Na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) ter 29. člena Statuta Občine Kozje (Uradni list RS, št. 64/99, 98/00 in 65/05) je župan Občine Kozje dne 19. 2. 2007 sprejel

Ta program priprave določa oceno stanja, razloge in pravno podlago za pripravo prostorskega reda Občine Kozje (v nadaljevanju: PRO), predmet in programska izhodišča, ureditveno območje, pristojne nosilce urejanja prostora, seznam potrebnih strokovnih podlag, način pridobitve strokovnih rešitev, navedbo in način pridobitve geodetskih podlag, obveznosti glede izdelave celovite presoje vplivov PRO na okolje, roke za pripravo prostorskega akta ter obveznosti o financiranju prostorskega akta.

Glede na to, da Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03-popr.; v nadaljevanju: ZUreP-1) omogoča sočasnost priprave prostorskih aktov za isto prostorsko ureditev (ZUreP-1, 22. člen), ter glede na priporočila Ministrstva za okolje in prostor občinam, da naj pričnejo pripravljati strategije prostorskega razvoja in prostorske rede občin istočasno in načrtujejo njihov sočasni sprejem, se je Občina Kozje odločila, da formalno prične s pripravo prostorskega reda občine ter v največji možni meri sočasno vodi postopek za izdelavo in sprejem strategije prostorskega razvoja Občine Kozje (v nadaljevanju: SPRO) in prostorskega reda Občine Kozje (v nadaljevanju: PRO).

S PRO bo nadomeščena vsebina prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 63/93) in vsebina prostorskih ureditvenih pogojev, ki veljajo na območju Občine Kozje in določajo merila in pogoje za posege v prostor. ZUreP-1 namreč z dnem 20. 7. 2007 razveljavlja vse občinske prostorske akte, sprejete v prejšnji družbeno ekonomski ureditvi v okviru sistema družbenega planiranja. Te bo Občina Kozje med drugim nadomestila s PRO, ki predstavlja temeljni izvedbeni prostorski akt občine, ki z uvedbo meril in pogojev za urejanje prostora zagotavlja izvedbo načrtovanih prostorskih ureditev.

Pravna podlaga za pripravo PRO je dana v 171. členu Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1, Uradni list RS, št. 110/02, 08/03 – popravek) in njegovih podzakonskih aktih, predvsem v Pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave prostorskega reda občine ter vrstah njegovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 127/04) ter s sprejemom Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Prostorskega reda Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04).
Če se tekom postopka priprave PRO spremeni zakonodaja s področja prostorskega načrtovanja, se novi zakonodaji ustrezno prilagodi postopek in vsebina priprave in sprejemanja PRO skladno z določili nove zakonodaje.

Občina Kozje bo s PRO določila območja namenske rabe prostora, merila in pogoje ter ukrepe za načrtovanje v prostoru in pripravo lokacijskih načrtov občine ter pogoje za pripravo projektov po določbah zakona, ki ureja graditev objektov. Občina bo v PRO sledila ciljem prostorskega razvoja, opredeljenim v SPRO, ki določa prostorski razvoj na strateški ravni.
Izhodišča za pripravo PRO bodo strokovne podlage iz 5. točke tega programa priprave ter digitalizirane in v skladu s Pravilnikom o pripravi prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov v digitalni obliki (Uradni list RS, št. 20/03) izdelane prostorske sestavine, ki bodo uporabljene kot eno izmed izhodišč za določitev namenske rabe v prostoru.

V času planskega gospodarstva, v obdobju pred slovensko osamosvojitvijo, se je v Kozje usmeril gospodarski razvoj do te mere, da je zaposloval velik del prebivalcev tega območja (Mont Kozje, obrat Steklarne Rogaška Slatina); velik delež prebivalstva pa je odhajal na delo v najbližji železarski center – Štore. Lega Občine Kozje daleč od prometnih poti je nato v času izrazite koncentracije gospodarstva na prometno najbolj dostopnih območjih povzročila stagnacijo gospodarskega razvoja. Največji gospodarski subjekti so v stečaju, prav tako se je zmanjšalo število delovnih mest v Železarni Štore. Gospodarska slika same občine je tako slabša, v prihodnosti pa bo odvisna predvsem od lastne iniciative občanov. Vloga občine je, da zagotovi ustrezne prostorske možnosti za umeščanje novih gospodarskih dejavnosti, izgradi komunalno opremo teh območij in stimulira investitorje s pripravljenimi zemljišči.
Analiza možnosti prostorskega razvoja gospodarstva v občini Kozje je sledeča:
– gričevnato območje vzhodnega dela občine, pa tudi širše območje Podsrede in Zagorja nudi možnosti pridelave in nadaljnje predelave kmetijskih proizvodov; objekti za predelavo kmetijskih pridelkov se umeščajo v obliki manjših gostitev ter dopolnitev in zaokrožitev obstoječe grajene strukture,
– zahodni del občine, območje Vetrnika, ter skrajni južni del je primeren za pridelavo in nadaljnjo predelavo kmetijskih proizvodov, pri čemer se le-ta vrši v okviru že obstoječe grajene strukture,
– večja gospodarska iniciativa se usmeri v dve coni, in sicer na območje naselja Lesično, kjer se formira manjša obrtna cona, ter na območje naselja Kozje, kjer se formira večja poslovno-obrtna cona; taka razmestitev novih obrtnih con izhaja iz naravnih danosti prostora (uravnano dno rečne doline, erozijsko manj izpostavljeno, odmaknjeno od pomembnejših naravnih vrednot in podobno), ustvarjenih danosti (že obstoječe prometne povezave z možnostjo ureditve ustreznih prometnih dostopov, delno že izgrajena komunalna oprema območja, gostitev druge grajene strukture v neposredni bližini in podobno), območij varovanj (odmik od pomembne kulturne dediščine ter zavarovanih naravnih vrednot in podobno) ter obstoječe in predvidene iniciative (že obstoječi zametki obrtnih con, že izgrajeni posamezni objekti, namenjeni proizvodnji oziroma obrti, prisotna je iniciativa po novih vlaganjih v gospodarstvo, ki pa jo je potrebno ustrezno prostorsko umestiti in podobno),
– gospodarske dejavnosti, ki se razvijajo v občini, so tiste, ki imajo tradicijo (steklarstvo, tekstilna proizvodnja), prouči pa se možnost razvoja novih gospodarskih dejavnosti, ki imajo potencial v širšem prostoru in za katere nudi občina vire kot razvojno prednost pred ostalimi občinami (na primer polnilnica pitne vode, saj se v občini nahaja večja količina kvalitetne pitne vode).

Na območju Občine Kozje je poselitev evidentirana kot avtohtona oblika razpršene poselitve kmetij v celkih, in sicer na območju Vetrnika in južnega dela občine (Osredek pri Podsredi). Za preostalo območje občine, predvsem pa za njen vzhodni in osrednji del je značilen preplet razpršene gradnje in razpršene poselitve, znotraj katerega so prepoznani vzorci gradnje v manjših zaselkih, slabše je razpoznaven vzorec v vinogradniških območjih, večji del pa predstavlja preplet razpršene gradnje in težje prepoznavnih vzorcev razpršene poselitve. Poleg teh oblik se v občini pojavljajo strnjena naselja, ki imajo glede na izhodišča strokovnih podlag svoje potenciale v razvoju.
Analiza možnosti prostorskega razvoja poselitve v Občini Kozje je sledeča:
– zahodni del občine, območje Vetrnika, in južni del občine, Osredek pri Podsredi, je namenjeno ohranjanju avtohtone oblike poselitve kmetij v celkih,
– gričevnato območje vzhodnega dela občine, pa tudi širše območje Podsrede in Zagorja je namenjeno gostitvi obstoječe grajene strukture skladno z njeno tipologijo, ki je lokalno prepoznavna, ter sanaciji razpršene gradnje; na tem območju gre predvsem za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter dopolnilne gradnje objektov, ki pomenijo zaokrožitev in sanacijo posamičnih skupin objektov zunaj strnjenih naselij; umeščanje nove grajene strukture mora biti skladno s prepoznanim vzorcem poselitve na lokalni ravni (slemenska gradnja, obcestna gradnja, gradnja v vinogradniškem območju in podobno); zaradi že omenjenega mozaičnega prepleta različnih vzorcev poselitve tega dela občine, pri čemer gre za težje berljivo sliko poselitve, je območja posameznih oblik poselitve nesmiselno določiti a-priori, pač pa se ob morebitnem interesu potencialnih investitorjev v tem delu občine ob pripravi izvedbenih prostorskih aktov občine preveri, ali pobude pomenijo funkcionalne zaokrožitve in ali ustrezajo tipologiji, ki je lokalno prepoznana,
– prostorski razvoj in nova grajena struktura se usmerja v sedem strnjenih naselij, za katera se pripravljajo podrobnejše usmeritve:
– vlogo vodilnega naselja občine (prva stopnja v omrežju naselij) ima občinsko središče Kozje, za katero se zaradi predvidenega intenzivnejšega prostorskega razvoja (izgradnja družbene infrastrukture, nove površine za obrtno-poslovno cono, nove površine za trgovsko ponudbo, možnost razvoja turizma in turističnih kapacitet, nova stanovanjska gradnja, prenova starega trškega jedra in drugo) izdela urbanistična zasnova, na podlagi le-te pa izvedbeni prostorski akti, za območje širitev in notranje prenove predvsem občinski lokacijski načrti; za naselje Kozje se predvidijo površine za nadaljnjo širitev,
– drugo stopnjo v omrežju naselij ima Lesično, kjer se zagotavljajo površine za družbeno infrastrukturo, oskrbo, stanovanja in obrt; zaradi predvidenega intenzivnejšega razvoja naselja se zanj izdela urbanistična zasnova, na podlagi le-te pa izvedbeni prostorski akti, za območje širitev in notranje prenove predvsem občinski lokacijski načrti; za naselje Lesično se predvidijo površine za nadaljnjo širitev,
– tretjo stopnjo v omrežju naselij imajo Pilštanj in Podsreda, ki se zaradi izjemne ohranjenosti urbanističnih in arhitekturnih kvalitet razvijata v smislu notranje prenove naselij v obstoječih gabaritih; obe naselji imata potencial v razvoju turistične ponudbe (nastanitve v penzionih, gostinstvo, info točke), promociji kulturne dediščine (muzeji, razstavne sobe, promocija tipične arhitekture, promocija kulturnih spomenikov, prireditve), v razvoju kulturnih in umetniških dejavnosti (koncerti, slikarske in druge umetniške delavnice), v procesu osnovnega izobraževanja (šole v naravi, šolski izleti iz šol širše regije), dopolnitvi turistične ponudbe sosednjih zdraviliških krajev (povezave s temami v Podčetrtku in Rogaški Slatini) in drugo;
– tretjo stopnjo v omrežju naselij imajo še naselja Gubno, Buče in Zagorje, za katera je predvidena zaokrožitev in notranja prenova; v naselju Gubno je prisotna močna iniciativa za ureditve turistično-izobraževalnega središča, s čimer bi se ohranila poselitev sicer demografsko ogrožene vasi, odprla bi se nova delovna mesta, predvsem pa bi se izvedla celovita prenova naselja, ki sicer stagnira; zaradi predvidenega intenzivnejšega razvoja vasi oziroma njene notranje prenove je smiselno za celotno naselje izdelati tudi občinski lokacijski načrt.

Razvoj turizma v Občini Kozje med drugim determinirajo reliefna izoblikovanost prostora občine, grajena struktura s poudarkom na tipologiji poselitve, nadalje celovitost varovanega območja regijskega parka s kulturno dediščino in naravnimi vrednotami, druge naravne prvine prostora – tudi potencialne in še neraziskane (termalna voda) – in angažiranost prebivalcev občine. Občino Kozje odlikuje naravna ohranjenosti lastnega prostora, ki ga je uspela v veliki meri obvarovati pred zunanjimi vplivi. Nova ekološka in naravna paradigma prostorskega razvoja postaja med drugim tudi trend v turističnem razvoju. Poleg »lastne« ponudbe pa je Občina Kozje vpeta tudi v turistični potencial širšega prostora. V neposredni bližini se nahaja več turistično-zdraviliških krajev (Rogaška Slatina – 30 km, Podčetrtek – 12 km, Čateške toplice – 32 km), občina pa leži v samem osrčju Kozjanskega, regije, ki ima velik in neizkoriščen potencial turistične ponudbe. Zaledje turističnih obiskovalcev se na regionalni ravni veže na Savinjsko regijo s Celjem ter Spodnjeposavsko regijo s Krškim, na državni ravni pa predvsem kot ponudba tujim, hrvaškim gostom. Velik potencial predstavljajo obiskovalci bližnjih zdraviliško-turističnih krajev, ki poleg termalnega turizma spoznavajo tudi širšo okolico.
Analiza možnosti prostorskega razvoja turizma v Očini Kozje je sledeča:
– gričevnato območje vzhodnega dela občine, pa tudi širše območje Podsrede in Zagorja nudi možnost razvoja turizma na kmetijah (kmečki turizem), ki se povezujejo s tematskimi potmi (vinske ceste, kolesarske poti, po poteh kulturne dediščine in podobno); turistične kapacitete se umeščajo kot manjše gostitve ter dopolnitve in zaokrožitve obstoječe grajene strukture,
– zahodni del občine, območje Vetrnika, ter skrajni južni del je zaradi izrazito ohranjenega naravnega okolja primerno za sonaravni in ekološki turizem, ki ne zahteva večjih posegov v krajinsko podobo; območje nudi možnosti kmečkega turizma predvsem kot zaokrožitev obstoječe grajene strukture, nadalje možnosti pohodništva, turizma, ki temelji na promociji naravnih vrednot območja (suhi travniki), ob podrobnejši proučitvi vplivov na okolje pa tudi možnosti za lokalno manjše smučišče, če to ne povzroča bistvenih novih posegov v prostor (ne vpliva na naravne vrednote, ne zahteva posekov gozdnih površin in podobno),
– zaradi bogate kulturne dediščine občine se možnosti za razvoj turizma, ki temelji na njeni promociji, ponujajo praktično v celotni občini, lahko tudi kot tematsko povezana turistična pot; največja koncentracija kulturnih spomenikov, še posebej pa naselbinske dediščine, ki jih je smiselno v prvi vrsti nameniti za turistično promocijo, pa se nahaja v Podsredi, Pilštanju in Kozjem; turistične kapacitete se umeščajo strogo kot prenova obstoječega stavbnega fonda z manjšimi dopolnitvami v naseljih Podsreda in Pilštanj, med tem ko so v Kozjem dane tudi možnosti za umestitev novega turističnega območja,
– zaradi tektonskih značilnosti je v občini prisotna večja verjetnost nahajališč termalne vode; proučitev možnosti za termalni turizem se kaže v območju naselja Kozje, kjer se umestijo turistične kapacitete v obliki novega turističnega območja,
– iniciativa prebivalcev občine se nanaša na vzpostavitev novega turistično-izobraževalnega centra; iniciativna je močna in podkrepljena s številnimi preliminarnimi raziskavami in študijami (Program razvoja demografsko ogroženih območij občine Kozje, MER Evrocenter za management in razvoj, Gubno, 1998, Razvojno prestrukturiranje vasi Gubno, MER Evrocenter za management in razvoj, Gubno, Kozje in Maribor, 2000); prostorske možnosti za umestitev novega turistično-izobraževalnega centra se kažejo v naselju Gubno, saj se s tem spodbudi oživitev in razvoj vasi, njena celovita prenova, nova delovna mesta in dopolnitev turistične ponudbe občine.

Na razvoj kmetijstva in gozdarstva v Občini Kozje v večji meri vplivajo naravne danosti. Zahodni in južni del občine je gozdnat, tu se že vrši gozdarstvo. Preostali del občine je v večji meri gričevnat in primernejši za kmetijsko pridelavo. Usmerjenost občine je bila predvsem v preteklosti izrazito kmetijska, v obdobju intenzivnejše industrializacije in odpiranju delovnih mest v bližnjih zaposlitvenih centrih (Štore, Celje), pa je mnogo prebivalcev odhajalo na delo v (industrijska) središča, kmetijstvo pa se je ohranilo zgolj kot dopolnilna dejavnost. Danes je večjih kmetijskih gospodarstev tako precej manj, tudi možnosti intenzivnejše kmetijske proizvodnje so zaradi gričevnatega reliefa precej slabše.
Analiza možnosti prostorskega razvoja kmetijstva in gozdarstva v Občini Kozje je sledeča:
– hribovit in z gozdom močno poraščen zahodni del občine oziroma območje Vetrnika in njen skrajni južni del dajejo možnosti razvoja gozdarstva; le-to mora biti usklajeno z varstvenimi zahtevami, s katerimi je zaščiteno naravno okolje in naravne vrednote predvsem zahodnega dela občine,
– preostali del občine je primernejši za kmetijsko proizvodnjo; mozaični preplet njivskih površin, travnikov, pašnikov, sadovnjakov, vinogradov in gozdov daje možnosti pestre kmetijske pridelave različnih kultur, ki pa zaradi naravnih danosti, predvsem gričevnatega reliefa, nima večjih možnosti intenziviranja kmetijske proizvodnje,
– razvojna paradigma kmetijstva v Občini Kozje naj bo sonaravno kmetijstvo, ekološka pridelava in predelava kmetijskih proizvodov, uporaba naravi in okolju prijaznejših načinov kmetovanja (kolobarjenje, naravna gnojila itd.) in podobno,
– prostorske možnosti za intenzivnejšo kmetijsko pridelavo so v manjši meri prisotne na skrajnem vzhodnem delu občine, v širši okolici naselja Buče ter v južnem delu občine, v širši okolici Podsrede, Gorjan in Pokleka pri Podsredi; poleg tega je v občini prisotno vinogradništvo, ki ima prostorske možnosti nadaljnjega razvoja, in sicer na gričevnatih sončnih legah severovzhodnega dela (Dobležiče, Buče), vzhodnega dela (Zdole) in jugozahodnega dela občine (Gorjane, Vojsko).

Na območju Občine Kozje ni pomembnejših nahajališč rudnin, ki bi bila primerna za pridobivanje. V osrednjem delu občine, severno od naselja Kozje, se nahaja večji kamnolom, ki ima negativno estetsko komponento v odnosu do ostalega naravno ohranjenega okolja. Sicer je v občini prisotnih še nekaj manjših, nelegalnih kamnolomov, nekateri od njih so že sanirani.
Analiza možnosti prostorskega razvoja rudarstva v Občini Kozje je sledeča:
– za obstoječ kamnolom se izdela študija njegove ekonomske upravičenosti ter sanacijski načrt; teži se k postopnemu opuščanju kamnoloma in njegovi sanaciji,
– manjši, nelegalni kamnolomi se opustijo in sanirajo,
– ne aktivirajo se nova nahajališča rudnin.

Naravne danosti občine, predvsem prisotnost večjih gozdih površin, kjer se že vrši gozdarska dejavnost, in visoka vodnatost občine dajejo specifične možnosti razvoja energetike.
Analiza možnosti prostorskega razvoja energetike v Občini Kozje je sledeča:
– zahodni del občine, območje Vetrnika, in skrajni južni del občine je z gozdom močno poraščen in primeren za nadaljnji razvoj gozdarstva, pri čemer se ostanki pri predelavi lesa lahko uporabijo za razvoj energetike, ki temelji na izkoriščanju biomase,
– visoka vodnatost predvsem zahodnega dela občine nudi možnost proučitve izgradnje malih hidroelektrarn,
– zaradi trajnostno naravnanega prostorskega razvoja občine, ki bo sonaraven in usklajen z varstvenimi zahtevami regijskega parka, so alternativne oblike energije (biomasa, male HE) lahko prioriteta pri razvoju energetike v Občini Kozje.

Usmeritve glede varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine daje Kozjanski park, saj velik del Občine Kozje leži v območju regijskega parka. Zaradi trajnostno naravnanega prostorskega razvoja bo občina v čim večji možni meri upoštevala priporočila varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, ki temeljijo na strokovnih podlagah Kozjanskega parka.

Analize, iz katerih so razvidne različne možnosti prostorskega razvoja za druga področja, ki niso predhodno navedena (predvsem razvoj gospodarske infrastrukture, tudi upravljanje z vodami, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in podobno), bodo izdelane naknadno, po pridobitvi smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora.

S PRO bo Občina Kozje določila območja namenske rabe prostora, merila in pogoje za urejanje prostora, členitev območja občine na prostorske in funkcionalne enote, za katere bodo izdelani prostorski akti in merila in pogoji za varovanje prostora ter ukrepe za izvajanje PRO za celotno območje občine Kozje.

Pripravljavec PRO je Občina Kozje (v nadaljevanju: pripravljavec).

Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred začetkom izdelave PRO podati smernice in strokovne podlage za njegovo pripravo, k dopolnjenemu predlogu PRO pa mnenje, so:
1. Ministrstvo za okolje in prostor:
– Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj.
– Direktorat za okolje, Sektor za varstvo narave.
– Direktorat za okolje, Sektor za vode.
– Direktorat za okolje, Sektor za rudarstvo in mineralne surovine.
– Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami.
– Agencija RS za okolje, Urad za okolje.
– Agencija RS za okolje, OE Celje.
– Agencija RS za okolje, Sektor za ohranjanje narave.
2. Ministrstvo za promet:
– Direktorat za ceste.
– Direktorat za železnice.
– Direktorat za letalstvo.
– Direktorat za pomorstvo.
– Direkcija RS za ceste, Izpostava Celje.
3. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:
– Direktorat za kmetijstvo.
– Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
4. Ministrstvo za kulturo
5. Ministrstvo za gospodarstvo:
– Direktorat za notranji trg.
– Direktorat za energijo.
6. Ministrstvo za informacijsko družbo.
7. Ministrstvo za zdravje:
– Področje za razvoj omrežja ustanov zdravstvene dejavnosti.
– Zdravstveni inšpektorat RS, OE Celje.
8. Ministrstvo za šolstvo in šport.
9. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
10. Ministrstvo za obrambo:
– Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo.
– Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Celje.
– Uprava za obrambo, Celje.
11. Ministrstvo za notranje zadeve.
12. Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko.
13. ELES Elektro Slovenija, javno podjetje za prenos električne energije d.o.o., Ljubljana.
14. Zavod za gozdove Slovenije, OE Celje in OE Brežice.
15. Zavod RS za varstvo narave, OE Celje.
16. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje.
17. Pošta Slovenije d.o.o.
18. Telekom Slovenije d.d., PE Celje.
19. OKP Javno komunalno podjetje Rogaška Slatina d.o.o.,
20. Elektro Celje d.d., javno podjetje za distribucijo električne energije, Celje.
21. Geoplin d.o.o., Ljubljana.
22. Občina Kozje – področje razvoja prometa (lokalne ceste), gospodarstva, družbene javne infrastrukture lokalnega pomena, turizma, kmetijstva, kulture, druge infrastrukture lokalnega pomena.

Drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi PRO, so:
– Občinski svet Občine Kozje,
– Odbor Občinskega sveta Občine Kozje za komunalne dejavnosti, urejanje prostora in varstvo okolja,
– župan Občine Kozje,
– strokovne službe občinske uprave Občine Kozje,
– krajevne skupnosti v Občini Kozje,
– strokovna komisija za spremljanje priprave novih prostorskih aktov Občine Kozje.
O pripravi PRO pripravljavec obvesti tudi sosednje občine, in sicer občine Bistrica ob Sotli, Podčetrtek, Šentjur, Brežice in Krško, ki lahko v postopku priprave PRO dajejo predloge in mnenja v zvezi s prostorskimi ureditvami, ki lahko vplivajo na njihove zadeve urejanja prostora.
Če se v postopku priprave PRO ugotovi, da je potrebno pridobiti smernice in mnenja drugih organov, ki niso našteti v 4. točki tega programa priprave, se le-te pridobi tekom postopka.

Pripravljavec zagotovi strokovne podlage pripravljavca in sicer »Strokovne podlage za strategijo prostorskega razvoja in prostorski red občine Kozje«. Za strokovne podlage PRO se štejejo že izdelane strokovne podlage za SPRO, ki se po potrebi dopolnijo ali izdelajo na novo v tistih sestavinah, ki so pomembne za PRO.
Del strokovnih podlag pripravljavca je predvsem temeljita analiza vseh veljavnih prostorskih ureditvenih pogojev iz drugega odstavka 1. točke tega programa priprave, zlasti v delih, ki se nanašajo na merila in pogoje glede določanja velikosti gradbenih parcel, oblikovanja objektov, varstva kulturne dediščine in ohranjanja naravnih vrednot ter druga merila oziroma pogoji. Dosedanje rešitve se podrobneje prouči in po potrebi v skladu z zakonom ustrezno nadgradi.

Pri izdelavi PRO se smiselno upoštevajo že izdelane strokovne podlage, in sicer:
1. Program razvoja demografsko ogroženih območij občine Kozje, Gubno, 1998: MER Evrocenter za management in razvoj, vodja raziskave: prof. dr. mag. Janko Belak, dipl. oec., sodelavki: mag. Mojca Duh, dipl. oec., mag. Zdenka Pašič, dipl. oec.
2. Izhodišča za oblikovanje razvojne strategije Kozjanskega, Celje, oktober 1998: Regionalni podjetniški center Celje, avtor: Darko Bizjak, iur.
3. Celostni razvoj podeželja in obnova vasi na območju krajevne skupnosti Lesično (Razvojni projekt CRPOV za krajevno skupnost Lesično), projektna naloga CRPOV – 1. del, 1999: Populus, d.o.o., nosilec: mag. Darja Marinček Prosenc, univ. dipl. ing. kraj. arh., sodelavci: Irena Nartnik, univ. dipl. ing. kraj. arh., Tina Trampuš, univ. dipl. ing. kraj. arh., Barbara Jakopič, abs. kraj. arh.
4. Celostni razvoj podeželja in obnova vasi na območju krajevne skupnosti Lesično (Razvojni projekt CRPOV za krajevno skupnost Lesično), projektna naloga CRPOV – 1. del nadaljevanje, 1999: Populus, d.o.o., nosilec: mag. Darja Marinček Prosenc, univ. dipl. ing. kraj. arh., sodelavci: Irena Nartnik, univ. dipl. ing. kraj. arh., Tina Trampuš, univ. dipl. ing. kraj. arh., Barbara Jakopič, abs. kraj. arh.
5. Celostni razvoj podeželja in obnova vasi na območju krajevne skupnosti Lesično (Razvojni projekt CRPOV za krajevno skupnost Lesično), projektna naloga CRPOV – 2. del, 1999: Populus, d.o.o., nosilec: mag. Darja Marinček Prosenc, univ. dipl. ing. kraj. arh., sodelavci: Irena Nartnik, univ. dipl. ing. kraj. arh., Tina Trampuš, univ. dipl. ing. kraj. arh., Barbara Jakopič, abs. kraj. arh.
6. Razvojno prestrukturiranje vasi Gubno, Gubno, Kozje in Maribor, 2000: MER Evrocenter za management in razvoj, avtorica: Mojca Šantek, univ. dipl. ekon., mentor: prof. dr. mag. Janko Belak, univ.dipl.ekon.
7. Razvojni projekt CRPOV za območje naselja Vetrnik – 1. del, Lesično, 2000/2001: KIP VIZIJA, d.o.o., avtorji: Miroslava Romih, univ. dipl. ekon., Simona Arzenšek, univ. dipl. ing. agr., Primož Pečnik, ekon. teh., konzultant: Vesna Zakonjšek, univ. dipl. ing. kraj. arh.
8. Razvojni projekt CRPOV za območje naselja Vetrnik – 2. del, Lesično, 2000/2001: KIP VIZIJA, d.o.o., avtorji: Miroslava Romih, univ. dipl. ekon., Simona Arzenšek, univ. dipl. ing. agr., Primož Pečnik, ekon. teh., konzultant: Vesna Zakonjšek, univ. dipl. ing. kraj. arh.
9. Izhodišča razvojnega programa Obsotelja in Kozjanskega za občine: Bistrica ob Sotli, Dobje, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, september 2005: Razvojna agencija Sotla, Šmarje pri Jelšah, Razvojna agencija Kozjansko, Šentjur
10. Predlog osnutka načrta upravljanja za zavarovano območje Kozjanski park, maj 2006: pripravljeno v strokovni službi Kozjanskega parka
11. Regionalni razvojni program Savinjske regije 2007–2013, oktober 2006, izdelovalec RRA Celje, d.o.o.
12. Območni razvojni program Obsotelja in Kozjanskega 2007-2013, oktober 2006, Razvojna agencija Kozjansko, Šentjur pri Celju in Razvojna agencija Sotla, Šmarje pri Jelšah strokovne podlage Kozjanskega parka, med njimi tudi:
13. Poročilo razvojne naloge Koncept dolgoročnega razvoja Spominskega parka Trebče, glasilo spominskega parka Trebče, Krajinsko ekološke kvalitete, značilnosti in problematika spominskega parka Trebče, 1989, avtorica: Alenka Kolšek, univ. dipl. ing. kraj. arh.

Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora posredujejo posamezni nosilci urejanja prostora iz 4. točke tega programa priprave, pri čemer morajo upoštevati raven podobnosti obravnavane problematike. Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora se pripravljavcu posredujejo v tiskani in digitalni obliki, če v tej obliki že obstajajo.

Pri izdelavi PRO se upoštevajo že izdelane strokovne podlage pripravljavca iz 5. točke tega programa priprave, izhodišča veljavnih prostorskih aktov na območju občine Kozje, predvsem digitalizirane in v skladu s Pravilnikom o pripravi prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov v digitalni obliki (Uradni list RS, št. 20/03) izdelane prostorske sestavine in prostorski ureditveni pogoji v skladu z drugim odstavkom 1. točke tega programa priprave, podatki o obstoječi gospodarski javni infrastrukturi, podatki o pravnih režimih, geodetski podatki in podlage iz 7. točke tega programa priprave, drugi podatki iz uradnih evidenc in drugi podatki nosilcev urejanja prostora iz 4. točke tega programa priprave ter ostalih.
Pripravljavec lahko pridobi tudi druge analize prostora in podrobnejše strokovne podlage, za katere se v postopku priprave PRO ugotovi, da so pomembne pri obravnavi problematike in za odločitev o prostorskem razvoju občine.

Vse geodetske podlage, ki so potrebne za pripravo PRO, pridobi pripravljavec.
Potrebni geodetski podatki in geodetske podlage, ki bodo uporabljeni kot strokovna podlaga in kot podlaga za izdelavo kartografskega dela PRO, so naslednji: podatek iz registra prostorskih enot (RPE) za naselja, mejo občine in meje katastrskih občin, grafični podatki katastra stavb, digitalni katastrski načrt, državna topografska karta merila 1:50.000, državna topografska karta merila 1:25.000, temeljni topografski načrti merila 1:5.000, državna topografska karta DTK5 (v kolikor je že izdelana za območje strnjenih naselij v občini), digitalni ortofoto načrti. Vsi podatki se nanašajo na območje Občine Kozje.
Če se v postopku priprave PRO ugotovi, da je potrebno pridobiti tudi druge geodetske podatke, ki niso našteti v prejšnjem odstavku, se le-te pridobi tekom postopka.

Skladno z določili ZVO in ZON je pripravljavec z vlogo št. 00303-0003/2006 z dne 5. 10. 2006 obsvetil Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: MOP) o nameri priprave PRO.
Na podlagi obvestila je MOP pripravljavca z dopisom št. 35409-279/2006/ML, z dne 14. 11. 2006 seznanilo, da obvestilo o nameri priprave PRO dopolni s podrobnejšimi podatki glede načrtovane ureditve. Rok za dopolnitev obvestila o nameri je bil podaljšanj do dne 31. 1. 2007.
Skladno s spremembami ZVO (40. člen, Uradni list RS, št. 36/06) se je Občina Kozje odločila, da dopolni vlogo naknadno v fazi priprave PRO, ko bo znana vsebina in raven natančnosti, s katero bo PRO izdelana, vključno z ustreznim kartografskim prikazom določenih ali načrtovanih posegov ali območja, ki ga PRO zajema.
Če bo Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo Občino Kozje seznanilo, da je v postopku sprejemanja PRO treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje in da mora za njegovo izvedbo pripravljavec PRO zagotoviti izdelavo okoljskega poročila, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo vplivi izvedbe plana na okolje in možne alternative, ob upoštevanju ciljev in geografskih značilnosti območja, na katerega se plan nanaša in revizijo okoljskega poročila, bo Občina Kozje k postopku celovite presoje vplivov na okolje pristopila naknadno.

Priprava PRO bo ob sodelovanju nosilcev urejanja prostora predvidoma potekala po naslednjem terminskem planu in sicer hkrati s postopkom priprave SPRO:
Prva prostorska konferenca
– Pripravljavec je do sprejema tega programa priprave v skladu z 28. členom ZUreP-1 in namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesi združenj ter organizirane javnosti glede priprave PRO že izvedel 1. prostorsko konferenco in izbral načrtovalca PRO z javnim naročilom. Datum, kraj in čas zbora konference je pripravljalec v skladu z ZUreP-1 objavil v javnih medijih in na krajevno običajen način.
Pridobivanje smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora
– Po sprejemu tega programa priprave pripravljavec pridobi geodetske podlage in druge podatke ter skupaj z načrtovalcem pristopi k dopolnitvi strokovnih podlag pripravljavca.
– Pripravljavec pozove nosilce urejanja prostora iz 4. točke tega programa priprave, da v roku 30 dni po prejetju vloge pripravljavca posredujejo smernice za načrtovanje. Hkrati s pozivom jim pripravljavec posreduje tudi ta program priprave.
– Po izteku roka za pridobitev smernic načrtovalec dopolni strokovne podlage.
– Načrtovalec in pripravljavec pripravita predlog PRO. Pripravljavec obravnava predlog PRO na občinskem svetu.
Druga prostorska konferenca
– Pripravljavec skliče zbor 2. prostorske konference.
– Glede na pridobljene predloge, pripombe in priporočila, dane na občinskem svetu in 2. prostorski konferenci, načrtovalec in pripravljavec dopolnita predlog PRO.
Javna razgrnitev in obravnava PRO
– Najmanj 14 dni po izvedbi 2. prostorski konferenci pripravljavec s sklepom javno razgrne predlog PRO. Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni. V času javne razgrnitve pripravljavec organizira javno obravnavo predloga PRO.
– Pripravljavec po javni razgrnitvi predloga PRO ob upoštevanju strokovnih stališč načrtovalca, zavzame stališča do pripomb in predlogov danih v času javne razgrnitve.
– Načrtovalec dopolni predlog PRO v skladu s stališči do pripomb in predlogov iz prejšnje alineje.
– Pripravljavec pozove nosilce urejanja prostora iz 4. točke tega programa priprave, da v roku 30 dni po prejetju vloge pripravljavca posredujejo mnenja k dopolnjenemu predlogu PRO.
Sprejem akta
– Pripravljavec izvede obravnavo dopolnjenega predloga PRO na občinskem svetu po pridobitvi mnenj nosilcev. Sestavni del gradiva so stališča s pripombami in predlogi iz javne obravnave in javne razgrnitve ter priporočila prostorske konference.
– Občinski svet sprejme dopolnjen predlog PRO z odlokom.
Potrditev in objava akta
– Pred objavo odloka o PRO pripravljavec pošlje PRO ministru za prostor v potrditev. Minister za prostor v 15 dneh od prejema vloge ugotovi, ali je vloga popolna in v skladu z 69. členom ZUreP-1 in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter prostorskimi akti države.
– Potrjen odlok o PRO pripravljavec objavi skupaj z datumom in številko sklepa ministra za prostor o potrditvi.
Podaljšanje roka
– Roki za pripravo PRO, predvideni v tem programu priprave se lahko zaradi nepredvidenih zunanjih okoliščin spremenijo.
Sprememba zakonodaje s področja prostorskega načrtovanja
– V primeru spremembe zakonodaje se novi zakonodaji ustrezno prilagodi postopek in vsebina priprave in sprejemanja PRO skladno z določili nove zakonodaje.

Sredstva za izdelavo in sprejem PRO, vključno s sredstvi za izdelavo strokovnih podlag pripravljavca, geodetskimi podlagami in morebitno celovito presojo vplivov PRO na okolje zagotovi pripravljavec vsakoletno v proračunu.
Sredstva, potrebna za izdelavo zakonsko predpisanih strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora, zagotovijo nosilci iz lastnih proračunskih sredstev.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati z dnem objave.