejanje degradiranih in ogroženih ter drugih območij.

Urbanistična zasnova določa strategijo prostorskega razvoja naselja Kozje glede na razvojne potrebe in možnosti. Urbanistična zasnova določa najmanj: ureditveno območje urbanistične zasnove; zasnovo razporeditve dejavnosti v prostoru; območja prenove naselja in koncept prenove; območja za širitev naselja in koncept širitve; zasnovo namenske rabe površin z usmeritvami za urejanje javnih površin in s prikazom površin namenjenih javnemu dobru; zasnovo infrastrukturnih sistemov; zasnovo ureditve zelenih in športno rekreativnih površin v naselju; zasnovo prostorskih ureditev v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami; zasnovo prostorskih ureditev, pomembnih za urejanje prostora v naselju; usmeritve za varstvo okolja, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine, usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje naselja ter ohranjanje arhitekturne identitete v naselju; členitev območja urbanistične zasnove na posamezne funkcionalne enote.

V SPRO se za celoto ali za posamezna območja določijo ukrepi občine in posameznih nosilcev urejanja prostora, potrebni za njeno izvajanje, zlasti kot: opredelitve v zvezi z uresničevanjem prioritet in usmeritev za dosego ciljev prostorskega razvoja občine določenih z zasnovo razmestitve dejavnosti v prostoru; programi in projekti za urejanje krajine in za razvoj in urejanje naselij ter drugih prostorskih ureditev; posamezni prostorski ukrepi; ukrepi v zvezi z opremljanjem in urejanjem zemljišč za gradnjo; ukrepi za stalno spremljanje stanja v prostoru s poročilom o spremljanju stanja na področju urejanja prostora.

V skladu z ZUreP-1 in podzakonskimi akti bo Občina Kozje s SPRO določila izhodišča in vizijo prostorskega razvoja ter usmeritve za usklajen in vzdržen razvoj dejavnosti v prostoru. Strateški prostorski akt bo obravnaval prostor celotne Občine Kozje, pri čemer bo dan poudarek na specifiki Občine Kozje, ki jo zaznamuje naravna ohranjenost, odmik od glavnih prometnih poti, razpršena poselitev, negativen demografski trend in obširno območje Kozjanskega parka, s katerim bo potrebno poiskati sinergijo v razvoju območja občine.

Okoljsko poročilo se izdela, v kolikor bo potrebno izvesti celovito presojo vplivov SPRO na okolje skladno z 8. točko tega programa priprave.

Ureditveno območje SPRO je celotno območje Občine Kozje, urbanistična zasnova se bo izdelala za naselje Kozje.

Pripravljavec SPRO je Občina Kozje (v nadaljevanju: pripravljavec).

Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred začetkom izdelave SPRO podati smernice in strokovne podlage za njeno pripravo, k dopolnjenemu predlogu SPRO pa mnenje, so:
1. Ministrstvo za okolje in prostor:
– Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj.
– Direktorat za okolje, Sektor za varstvo narave.
– Direktorat za okolje, Sektor za vode.
– Direktorat za okolje, Sektor za rudarstvo in mineralne surovine.
– Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami.
– Agencija RS za okolje, Urad za okolje.
– Agencija RS za okolje, OE Celje.
– Agencija RS za okolje, Sektor za ohranjanje narave.
2. Ministrstvo za promet:
– Direktorat za ceste.
– Direktorat za železnice.
– Direktorat za letalstvo.
– Direktorat za pomorstvo.
– Direkcija RS za ceste, Izpostava Celje.
3. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:
– Direktorat za kmetijstvo.
– Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo
4. Ministrstvo za kulturo
5. Ministrstvo za gospodarstvo:
– Direktorat za notranji trg.
– Direktorat za energijo.
6. Ministrstvo za informacijsko družbo.
7. Ministrstvo za zdravje:
– Področje za razvoj omrežja ustanov zdravstvene dejavnosti.
– Zdravstveni inšpektorat RS, OE Celje.
8. Ministrstvo za šolstvo in šport.
9. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
10. Ministrstvo za obrambo:
– Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo.
– Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Celje.
– Uprava za obrambo, Celje.
11. Ministrstvo za notranje zadeve.
12. Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko.
13. ELES Elektro Slovenija, javno podjetje za prenos električne energije d.o.o., Ljubljana.
14. Zavod za gozdove Slovenije, OE Celje in OE Brežice.
15. Zavod RS za varstvo narave, OE Celje.
16. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje.
17. Pošta Slovenije d.o.o.
18. Telekom Slovenije d.d., PE Celje.
19. OKP Javno komunalno podjetje Rogaška Slatina d.o.o.,
20. Elektro Celje d.d., javno podjetje za distribucijo električne energije, Celje.
21. Geoplin d.o.o., Ljubljana.
22. Občina Kozje – področje razvoja prometa (lokalne ceste), gospodarstva, družbene javne infrastrukture lokalnega pomena, turizma, kmetijstva, kulture, druge infrastrukture lokalnega pomena.

Drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi SPRO, so:
– Občinski svet Občine Kozje,
– Odbor Občinskega sveta Občine Kozje za komunalne dejavnosti, urejanje prostora in varstvo okolja,
– župan Občine Kozje,
– strokovne službe občinske uprave Občine Kozje,
– krajevne skupnosti v Občini Kozje,
– strokovna komisija za spremljanje priprave novih prostorskih aktov Občine Kozje.
O pripravi SPRO pripravljavec obvesti tudi sosednje občine, in sicer občine Bistrica ob Sotli, Podčetrtek, Šentjur, Brežice in Krško, ki lahko v postopku priprave SPRO dajejo predloge in mnenja v zvezi s prostorskimi ureditvami, ki lahko vplivajo na njihove zadeve urejanja prostora.
Če se v postopku SPRO ugotovi, da je potrebno pridobiti smernice in mnenja drugih organov, ki niso našteti v tem programu priprave, se le-ta pridobi tekom postopka.

Pripravljavec zagotovi strokovne podlage pripravljavca in sicer »Strokovne podlage za strategijo prostorskega razvoja in prostorski red Občine Kozje«. Ker gre za izdelavo povsem novega prostorskega akta, bo pripravljavec pridobil nove strokovne podlage za SPRO, ki bodo izdelane v skladu z ZUreP-1 in Pravilnikom o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04). Pri izdelavi SPRO se smiselno upoštevajo izhodišča veljavnih prostorskih aktov na območju Občine Kozje.

Pri izdelavi SPRO se smiselno upoštevajo že izdelane strokovne podlage, in sicer:
1. Program razvoja demografsko ogroženih območij Občine Kozje, Gubno, 1998: MER Evrocenter za management in razvoj, vodja raziskave: prof. dr. mag. Janko Belak, dipl. oec., sodelavki: mag. Mojca Duh, dipl. oec., mag. Zdenka Pašič, dipl. oec.
2. Izhodišča za oblikovanje razvojne strategije Kozjanskega, Celje, oktober 1998: Regionalni podjetniški center Celje, avtor: Darko Bizjak, iur.
3. Celostni razvoj podeželja in obnova vasi na območju krajevne skupnosti Lesično (Razvojni projekt CRPOV za krajevno skupnost Lesično), projektna naloga CRPOV – 1. del, 1999: Populus, d.o.o., nosilec: mag. Darja Marinček Prosenc, univ. dipl. ing. kraj. arh., sodelavci: Irena Nartnik, univ. dipl. ing. kraj. arh., Tina Trampuš, univ. dipl. ing. kraj. arh., Barbara Jakopič, abs. kraj. arh.
4. Celostni razvoj podeželja in obnova vasi na območju krajevne skupnosti Lesično (Razvojni projekt CRPOV za krajevno skupnost Lesično), projektna naloga CRPOV – 1. del nadaljevanje, 1999: Populus, d.o.o., nosilec: mag. Darja Marinček Prosenc, univ. dipl. ing. kraj. arh., sodelavci: Irena Nartnik, univ. dipl. ing. kraj. arh., Tina Trampuš, univ. dipl. ing. kraj. arh., Barbara Jakopič, abs.kraj.arh.
5. Celostni razvoj podeželja in obnova vasi na območju krajevne skupnosti Lesično (Razvojni projekt CRPOV za krajevno skupnost Lesično), projektna naloga CRPOV – 2. del, 1999: Populus, d.o.o., nosilec: mag. Darja Marinček Prosenc, univ. dipl. ing. kraj. arh., sodelavci: Irena Nartnik, univ. dipl. ing. kraj. arh., Tina Trampuš, univ. dipl. ing. kraj. arh., Barbara Jakopič, abs. kraj. arh.
6. Razvojno prestrukturiranje vasi Gubno, Gubno, Kozje in Maribor, 2000: MER Evrocenter za management in razvoj, avtorica: Mojca Šantek, univ.dipl.ekon., mentor: prof.dr.mag. Janko Belak, univ.dipl.ekon.
7. Razvojni projekt CRPOV za območje naselja Vetrnik – 1. del, Lesično, 2000/2001: KIP VIZIJA, d.o.o., avtorji: Miroslava Romih, univ. dipl. ekon., Simona Arzenšek, univ. dipl. ing. agr., Primož Pečnik, ekon. teh., konzultant: Vesna Zakonjšek, univ. dipl. ing. kraj. arh.
8. Razvojni projekt CRPOV za območje naselja Vetrnik – 2. del, Lesično, 2000/2001: KIP VIZIJA, d.o.o., avtorji: Miroslava Romih, univ. dipl. ekon., Simona Arzenšek, univ. dipl. ing. agr., Primož Pečnik, ekon. teh., konzultant: Vesna Zakonjšek, univ. dipl. ing. kraj. arh.
9. Izhodišča razvojnega programa Obsotelja in Kozjanskega za občine: Bistrica ob Sotli, Dobje, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, september 2005: Razvojna agencija Sotla, Šmarje pri Jelšah, Razvojna agencija Kozjansko, Šentjur
10. Predlog osnutka načrta upravljanja za zavarovano območje Kozjanski park, maj 2006: pripravljeno v strokovni službi Kozjanskega parka
11. Regionalni razvojni program Savinjske regije 2007-2013, oktober 2006, izdelovalec RRA Celje, d.o.o.
12. Območni razvojni program Obsotelja in Kozjanskega 2007-2013, oktober 2006, Razvojna agencija Kozjansko, Šentjur pri Celju in Razvojna agencija Sotla, Šmarje pri Jelšah
strokovne podlage Kozjanskega parka, med njimi tudi:
13. Poročilo razvojne naloge Koncept dolgoročnega razvoja Spominskega parka Trebče, glasilo spominskega parka Trebče, Krajinsko ekološke kvalitete, značilnosti in problematika spominskega parka Trebče, 1989, avtorica: Alenka Kolšek, univ. dipl. ing. kraj. arh.

Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora posredujejo posamezni nosilci urejanja prostora v skladu s tem programom priprave, pri čemer morajo upoštevati raven podobnosti obravnavane problematike. Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora se pripravljavcu posredujejo v tiskani in digitalni obliki.

Strokovne rešitve za urbanistično zasnovo naselja Kozje se pridobijo z izdelavo vsaj dveh variantnih rešitev. Variantne rešitve prostorskega razvoja bodo pripravljene na osnovi obveznih strokovnih podlag.
Pripravljavec lahko pridobi tudi druge analize prostora in podrobnejše strokovne podlage (za urbanistične zasnove), za katere se v postopku priprave SPRO ugotovi, da so pomembne pri obravnavi problematike in za odločitev o prostorskem razvoju občine.

Vse geodetske podlage, ki so potrebne za pripravo SPRO, pridobi pripravljavec.
Potrebni geodetski podatki in geodetske podlage, ki bodo uporabljeni kot strokovna podlaga in kot podlaga za izdelavo kartografskega dela SPRO, so naslednji: podatek iz registra prostorskih enot (RPE) za naselja, mejo občine in meje katastrskih občin, grafični podatki katastra stavb, digitalni katastrski načrt, državna topografska karta merila 1:50.000, državna topografska karta merila 1:25.000, temeljni topografski načrti merila 1:5.000, državna topografska karta DTK5 (kolikor je že izdelana za območje strnjenih naselij v občini), digitalni ortofoto načrti. Vsi podatki se nanašajo na območje Občine Kozje.
V kolikor se v postopku priprave SPRO ugotovi, da je potrebno pridobiti tudi druge geodetske podatke, ki niso našteti v prejšnjem odstavku, se le-te pridobi tekom postopka.

Skladno z določili ZVO in ZON je pripravljavec z vlogo št. 00303-0004/2006 z dne 5. 10. 2006 obsvetil Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: MOP) o nameri priprave SPRO.
Na podlagi obvestila je MOP pripravljavca z dopisom št. 35409-280/2006/ML, z dne 14. 11. 2006 seznanilo, da obvestilo o nameri priprave SPRO dopolni s podrobnejšimi podatki glede načrtovane ureditve. Rok za dopolnitev obvestila o nameri je bil podaljšanj do dne 31. 1. 2007.
Skladno s spremembami ZVO (40. člen, Uradni list RS, št. 36/06) se je Občina Kozje odločila, da dopolni vlogo naknadno v fazi priprave SPRO, ko bo znana vsebina in raven natančnosti, s katero bo SPRO izdelana, vključno z ustreznim kartografskim prikazom določenih ali načrtovanih posegov ali območja, ki ga SPRO zajema.
Če bo Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo Občino Kozje seznanilo, da je v postopku sprejemanja SPRO treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje in da mora za njegovo izvedbo pripravljavec SPRO zagotoviti izdelavo okoljskega poročila, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo vplivi izvedbe plana na okolje in možne alternative, ob upoštevanju ciljev in geografskih značilnosti območja, na katerega se plan nanaša in revizijo okoljskega poročila, bo Občina Kozje k postopku celovite presoje vplivov na okolje pristopila naknadno.

Priprava SPRO bo ob sodelovanju nosilcev urejanja prostora predvidoma potekala po naslednjem terminskem planu:
Prva prostorska konferenca
– Pripravljavec je do sprejema tega programa priprave v skladu z 28. členom ZUreP-1 in namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesi združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta že izvedel 1. prostorsko konferenco in izbral načrtovalca SPRO z javnim naročilom. Datum, kraj in čas zbora konference je pripravljalec v skladu z ZUreP-1 objavil v javnih medijih in na krajevno običajen način. Priporočila udeležencev, dana na 1. prostorski konferenci, bodo obravnavana tekom nadaljnjega postopka priprave SPRO, predvsem pa v okviru izdelave strokovnih podlag pripravljavca.
Pridobivanje smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora
– Po sprejemu programa priprave pripravljavec pridobi geodetske podlage in druge podatke ter skupaj z načrtovalcem pristopi k izdelavi strokovnih podlag pripravljavca, v okviru katerih objavi poziv za zbiranje pobud javnega in zasebnega sektorja.
– Pripravljavec pozove nosilce urejanja prostora iz tega programa priprave, da v roku 30 dni po prejetju vloge pripravljavca posredujejo smernice za načrtovanje. Hkrati s pozivom jim pripravljavec posreduje tudi ta program priprave.
– Po izteku roka za pridobitev smernic načrtovalec dopolni strokovne podlage.
– Načrtovalec in pripravljavec pripravita predlog SPRO. Pripravljavec obravnava predlog SPRO na občinskem svetu.
Druga prostorska konferenca
– Pripravljavec skliče zbor 2. prostorske konference.
– Glede na pridobljene predloge, pripombe in priporočila, dane na občinskem svetu in 2. prostorski konferenci, načrtovalec in pripravljavec dopolnita predlog SPRO.
Javna razgrnitev in obravnava prostorskega akta
– Najmanj 14 dni po izvedbi 2. prostorske konference pripravljavec s sklepom javno razgrne predlog SPRO. Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni. V času javne razgrnitve pripravljavec organizira javno obravnavo predloga SPRO.
– Pripravljavec po javni razgrnitvi predloga SPRO ob upoštevanju strokovnih stališč načrtovalca, zavzame stališča do pripomb in predlogov danih v času javne razgrnitve.
– Načrtovalec dopolni predlog SPRO v skladu s stališči do pripomb in predlogov iz prejšnje alineje.
– Pripravljavec pozove nosilce urejanja prostora iz tega programa priprave, da v roku 30 dni po prejetju vloge pripravljavca posredujejo mnenja k dopolnjenemu predlogu SPRO.
Sprejem akta
– Pripravljavec izvede obravnavo dopolnjenega predloga SPRO na občinskem svetu po pridobitvi mnenj nosilcev. Sestavni del gradiva so stališča s pripombami in predlogi iz javne obravnave in javne razgrnitve ter priporočila prostorske konference.
– Občinski svet sprejme dopolnjen predlog SPRO z odlokom.
Potrditev in objava akta
– Pred objavo odloka o SPRO pripravljavec pošlje SPRO ministru za prostor v potrditev. Minister za prostor v 15 dneh od prejema vloge ugotovi, ali je vloga popolna in v skladu z 69. členom ZUreP-1 in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter prostorskimi akti države.
– Potrjen odlok o SPRO pripravljavec objavi skupaj z datumom in številko sklepa ministra za prostor o potrditvi.
Podaljšanje roka
– Roki za pripravo prostorskega akta, predvideni v programu priprave se lahko zaradi nepredvidenih zunanjih okoliščin spremenijo
Sprememba zakonodaje s področja prostorskega načrtovanja
– V primeru spremembe zakonodaje se novi zakonodaji ustrezno prilagodi postopek in vsebina priprave in sprejemanja SPRO skladno z določili nove zakonodaje.

Sredstva za izdelavo in sprejem SPRO, vključno s sredstvi za izdelavo strokovnih podlag pripravljavca, geodetskimi podlagami in celovito presojo vplivov SPRO na okolje zagotovi pripravljavec vsakoletno v proračunu.
Sredstva, potrebna za izdelavo zakonsko predpisanih strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora, zagotovijo nosilci iz lastnih proračunskih sredstev.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati z dnem objave.