Na podlagi 5., 6., 12., 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), 10. in 18. člena Statuta Občine Logatec (LN, št. 5/99) ter na predlog Javnega zavoda za varstvo kulturne dediščine – enota Ljubljana je Občinski svet Občine Logatec na 2. redni seji dne 25. 1. 2007 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enoto dediščine:
– Laze pri Planini – Domačija Laze 1 (EŠD 308).
Enota ima zaradi kulturnih, etnoloških, arhitekturnih in zgodovinskih lastnosti poseben pomen za širše lokalno območje Občine Logatec. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Na Lekanovi domačiji, ki stoji v južnem delu naselja Laze pri Planini, tik ob robu Planinskega polja, izstopa osrednja stavba – nadstropni kmečki dvorec z značilnim notranjskim peterostranim tlorisom. Arhitekturna zasnova stavbe kaže vse značilnosti poznega srednjega veka, to je čas prehoda iz 16. v 17. stoletje. S svojo bogato notranjo opremo predstavlja edinstven muzej, ohranjen in situ in enega najkvalitetnejših ohranjenih kmečkih objektov v slovenskem prostoru.

Spomenik obsega stavbno parcelo številka 5, k.o. Laze.
Meje spomenika so vrisane na zemljiško katastrskem načrtu v merilu 1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Meje vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, etnoloških, arhitekturnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– ohranjanje gabaritov, primarnih tlorisnih razporedov in izvirne gradbene substance,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekte na domačiji, v stanovanjski in v gospodarskih stavbah ter v dvoriščnem prostoru ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika.
Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov ohranjanju ter varovanju vedut na domačijo.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranijo kulturne, etnološke, arhitekturne in zgodovinske vrednote spomenika,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika in premične dediščine in situ, v tisku in drugih medijih,
– spodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne območne enote Zavoda.

Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenika ali njegovih sestavnih delov odločbo o varstvu na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.