Na podlagi prvega odstavka 25. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 - uradno prečiščeno besedilo) minister za zdravje predpisuje
P R O G R A M
imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 2007
I
Ta program opredeljuje naslednje programe:
1. Program imunoprofilakse za predšolske otroke;
2. Program imunoprofilakse za učence, dijake in študente za šolsko leto 2007/2008;
3. Program imunoprofilakse za osebe, ki so pri opravljanju dela izpostavljene nalezljivim boleznim;
4. Program imunoprofilakse za druge skupine prebivalstva;
5. Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za potnike v mednarodnem prometu;
6. Program kemoprofilakse proti določenim nalezljivim boleznim;
7. Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za prebivalstvo v primeru izrednih razmer.
1. PROGRAM IMUNOPROFILAKSE ZA PREDŠOLSKE OTROKE
CEPLJENJE PROTI:
davici
tetanusu
oslovskemu kašlju
otroški paralizi
hemofilusu influence b
ošpicam
mumpsu
rdečkam
hepatitisu B
CEPLJENJE V PRIMERU INDIKACIJE PROTI:
tuberkulozi
tifusu
hepatitisu A
meningokoknim okužbam
pnevmokoknim okužbam
noricam
gripi
OSTALA MOŽNA CEPLJENJA PROTI:
klopnemu meningoencefalitisu
rotavirusnim okužbam
ZAŠČITA PROTI:
respiratornemu sincicijskemu virusu
CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA V PRIMERU INDIKACIJE PROTI:
hepatitisu B
steklini
tetanusu
1. CEPLJENJE
1. 1. Cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence b in otroški paralizi
Cepljenje se opravi s kombiniranim 5-valentnim cepivom proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, okužbam s hemofilusom influence b in otroški paralizi.
Bazično cepljenje je obvezno:
- za otroke, rojene v letu 2006, od dopolnjenih treh mesecev starosti dalje;
- za otroke, rojene v letu 2007, ko dopolnijo 3 mesece starosti;
- za zamudnike, če še niso bili cepljeni ali ni dokazov o opravljenem cepljenju.
V primerih iz prve in druge alinee mora biti cepljenje končano do dopolnjenih 12 mesecev starosti.
Daje se 3 odmerke cepiva v presledku vsaj enega meseca.
Obvezniki, ki niso prejeli predpisanih odmerkov cepiva, prejmejo samo manjkajoče odmerke.
Otrokom, ki ne smejo biti cepljeni proti oslovskemu kašlju, se daje 2 odmerka cepiva proti davici in tetanusu v presledku vsaj enega meseca.
Revakcinacija (ponovno cepljenje) je obvezna za otroke, ki so že bili bazično cepljeni in sicer vsaj šest mesecev po končanem popolnem cepljenju in za zamudnike, ki so bili popolno cepljeni, niso pa bili revakcinirani.
Otroke, ki ne smejo biti revakcinirani proti oslovskemu kašlju, se revakcinira s cepivom proti davici in tetanusu vsaj šest mesecev od dneva popolnega cepljenja.
Daje se 1 odmerek cepiva.
1.2. Cepljenje proti otroški paralizi
Cepljenje se opravi z mrtvim parenteralnim cepivom proti otroški paralizi.
V primeru epidemioloških indikacij, ki jih postavi Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IVZ), se obvezno cepljenje proti otroški paralizi izjemoma opravi tudi pri otrocih, mlajših od 3 mesecev.
1.3. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam
Cepljenje se opravi s kombiniranim živim atenuiranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.
Bazično cepljenje je obvezno za otroke, rojene leta 2006 od dopolnjenih 12 mesecev dalje in mora biti opravljeno najpozneje do dopolnjenih 18 mesecev starosti. Če bo otrok obiskoval vzgojno varstveno organizacijo pred dopolnitvijo 12 mesecev, mora opraviti cepljenje pred vstopom v kolektiv. Cepijo se otroci od dopolnjenih 10 mesecev starosti.
Daje se 1 odmerek cepiva.
V primeru epidemioloških indikacij, ki jih postavi IVZ, je cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam obvezno za otroke, tudi če so že bili cepljeni.
Daje se 1 odmerek cepiva.
1.4. Cepljenje proti ošpicam
Cepljenje se opravi z monovalentnim živim atenuiranim cepivom proti ošpicam.
V primeru epidemioloških indikacij, ki jih postavi IVZ, je cepljenje proti ošpicam obvezno tudi za otroke od 6 do 12 mesecev starosti.
Ti otroci morajo biti ponovno cepljeni v obdobju od 15 do 24 mesecev starosti.
Daje se 1 odmerek cepiva.
1.5. Cepljenje proti tuberkulozi
Cepljenje se opravi z enim odmerkom BCG cepiva.
Cepljenje je obvezno za novorojenčke iz družin, ki so se v zadnjih petih letih pred rojstvom novorojenčka priselile iz držav z visoko incidenco tuberkuloze (seznam držav z visoko incidenco tuberkuloze porodnišnicam letno pošilja Register za tuberkulozo).
Indikacijo za cepljenje postavi pediater-neonatolog v porodnišnici ob pregledu otroka po rojstvu.
Cepljenje novorojenčkov se praviloma opravi v porodnišnici prve dni po rojstvu.
1.6. Cepljenje proti tifusu
Cepljenje otrok starejših od dveh let se opravi s cepivom proti tifusu.
Cepljenje je obvezno za otroke, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa.
Cepljenje je obvezno tudi, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ.
Bazično cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva.
Revakcinacijo se opravi z 1 odmerkom cepiva po treh letih.
1.7. Cepljenje proti hepatitisu A
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A, ki je pripravljeno za otroke.
Cepljenje je priporočljivo za hemofilike, otroke s kroničnim jetrnim obolenjem, otroke s HIV/aids, otroke pred transplantacijo organov, kostnega mozga. Indikacijo za cepljenje postavi zdravnik ustrezne specialnosti.
Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ in določi tudi obveznike za cepljenje.
Cepljenje se opravi v skladu z navodili proizvajalca.
1.8. Cepljenje proti meningokoknim okužbam
Cepljenje se opravi z ustreznim številom odmerkov glede na vrsto cepiva in starost otroka.
Sestava cepiva proti meningokoknim okužbam mora ustrezati značilnostim povzročiteljev, ki krožijo.
Cepljenje je priporočljivo za otroke s pomanjkanjem komplementa in otroke z anatomsko in funkcionalno asplenijo. Indikacijo za cepljenje postavi zdravnik ustrezne specialnosti.
Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ ter določi tudi obveznike za cepljenje.
1.9. Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam
Cepljenje se opravi z ustreznim številom odmerkov glede na vrsto cepiva in starost otroka.
Sestava cepiva proti pnevmokoknim okužbam mora ustrezati značilnostim povzročiteljev, ki krožijo.
Cepljenje je priporočljivo za otroke, ki imajo kronične bolezni obtočil, dihal, jeter, ledvic, anatomsko ali funkcionalno asplenijo, sladkorno bolezen, polžev vsadek, nevro-mišično bolezen, ki povečuje tveganje za aspiracijo, sum na likvorfistulo, nekatere maligne neoplazme, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov, bolezni in stanja, ki slabijo imunski odziv ter po presaditvi krvotvornih matičnih celic ali notranjih organov. Indikacijo za cepljenje postavi zdravnik ustrezne specialnosti.
1.10. Cepljenje proti noricam
Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti noricam.
Cepljenje je priporočljivo za otroke, ki še niso preboleli noric, so pa v remisiji akutne levkemije ali so pri njih indicirani visoki odmerki kortikosteroidov zaradi bolezni ledvic, težke astme ali drugih bolezni ali pred presaditvijo organov. Otrok nekaj časa pred in po cepljenju ne sme prejemati kemoterapije in/ali visokih odmerkov kortikosteroidov. Cepljenje je priporočljivo tudi za otroke, katerih družinski člani imajo bolezenska stanja z okrnjeno imunostjo. Indikacijo za cepljenje in optimalen čas cepljenja v teh primerih postavi zdravnik ustrezne specialnosti.
Cepljenje je priporočljivo tudi za vse otroke starejše od 12 mesecev, ki še niso preboleli noric.
Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva.
1.11. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu, ki je pripravljeno za otroke.
Cepljenje je priporočljivo za vse otroke starejše od 1 leta, ki bivajo na endemskem območju.
Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s tremi odmerki cepiva.
Prvo revakcinacijo se opravi z 1 odmerkom cepiva po treh letih, naslednjo revakcinacijo pa po petih letih.
1.12. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija. Cepljenje je priporočljivo za otroke, ki imajo kronične bolezni obtočil, dihal, sečil, mišično skeletnega in vezivnega sistema, nekatere maligne neoplazme, sladkorno bolezen, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov, bolezni, ki slabijo imunski odziv in za otroke, ki so daljši čas zdravljeni s salicilati. Indikacijo za cepljenje v teh primerih postavi zdravnik ustrezne specialnosti.
Cepljenje je priporočljivo tudi za vse druge otroke, posebej za otroke od 6 mesecev do 23 mesecev starosti.
Cepljenje se opravi vsako jesen z ustreznim cepivom in številom odmerkov glede na starost otroka in predhodna cepljenja.
1.13. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje se lahko opravi že od tretjega meseca starosti dalje s kombiniranim 6-valentnim cepivom proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam s hemofilusom influence b in hepatitisu B. Daje se 3 odmerke cepiva v razmaku 1 do 3 mesecev. Revakcinacijo (ponovno cepljenje) se opravi 1 leto po končanem bazičnem cepljenju. V primeru, da se otroka prične cepiti s 6 valentnim cepivom je priporočljivo, da se s tem cepivom cepljenje tudi zaključi. Otroci, ki bodo že v predšolskem obdobju cepljeni s 6 valentnim cepivom, ki vsebuje komponento cepiva proti hepatitisu B, cepljenja v času vstopa v osnovno šolo ne bodo potrebovali.
1.14. Cepljenje proti rotavirusnim okužbam
Cepljenje se opravi z živim oralnim cepivom proti rotavirusnim okužbam. S cepljenjem se lahko prične pri 6 tednih otrokove starosti, zaključeno pa mora biti do 24. tedna starosti (6 mesecev).
Daje se ustrezno število odmerkov cepiva v skladu z navodili proizvajalca. Cepljenje proti rotavirusnim okužbam je smiselno opraviti istočasno s cepljenjem proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam s hemofilusom influence b oziroma davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam s hemofilusom influence b in hepatitisu B.
1.15. Zaščita proti respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV)
Opravi se s humanimi monoklonskimi protitelesi palivizumab.
Priporočljiva je za:
- vse otroke, rojene pred 26. tednom nosečnosti, ki so ob pričetku sezone stari do 6 mesecev;
- otroke s kronično pljučno boleznijo (bronhopulmonalno displazijo), ki so v zadnjih 6 mesecih pred pričetkom sezone RSV potrebovali zdravljenje (kisik, inhalacije, steroide) in so stari do 24. mesecev;
- otroke, rojene v 26. do 28. tednu gestacije z dodatnimi dejavniki tveganja (prisotna vsaj dva od treh dejavnikov: vsaj en sorojenec v predšolski starosti ali več sorojencev v šolski starosti; slabe socioekonomske razmere; kajenje v domačem okolju).
- otroke s hemodinamsko pomembno prirojeno srčno napako do starosti 24 mesecev.
Indikacijo za zaščito s palivizumabom za otroke postavi zdravnik-pediater oziroma neonatolog.
Daje se ustrezne odmerke palivizumaba petkrat v enomesečnih razmakih, v času trajanja sezone RSV.
2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA
2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B
2.1.1. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje otrok se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom, z ustreznim odmerkom glede na starost.
a) Cepljenje je obvezno:
- za otroke, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena hepatitisa B;
- za otroke na hemodializnih oddelkih ter otroke s kronično ledvično odpovedjo v preddializnem obdobju;
- za varovance zavodov za duševno in telesno prizadete;
- za hemofilike;
- za otroke s kroničnim jetrnim obolenjem;
- za otroke s HIV/aids.
Daje se 3 odmerke cepiva po shemi 0, 1, 6. Dodatni odmerki se dajejo glede na testne rezultate.
b) Poekspozicijsko cepljenje je obvezno:
- za novorojenčke HBsAg pozitivnih mater, ki morajo biti cepljeni takoj po rojstvu oziroma v prvih 12 urah po rojstvu po shemi 0,1,2,12. Novorojenčki HBsAg pozitivnih mater prejmejo hkrati s prvim odmerkom cepiva tudi ustrezno količino humanega imunoglobulina proti hepatitisu B, na dve različni mesti;
- za otroke, ki še niso bili cepljeni proti hepatitisu B ali so bili cepljeni nepopolno ali ni dokazov o cepljenju, bili pa so izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa B in sicer preko kože ali sluznice.
Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je imunski status izvornega vzorca neznan ali pozitiven, prejme poleg 4 odmerkov cepiva po shemi 0,1,2,12 tudi humani imunoglobulin proti hepatitisu B. Imunoglobulin proti hepatitisu B prejme poškodovanec istočasno s prvim odmerkom cepiva, na dve različni mesti.
Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je imunski status izvornega vzorca negativen, prejme 3 odmerke cepiva po shemi 0, 1, 6, brez seroprofilakse.
Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitno raven protiteles <10 I.E. ter je bil imunski status izvornega vzorca neznan ali pozitiven, prejme 1 poživitveni odmerek cepiva in humani imunoglobulin proti hepatitisu B. Imunoglobulin proti hepatitisu B prejme poškodovanec istočasno s cepivom na dve različni mesti.
Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitno raven protiteles <10 I.E. ter je bil imunski status izvornega vzorca negativen, prejme 1 poživitveni odmerek cepiva proti hepatitisu B, brez seroprofilakse.
Za izpostavljenega, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitno raven protiteles ≥10 I.E., ne glede na imunski status izvornega vzorca, cepljenje ni potrebno.
2.1.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B
Seroprofilakso proti hepatitisu B se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti hepatitisu B za novorojenčke takoj po rojstvu, za poškodovane otroke pa čimprej po poškodbi, če obstaja indikacija za seroprofilakso in sicer na način ter v odmerku, ki ga določi proizvajalec. Damo ga istočasno s prvim odmerkom cepiva.
2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini v primeru nevarnosti za okužbo
2.2.1. Cepljenje proti steklini
Cepljenje se opravi s cepivom proti steklini, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek.
Poekspozicijsko cepljenje je obvezno:
- za otroka, ki ga je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival ali žival, za katero se sumi, da je stekla;
- za otroka, ki ga je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes, mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo;
- za otroka, ki ga je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v 10 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubita ali se izgubi;
- za otroka, ki se je utegnil okužiti z virusom stekline preko sluznice ali poškodovane kože.
Poekspozicijsko cepljenje se opravi glede na težo in mesto poškodbe skladno z navodili proizvajalca.
Daje se ustrezno število odmerkov cepiva v deltoidni predel oziroma pri otrocih mlajših od dveh let v anterolateralni del stegna. V primeru indikacije, ki jo postavi zdravnik specialist na zavodu za zdravstveno varstvo, prejmejo poškodovani otroci hkrati s prvim odmerkom cepiva tudi humani imunoglobulin proti steklini.
Hkrati s cepljenjem in seroprofilakso proti steklini se opravi tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z imunizacijskim programom.
Cepljenje proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno varstvo.
2.2.2. Seroprofilaksa proti steklini
Seroprofilakso proti steklini se opravi z dajanjem 20 I.E. humanega antirabičnega imunoglobulina na kilogram telesne teže.
Indikacijo za seroprofilakso postavi zdravnik specialist na zavodu za zdravstveno varstvo skladno z navodilom proizvajalca.
Otrok prejme predpisani odmerek humanega antirabičnega imunoglobulina po ugotovitvi indikacije. Imunoglobulin prejme v predpisanem času glede na navodilo.
Seroprofilakso proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno varstvo.
2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu v primeru nevarnosti za okužbo zaradi poškodbe
Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovanega otroka je obvezno pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih, nato prejme otrok le manjkajoče odmerke.
2.3.1. Cepljenje proti tetanusu
Popolno poekspozicijsko cepljenje je obvezno v primeru poškodbe za otroke, ki še niso bili cepljeni proti tetanusu ali če ni dokazov o cepljenju. Daje se 3 odmerke cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju ali 2 odmerka cepiva proti davici in tetanusu ter v obeh primerih še 1 odmerek po 1 letu.
Poškodovani otroci, ki še niso bili cepljeni proti tetanusu, prejmejo istočasno s prvim odmerkom cepiva ob indikaciji (za tetanusno okužbo sumljiva rana) tudi ustrezen odmerek humanega imunoglobulina proti tetanusu, na dve različni mesti.
Poškodovani otroci, ki so bili v preteklosti cepljeni z enim ali dvema odmerkoma cepiva (nepopolno cepljeni), prejmejo ustrezno število manjkajočih odmerkov cepiva, ob indikaciji (za tetanusno okužbo sumljiva rana) pa tudi humani imunoglobulin proti tetanusu.
Poškodovani otroci, ki so bili popolno cepljeni pred več kot petimi leti, prejmejo ob indikaciji (za tetanusno okužbo sumljiva rana) poživitveni odmerek cepiva, humani imunoglobulin proti tetanusu pa v tem primeru ni potreben.
2.3.2. Seroprofilaksa proti tetanusu
Seroprofilakso se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti tetanusu.
Seroprofilaksa je obvezna in se opravi takoj po postavitvi indikacije za poekspozicijsko cepljenje (za tetanusno okužbo sumljiva rana) in glede na predhodni cepilni status (če otrok še ni bil popolno cepljen, če ni dokazov o cepljenju ali če je cepilni status neznan), hkrati z odmerkom cepiva proti tetanusu, na dve različni mesti.
3. POSEBNE DOLOČBE
3.1. Podatki o obveznikih
Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja obvezno cepljenje, prejema od Ministrstva za notranje zadeve, preko območnega zavoda za zdravstveno varstvo, mesečno podatke o novorojencih ter o doseljenih, odseljenih in umrlih otrocih do dopolnjenih 5 let starosti. Podatke prejema, zbira in o njih poroča s pomočjo enotnega računalniškega programa.
3.2. Preverjanje cepilnega stanja
Cepilno stanje predšolskih otrok je treba preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja skladno s 4. točko II. poglavja tega programa.
4. FINANCIRANJE
Obvezna cepljenja so sestavni del delovnega programa in finančnega načrta zdravstvenih zavodov oziroma zasebnih zdravnikov. Za zavarovane osebe se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, za upravičence iz 7. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa iz državnega proračuna.
Stroške za nabavo in distribucijo cepiva, ki sodijo v obvezno zdravstveno zavarovanje, poravna Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije neposredno IVZ.
Cepljenje (stroške cepiva in zdravstvene storitve) proti tuberkulozi, tifusu, hepatitisu A, meningokoknim okužbam, pnevmokoknim okužbam, noricam in respiratornemu sincicijskemu virusu ter stroške cepiva proti gripi se v utemeljenih in dokumentiranih primerih, kjer indikacijo postavi zdravnik ustrezne specialnosti, plača iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Plačnik neobveznih cepljenj proti tuberkulozi, noricam, klopnemu meningoencefalitisu, rotavirusnim okužbam in gripi je posameznik.
2. PROGRAM IMUNOPROFILAKSE ZA UČENCE, DIJAKE IN ŠTUDENTE ZA ŠOLSKO LETO 2007/2008
CEPLJENJE PROTI:
ošpicam
mumpsu
rdečkam
davici
tetanusu
hepatitisu B
CEPLJENJE V PRIMERU INDIKACIJE PROTI:
otroški paralizi
tifusu
klopnemu meningoencefalitisu
hepatitisu A
pnevmokoknim okužbam
meningokoknim okužbam
noricam
gripi
hemofilusu influence b
OSTALA MOŽNA CEPLJENJA PROTI:
okužbam s humanimi virusi papiloma (HPV)
CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA V PRIMERU INDIKACIJE PROTI:
hepatitisu B
steklini
tetanusu
1. CEPLJENJE
1.1. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam
Cepljenje se opravi s kombiniranim živim atenuiranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.
Revakcinacija (drugi odmerek cepiva) proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezna za učence, ki bodo v šolskem letu 2007/2008 vstopili v 1. razred osnovne šole in za zamudnike.
Cepljenje se opravi pri sistematskem pregledu za vstop v 1. razred osnovne šole. Če učenci izjemoma iz objektivnih razlogov niso bili cepljeni pri sistematskem pregledu za vstop v šolo, se jih cepi ob sistematskem pregledu v 1. razredu.
Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam se lahko opravi sočasno s cepljenjem proti hepatitisu B.
Če je učenec ob vstopu v šolo ali v 1. razredu prvič cepljen proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, je obvezna revakcinacija (drugi odmerek cepiva) čez 1 mesec.
Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno tudi za dijake in študente pred vstopom na šolanje, če še niso bili cepljeni. Če je dijak ali študent ob vstopu na šolanje prvič cepljen proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezna revakcinacija čez 1 mesec.
V primeru epidemioloških indikacij, ki jih postavi IVZ, je cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam obvezno za učence, dijake in študente, tudi če so že bili cepljeni.
Daje se 1 odmerek cepiva.
1.2. Cepljenje proti davici in tetanusu
Cepljenje se opravi s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu.
Revakcinacija (ponovno cepljenje) je obvezna za učence, ki v šolskem letu 2007/2008 obiskujejo 3. razred osnovne šole in za zamudnike.
Daje se 1 odmerek cepiva.
Učenci v 3. razredu osnovne šole, ki še niso bili cepljeni v predšolski dobi ali nimajo dokumentacije o cepljenju, morajo biti bazično cepljeni.
Daje se 3 odmerke cepiva.
1.3. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom, z ustreznim odmerkom glede na starost.
Bazično cepljenje je obvezno za učence, ki v šolskem letu 2007/2008 obiskujejo 1. razred osnovne šole in še niso bili cepljeni ter za zamudnike.
Daje se 3 odmerke cepiva.
Obveznik za šolo prejme prvi odmerek cepiva pri sistematskem pregledu za vstop v 1. razred. Drugi odmerek cepiva prejme čez 4 do 12 tednov, tretjega pa pri sistematskem pregledu v 1. razredu čez 6-14 mesecev po prvem odmerku.
Cepljenje proti hepatitisu B se lahko opravi sočasno z revakcinacijo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.
Cepljenje zamudnikov se opravi s cepivom proti hepatitisu B s koncentracijo in v odmerku, ki ga glede na starost predpiše proizvajalec.
1.4. Cepljenje proti tetanusu
Cepljenje se opravi s cepivom proti tetanusu.
Revakcinacija (ponovno cepljenje) je obvezna za dijake, ki v šolskem letu 2007/2008 obiskujejo srednješolsko izobraževanje ter mladino do dopolnjenih 18 let starosti, ki ne obiskuje šole. Cepljenje dijakov se opravi pri enem od sistematskih pregledov, in sicer z upoštevanjem, da od zadnjega cepljenja ni minilo več kot 10 let.
Daje se 1 odmerek cepiva.
Za dijake, ki dotlej niso bili cepljeni ali če ni dokazov o cepljenju, je obvezno bazično cepljenje.
Daje se 3 odmerke cepiva.
V primeru, da je dijak že prejel skupno 6 odmerkov cepiva proti tetanusu, te revakcinacije ne potrebuje, dokler od zadnjega cepljenja ne mine deset let.
1.5. Cepljenje proti otroški paralizi
Cepljenje se opravi z mrtvim parenteralnim cepivom proti otroški paralizi.
V primeru sporadičnega primera ali epidemije, ko indikacijo postavi IVZ, je cepljenje proti otroški paralizi obvezno za učence, dijake ali študente, tudi če so že bili cepljeni.
Cepljenje je obvezno tudi za učence, dijake in študente, ki še niso prejeli 4 odmerkov cepiva.
1.6. Cepljenje proti davici
Cepljenje proti davici se opravi s cepivom, ki je pripravljeno za otroke nad 6 let in za odrasle.
Če se pojavi davica v epidemični obliki, je cepljenje proti davici obvezno tudi za osebe, stare več kot 14 let, ki utegnejo biti izpostavljene nevarnosti okužbe.
Daje se 1 odmerek cepiva.
1.7. Cepljenje proti tifusu
Cepljenje se opravi s cepivom proti tifusu.
Cepljenje je obvezno za učence, dijake in študente, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa.
Cepljenje je obvezno tudi, če obstajajo epidemiološke indikacije, ki jih postavi IVZ.
Bazično cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva.
Revakcinacijo se opravi z 1 odmerkom vsaka 3 leta, dokler traja nevarnost okužbe.
1.8. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu, ki je primerno glede na starost.
Cepljenje je obvezno za dijake in študente, ki so pri praktičnih vajah izpostavljeni nevarnosti okužbe.
Cepljenje je priporočljivo za vse učence, dijake in študente, ki bivajo na endemskem območju in še posebej za otroke, ki se bodo zaradi šolskih aktivnosti zadrževali v naravnih žariščih bolezni.
Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s 3 odmerki.
Prvo revakcinacijo se opravi z 1 odmerkom cepiva po treh letih, vse naslednje revakcinacije pa na pet let.
1.9. Cepljenje proti hepatitisu A
Učence, dijake in študente se cepi s cepivom proti hepatitisu A in sicer s koncentracijo in v odmerku, ki ga glede na starost predpiše proizvajalec.
Cepljenje je priporočljivo za hemofilike, učence, dijake in študente s kroničnim jetrnim obolenjem, s HIV/aids, pred transplantacijo organov, kostnega mozga. Indikacijo za cepljenje postavi zdravnik ustrezne specialnosti.
Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ.
Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca.
1.10. Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam
Cepljenje se opravi s polisaharidnim cepivom proti pnevmokoknim okužbam.
Cepljenje je priporočljivo za učence, dijake in študente, ki imajo kronične bolezni obtočil, dihal, jeter, ledvic, anatomsko ali funkcionalno asplenijo, sladkorno bolezen, polžev vsadek, nevro-mišično bolezen, ki povečuje tveganje za aspiracijo, sum na likvorfistulo, nekatere maligne neoplazme, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov, bolezni in stanja, ki slabijo imunski odziv ter po presaditvi krvotvornih matičnih celic ali notranjih organov. Indikacijo za cepljenje učencev, dijakov in študentov proti pnevmokoknim okužbam postavi zdravnik ustrezne specialnosti.
Bazično cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva.
Revakcinacijo se opravi z 1 odmerkom cepiva skladno s priporočili.
1.11. Cepljenje proti meningokoknim okužbam
Cepljenje se opravi s cepivom proti meningokoknim okužbam, katerega sestava ustreza značilnostim povzročiteljev, ki krožijo.
Cepljenje je priporočljivo za učence, dijake in študente s pomanjkanjem komplementa in učence, dijake in študente z anatomsko in funkcionalno asplenijo. Indikacijo za cepljenje učencev, dijakov in študentov, postavi zdravnik ustrezne specialnosti.
Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ ter določi tudi obveznike za cepljenje.
Daje se 1 odmerek cepiva.
1.12. Cepljenje proti noricam
Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti noricam.
Cepljenje je priporočljivo za učence, dijake in študente, ki še niso preboleli noric, so pa v remisiji akutne levkemije ali so pri njih indicirani visoki odmerki kortikosteroidov zaradi bolezni ledvic, težke astme ali drugih bolezni ali pred presaditvijo organov. Učenec, dijak ali študent nekaj časa pred in po cepljenju ne sme prejemati kemoterapije in /ali visokih odmerkov kortikosteroidov. Cepljenje je priporočljivo tudi za družinske člane bolnikov z okrnjeno imunostjo. Indikacijo za cepljenje v teh primerih in optimalen čas cepljenja postavi zdravnik ustrezne specialnosti.
Cepljenje je priporočljivo tudi za vse druge učence, dijake in študente, ki še niso preboleli noric, še zlasti za tiste, ki obiskujejo zdravstveno izobraževalne programe.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov, ki jih glede na starost predpiše proizvajalec.
1.13. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.
Cepljenje je priporočljivo za učence, dijake in študente, ki imajo kronične bolezni obtočil, dihal, sečil, mišično skeletnega in vezivnega sistema, nekatere maligne neoplazme, sladkorno bolezen, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov ter bolezni, ki slabijo imunski odziv. Indikacijo za cepljenje v teh primerih postavi zdravnik ustrezne specialnosti.
Cepljenje je priporočljivo tudi za dijake in študente zdravstveno izobraževalnih programov, ki opravljajo vaje v zdravstvenih ustanovah v sezoni gripe, pa tudi za vse druge učence, dijake in študente.
Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva vsako jesen.
1.14. Cepljenje proti hemofilusu influence b
Cepljenje se opravi s cepivom proti hemofilusu influence b.
Indikacijo za cepljenje učencev, dijakov in študentov s funkcionalno ali anatomsko asplenijo, težjo motnjo imunskega sistema, posebno oseb s pomanjkanjem IgG2 protiteles in okuženih s HIV, postavi zdravnik ustrezne specialnosti.
Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva.
1.15. Cepljenje proti okužbi s humanimi virusi papiloma (HPV)
Cepljenje se opravi s cepivom proti okužbi s HPV, ki vsebuje različne genotipe humanih virusov papiloma.
Cepljenje je najbolj smiselno pred možno izpostavljenostjo okužbi s HPV.
Cepi se z ustreznimi odmerki cepiva v skladu z navodili proizvajalca.
1.16. Cepljenje proti drugim nalezljivim boleznim
Nacionalni koordinator cepljenja po potrebi določi za posamezno skupino učencev, dijakov in študentov cepljenje proti drugim nalezljivim boleznim, kadar so učenci, dijaki in študenti v času izobraževanja izpostavljeni drugim povzročiteljem nalezljivih bolezni.
2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA
2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B
2.1.1. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom, z ustreznim odmerkom glede na starost.
a) Preekspozicijsko cepljenje je obvezno (poleg obveznikov iz točke 1.3.):
- za učence, dijake in študente, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena hepatitisa B;
- za dijake in študente zdravstvenih in drugih izobraževalnih programov, ki so pri praktičnem pouku izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa B, pred začetkom praktičnega pouka;
- za bolnike na hemodializnih oddelkih in bolnike s kronično ledvično odpovedjo v preddializnem obdobju;
- za osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju;
- za hemofilike;
- za uživalce drog z injiciranjem;
- za bolnike s kroničnim jetrnim obolenjem;
- za bolnike s HIV/aids;
- za bolnike s spolno prenosljivimi okužbami in njihove spolne partnerje.
Daje se 3 odmerke cepiva po shemi 0, 1, 6. Dodatni odmerki se dajejo glede na testne rezultate.
b) Poekspozicijsko cepljenje je obvezno za učence, dijake in študente, ki še niso bili cepljeni proti hepatitisu B ali so bili cepljeni nepopolno ali ni dokazov o cepljenju, bili pa so pri praktičnih vajah izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa B in sicer preko kože ali sluznice.
Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je imunski status izvornega vzorca neznan ali pozitiven, prejme poleg 4 odmerkov cepiva po shemi 0,1,2,12 tudi humani imunoglobulin proti hepatitisu B. Imunoglobulin proti hepatitisu B prejme poškodovanec istočasno s prvim odmerkom cepiva, na dve različni mesti.
Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je imunski status izvornega vzorca negativen, prejme 3 odmerke cepiva po shemi 0,1,6, brez seroprofilakse.
Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitno raven protiteles <10 I.E. ter je bil imunski status izvornega vzorca neznan ali pozitiven, prejme 1 poživitveni odmerek cepiva in humani imunoglobulin proti hepatitisu B. Imunoglobulin proti hepatitisu B prejme poškodovanec istočasno s cepivom na dve različni mesti.
Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitno raven protiteles <10 I.E. ter je bil imunski status izvornega vzorca negativen, prejme 1 poživitveni odmerek cepiva proti hepatitisu B, brez seroprofilakse.
Za izpostavljenega, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitno raven protiteles ≥10 I.E., ne glede na imunski status izvornega vzorca, cepljenje ni potrebno.
2.1.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B
Seroprofilakso se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti hepatitisu B osebam, za katere je obvezno poekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B in obstaja indikacija za seroprofilakso.
Humani imunoglobulin proti hepatitisu B se daje čimprej po poškodbi na način in v odmerku, ki ga določi proizvajalec. Damo ga istočasno s prvim odmerkom cepiva.
2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini
Cepljenje se opravi s cepivom proti steklini, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek.
2.2.1. Cepljenje proti steklini
a) Preekspozicijsko cepljenje je obvezno za dijake in študente, ki se pri praktičnem pouku lahko okužijo z virusom stekline.
Daje se 3 odmerke cepiva ter 1 odmerek po 1 letu skladno s shemo za preekspozicijsko cepljenje.
b) Poekspozicijsko cepljenje proti steklini je obvezno za učence, dijake in študente, ki so bili izpostavljeni okužbi z virusom stekline, in sicer:
- za osebo, ki jo je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival ali žival, za katero se sumi, da je stekla;
- za osebo, ki jo je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes, mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo;
- za osebo, ki jo je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v 10 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubita ali se izgubi;
- za osebo, ki se je utegnila okužiti z virusom stekline preko sluznice ali poškodovane kože.
Cepljenje se opravi glede na težo in mesto poškodbe skladno z navodili proizvajalca.
Daje se ustrezne odmerke cepiva v deltoidni predel. V primeru indikacije, ki jo postavi zdravnik specialist na zavodu za zdravstveno varstvo, poškodovani prejmejo hkrati s prvim odmerkoma cepiv tudi humani imunoglobulin proti steklini.
Hkrati s cepljenjem in seroprofilakso proti steklini se opravi tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z imunizacijskim programom.
Cepljenje proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno varstvo.
2.2.2. Seroprofilaksa proti steklini
Seroprofilakso se opravi z dajanjem 20 I.E. humanega imunoglobulina proti steklini na kilogram telesne teže.
Indikacijo za seroprofilakso postavi zdravnik specialist na zavodu za zdravstveno varstvo skladno z navodilom proizvajalca.
Učenec, dijak ali študent prejme predpisani odmerek humanega imunoglobulina proti steklini po ugotovitvi indikacije. Imunoglobulin prejme v predpisanem času glede na navodilo.
Seroprofilakso proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno varstvo.
2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu v primeru nevarnosti za okužbo zaradi poškodbe.
Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovanega učenca, dijaka ali študenta je obvezno pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih in nato opraviti samo manjkajoča cepljenja.
2.3.1. Cepljenje proti tetanusu
Cepljenje se opravi s cepivom proti tetanusu ali s cepivom proti davici in tetanusu.
Popolno poekspozicijsko cepljenje je obvezno v primeru poškodbe za učence, dijake in študente, ki še niso bili cepljeni proti tetanusu ali če ni dokazov o cepljenju.
Daje se 3 odmerke kombiniranega cepiva proti davici in tetanusu ali monovalentnega cepiva proti tetanusu.
Poškodovani učenci, dijaki in študenti, ki še niso bili cepljeni proti tetanusu, prejmejo istočasno s prvim odmerkom cepiva, ob indikaciji (za tetanusno okužbo sumljiva rana) tudi ustrezen odmerek humanega imunoglobulina proti tetanusu, na dve različni mesti.
Poškodovani učenci, dijaki in študenti, ki so bili v preteklosti cepljeni z enim ali dvema odmerkoma cepiva (nepopolno cepljeni), prejmejo ustrezno število manjkajočih odmerkov cepiva, ob indikaciji (za tetanusno okužbo sumljiva rana) pa tudi humani imunoglobulin proti tetanusu.
Poškodovani učenci, dijaki in študenti, ki so bili popolno cepljeni ali revakcinirani pred več kot petimi leti, prejmejo ob indikaciji (za tetanusno okužbo sumljiva rana) poživitveni odmerek cepiva, humani imunoglobulin proti tetanusu pa v tem primeru ni potreben.
Poškodovani učenci, dijaki in študenti, ki so bili popolno cepljeni ali revakcinirani pred več kot desetimi leti, prejmejo poživitveni odmerek cepiva, humani imunoglobulin proti tetanusu pa v tem primeru ni potreben.
2.3.2 Seroprofilaksa proti tetanusu
Seroprofilakso se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti tetanusu.
Seroprofilaksa je obvezna in se opravi takoj po postavitvi indikacije za poekspozicijsko cepljenje (za tetanusno okužbo sumljiva rana) in glede na predhodni cepilni status (če učenec, dijak ali študent še ni bil popolno cepljen, če ni dokazov o cepljenju ali je cepilni status neznan), hkrati z odmerkom cepiva proti tetanusu, na dve različni mesti.
3. POSEBNE DOLOČBE
3.1. Preverjanje cepilnega stanja
Cepilno stanje učencev, dijakov in študentov je treba preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja skladno s 4. točko II. poglavja tega programa.
3.2. Izvajanje cepljenja
Cepljenje učencev, dijakov in študentov opravljajo šolski zdravniki v javnih zavodih, Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani, študentska ambulanta v okviru medicine dela Zdravstvenega doma Maribor ter zasebni zdravniki.
Cepljenje dijakov in študentov opravljajo tudi ambulante območnih zavodov za zdravstveno varstvo.
Po pridobitvi seznamov dijakov in študentov od šol in univerz ambulante določijo prioriteto vrste cepljenj in oseb za cepljenje glede na tveganje za okužbo s povzročitelji nalezljivih bolezni. Prioriteto cepljenj potrdi nacionalni koordinator.
4. FINANCIRANJE
Obvezna cepljenja so sestavni del delovnega programa in finančnega načrta zdravstvenih zavodov oziroma zasebnih zdravnikov. Za zavarovane osebe se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, za upravičence iz 7. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa iz državnega proračuna.
Stroške za nabavo in distribucijo cepiva, ki sodijo v obvezno zdravstveno zavarovanje, poravna Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije neposredno IVZ.
Cepljenje (stroške cepiva in zdravstvene storitve) proti pnevmokoknim okužbam, hepatitisu A, meningokoknim okužbam, hemofilusu influence b, tifusu in noricam ter stroške cepiva proti gripi se v utemeljenih in dokumentiranih primerih, kjer indikacijo postavi zdravnik ustrezne specialnosti, plača iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Plačnik neobveznih cepljenj proti klopnemu meningoencefalitisu, noricam, okužbam s HPV in gripi je posameznik.
3. PROGRAM IMUNOPROFILAKSE ZA OSEBE, KI SO PRI OPRAVLJANJU DELA IZPOSTAVLJENE NALEZLJIVIM BOLEZNIM
CEPLJENJE PROTI:
davici
tetanusu
hepatitisu B
hepatitisu A
klopnemu meningoencefalitisu
meningokoknim okužbam
ošpicam
rdečkam
steklini
tifusu
otroški paralizi
noricam
mumpsu
gripi
KEMOPROFILAKSA PROTI:
aviarni influenci
1. CEPLJENJE
1.1. Cepljenje proti davici
Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti davici, ki je pripravljeno za odrasle osebe ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu.
Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi s povzročiteljem davice ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status.
Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva vsakih 10 let, dokler traja nevarnost okužbe.
1.2. Cepljenje proti tetanusu
Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti tetanusu ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu.
Cepljenje proti tetanusu je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe s tetanusom.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status.
Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva vsakih 10 let, dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.3. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom, z ustreznim odmerkom za odrasle.
Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa B ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Praviloma se cepi s tremi odmerki cepiva. En do dva meseca po zaključenem osnovnem cepljenju je priporočljivo preveriti zaščitno raven protiteles (anti-HBs). Dodatni odmerki se dajejo glede na testne rezultate.
Pri osebah, ki morajo biti zaradi zdravstvenega stanja cepljene tudi proti hepatitisu A, se cepljenje praviloma opravi s kombiniranim cepivom proti hepatitisu A in B.
1.4. Cepljenje proti hepatitisu A
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A.
Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa A (zaposleni pri čiščenju kanalizacije, praznjenju greznic, odstranjevanju smeti ter drugih odpadnih snovi iz naselij).
Cepljenje proti hepatitisu A je obvezno tudi za osebe, ki zaradi svojega dela potujejo v območja, kjer obstaja tveganje za okužbo.
Cepi se s skladno z navodili proizvajalca.
Pri osebah, ki morajo biti zaradi zdravstvenega stanja cepljene tudi proti hepatitisu B, se cepljenje praviloma opravi s kombiniranim cepivom proti hepatitisu A in B.
1.5. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.
Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa.
Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s tremi odmerki cepiva.
Prvo revakcinacijo se opravi z 1 odmerkom cepiva po treh letih, vse naslednje revakcinacije pa na pet let dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.6. Cepljenje proti meningokoknim okužbam
Cepljenje se opravi s cepivom proti meningokoknim okužbam, katerega sestava ustreza značilnostim povzročiteljev, ki krožijo.
Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva.
Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva na 2-5 let dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.7. Cepljenje proti ošpicam
Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti ošpicam.
Cepljenje proti ošpicam je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status.
1.8. Cepljenje proti rdečkam
Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti rdečkam.
Cepljenje proti rdečkam je obvezno za ženske v fertilni dobi, ki še niso bile cepljene proti rdečkam in so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom rdečk ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Daje se 1 odmerek cepiva.
1.9. Cepljenje proti steklini
Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek.
Cepljenje proti steklini je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom stekline.
Cepljenje se opravi s tremi odmerki cepiva ter z 1 odmerkom po 1 letu po shemi za preekspozicijsko cepljenje.
Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom vsakih 5 let dokler obstaja nevarnost okužbe.
Cepljenje proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno varstvo.
1.10. Cepljenje proti tifusu
Cepljenje se opravi s cepivom proti trebušnemu tifusu.
Cepljenje proti tifusu je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe (zaposleni pri čiščenju kanalizacije, praznjenju greznic, odstranjevanju smeti ter drugih odpadnih snovi iz naselij).
Cepljenje proti tifusu je priporočljivo za osebe, ki sodelujejo pri izvajanju del na deloviščih, kjer je nevarnost okužbe s tifusom.
Bazično cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva.
Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva vsaka 3 leta, dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.11. Cepljenje proti otroški paralizi
Cepljenje proti otroški paralizi se opravi z ustreznim cepivom proti otroški paralizi.
Cepljenje proti otroški paralizi je obvezno za osebe, ki gredo na delo na območja, kjer je nevarnost okužbe z otroško paralizo.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status.
Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva vsakih 10 let, dokler traja nevarnost okužbe.
1.12. Cepljenje proti mumpsu
Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti mumpsu.
Cepljenje proti mumpsu je obvezno za osebe, ki še niso bile cepljene proti mumpsu in so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom mumpsa ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Daje se 1 odmerek cepiva.
1.13. Cepljenje proti noricam
Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti noricam.
Cepljenje proti noricam je priporočljivo za osebe, ki še niso prebolele noric in ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe. Cepljenje je zlasti priporočljivo za zaposlene v zdravstvenih zavodih, še posebno na oddelkih za bolnike z motnjami imunosti ter za zaposlene v vzgojno varstvenih zavodih.
Daje se 2 odmerka cepiva v presledku 6-10 tednov.
1.14. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.
Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe, še posebno to velja za zdravstvene delavce, rejce perutnine in njihove družinske člane, zaposlene v laboratorijih, ki se ukvarjajo z diagnostiko aviarne influence, veterinarske patologe, veterinarske higienike, terenske veterinarje, zaposlene v klavnicah, kafilerijah, veterinarske inšpektorje in čistilce.
Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva vsako jesen.
1.15. Cepljenje proti drugim nalezljivim boleznim
Nacionalni koordinator cepljenja po potrebi določi za posamezno skupino zaposlenih cepljenje proti drugim nalezljivim boleznim, če so zaposleni zaradi posebnih nalog pri svojem delu izpostavljeni nalezljivim boleznim.
2. KEMOPROFILAKSA
2.1. Kemoprofilaksa proti aviarni influenci
Za vse zaposlene, ki so pri opravljanju dela izpostavljeni perutnini ali drugim živalim, okuženim z virusom aviarne influence, pri katerem obstaja možnost prenosa na ljudi, je zaščita s protivirusnimi zdravili v ustreznem odmerku obvezna najmanj za čas izpostavljenosti. Kemoprofilakso predpiše epidemiolog. Zaposleni prejme v zaščitne namene oseltamivir 75 mg dnevno.
3. POSEBNE DOLOČBE
3.1. Preverjanje cepilnega stanja
Cepilno stanje je treba preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja skladno s 4. točko II. poglavja tega programa.
3.2. Obveznost cepljenja
Cepljenje proti določeni nalezljivi bolezni je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe in za osebe, ki s svojim delom lahko prenesejo okužbo na druge osebe. Podatke o delovnih mestih glede nevarnosti okužbe s povzročitelji nalezljivih bolezni zagotovi delodajalec. Nacionalni in območni koordinatorji določijo prioriteto za vrsto cepljenj ter prioriteto oseb za cepljenje.
Določila tega programa veljajo tudi za zaposlene v Slovenski vojski.
4. FINANCIRANJE
Obvezno cepljenje in kemoprofilakso delavcev, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe, plača delodajalec, za zaposlene v Slovenski vojski pa Ministrstvo za obrambo.
Plačnik neobveznih cepljenj je praviloma posameznik.
4. PROGRAM IMUNOPROFILAKSE ZA DRUGE SKUPINE PREBIVALSTVA
CEPLJENJE PROTI:
ošpicam
davici
tifusu
meningokoknim okužbam
hepatitisu A
pnevmokoknim okužbam
noricam
klopnemu meningoencefalitisu
gripi
hemofilusu influence b
otroški paralizi
CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA PROTI:
hepatitisu B
steklini
tetanusu
OSTALA MOŽNA CEPLJENJA PROTI:
okužbam s humanimi virusi papiloma (HPV)
1. CEPLJENJE
1.1. Cepljenje proti ošpicam
Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti ošpicam.
Ob pojavu epidemije ošpic ali ob ugotovitvi previsokega deleža dovzetnih je cepljenje proti ošpicam obvezno za osebe, ki jih določi IVZ.
Cepljenje proti ošpicam je obvezno tudi za osebe, ki so bile v stiku z bolnikom z ošpicami, pa niso bile cepljene ali pa so prejele le en odmerek cepiva proti ošpicam in je od cepljenja minilo več kot 1 leto.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status.
1.2. Cepljenje proti davici
Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti davici, ki je pripravljeno za odrasle osebe ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu.
Ob epidemiološki indikaciji, ki jo je postavil IVZ, je cepljenje proti davici obvezno za odrasle osebe, ki utegnejo biti izpostavljene nevarnosti okužbe.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status.
1.3. Cepljenje proti tifusu
Cepljenje se opravi s cepivom proti trebušnemu tifusu.
Cepljenje je obvezno za osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa.
Cepljenje je obvezno tudi za osebe, za katere, glede na epidemiološke indikacije, to določi IVZ.
Bazično cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva.
Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva vsaka 3 leta, dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.4. Cepljenje proti meningokoknim okužbam
Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva proti meningokoknim okužbam, katerega sestava ustreza značilnostim povzročiteljev, ki krožijo.
Cepljenje je priporočljivo za osebe s pomanjkanjem komplementa in osebe z anatomsko in funkcionalno asplenijo Indikacijo za cepljenje proti meningokoknim okužbam postavi zdravnik specialist.
Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ ter določi tudi obveznike za cepljenje.
1.5. Cepljenje proti hepatitisu A
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A.
Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ. Indikacijo za cepljenje hemofilikov, bolnikov s kroničnim hepatitisom B in C ter HIV/aids postavi zdravnik specialist.
Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca.
Revakcinacijo se opravlja skladno z navodili proizvajalca, dokler obstaja nevarnost okužbe.
Pri osebah, ki morajo biti zaradi zdravstvenega stanja cepljene tudi proti hepatitisu B, se cepljenje praviloma opravi s kombiniranim cepivom proti hepatitisu A in B.
1.6. Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam
Cepljenje se opravi s polisaharidnim cepivom proti pnevmokoknim okužbam.
Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki imajo kronične bolezni, ledvic, anatomsko ali funkcionalno asplenijo, sladkorno bolezen, polžev vsadek, nevro-mišično bolezen, ki povečuje tveganje za aspiracijo, sum na likvorfistulo, nekatere maligne neoplazme, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov, bolezni in stanja, ki slabijo imunski odziv ter po presaditvi krvotvornih matičnih celic ali notranjih organov. Indikacijo za cepljenje v teh primerih (zaradi financiranja) postavi zdravnik ustrezne specialnosti.
Cepljenje je priporočljivo tudi za osebe, ki imajo kronične bolezni obtočil, dihal, jeter, sladkorno bolezen in za vse osebe stare 65 let in več.
Bazično cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva.
Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva glede na priporočila.
1.7. Cepljenje proti noricam
Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti noricam.
Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki še niso prebolele noric, so pa v remisiji akutne levkemije ali so pri njih indicirani visoki odmerki kortikosteroidov zaradi bolezni ledvic, težke astme ali drugih bolezni ali pred presaditvijo organov. Oseba nekaj časa pred in po cepljenju ne sme prejemati kemoterapije in/ali visokih odmerkov kortikosteroidov.
Cepljenje je priporočljivo tudi za družinske člane bolnikov z okrnjeno imunostjo. Indikacijo za cepljenje v teh primerih in optimalen čas cepljenja postavi zdravnik ustrezne specialnosti.
Cepljenje je priporočljivo tudi za vse druge osebe, ki še niso prebolele noric, še zlasti za žene v fertilni dobi.
Cepljenje se opravi z dvema odmerkoma cepiva v presledku 6-10 tednov.
1.8. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.
Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki bivajo ali predvidevajo aktivnosti na endemskem območju.
Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s tremi odmerki cepiva.
Prvo revakcinacijo se opravi z 1 odmerkom cepiva po treh letih, vse naslednje revakcinacije pa na pet let, dokler obstaja nevarnost okužbe. Po 60. letu starosti se priporoča revakcinacija na 3 leta.
1.9. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.
Cepljenje je priporočljivo za osebe stare 65 let in več, ki imajo kronične bolezni obtočil, dihal, sečil, mišično skeletnega in vezivnega sistema, nekatere maligne neoplazme, sladkorno bolezen, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov ter bolezni, ki slabijo imunski odziv. Indikacijo za cepljenje v teh primerih postavi zdravnik ustrezne specialnosti.
Cepljenje je priporočljivo tudi za vse druge osebe, posebej osebe s kroničnimi boleznimi obtočil, dihal, sečil, mišično skeletnega in vezivnega sistema, nekatere maligne neoplazme, sladkorno bolezen, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov ter bolezni, ki slabijo imunski odziv ter za oskrbovance domov za kronično nego.
Cepi se z enim odmerkom cepiva vsako jesen.
1.10. Cepljenje proti hemofilusu influence b
Cepljenje se opravi s cepivom proti hemofilusu influence b.
Indikacijo za cepljenje oseb s funkcionalno ali anatomsko asplenijo, težjo motnjo imunskega sistema, posebno oseb s pomanjkanjem IgG2 protiteles in okuženih s HIV, postavi zdravnik ustrezne specialnosti.
Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva.
1.11. Cepljenje proti otroški paralizi
Cepljenje se opravi z ustreznim cepivom proti otroški paralizi.
Cepljenje proti otroški paralizi je obvezno za osebe, za katere v primeru sporadičnega primera ali epidemije postavi indikacijo IVZ.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status.
1.12. Cepljenje proti okužbam s humanimi virusi papiloma (HPV)
Cepljenje se opravi s cepivom proti okužbi s HPV, ki vsebuje različne genotipe humanih virusov papiloma.
Cepljenje je najbolj smiselno pred možno izpostavljenostjo okužbi s HPV.
Cepi se z ustreznimi odmerki cepiva v skladu z navodili proizvajalca.
2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA
2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B
2.1.1. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom, z ustreznim odmerkom za odrasle.
a) Preekspozicijsko cepljenje je obvezno:
- za osebe, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena hepatitisa B; prioriteto za cepljenje imajo spolni partnerji;
- za bolnike na hemodializnih oddelkih in bolnike s kronično ledvično odpovedjo v preddializnem obdobju;
- za varovance zavodov za duševno in telesno prizadete;
- za hemofilike;
- za uživalce drog z injiciranjem;
- za bolnike s kroničnim jetrnim obolenjem;
- za bolnike s HIV/aids;
- za bolnike s spolno prenosljivimi okužbami in njihove spolne partnerje;
- druge ciljne skupine v skladu z epidemiološkimi indikacijami, ki jih določi IVZ
Cepljenje se opravi praviloma s tremi odmerki cepiva. Dodatni odmerki se dajejo glede na testne rezultate.
Cepljenje dializnih bolnikov opravimo s štirimi odmerki dvojne količine cepiva po shemi 0,1,2,6.
Pri osebah, ki morajo biti zaradi zdravstvenega stanja cepljene tudi proti hepatitisu A, se cepljenje lahko opravi s kombiniranim cepivom proti hepatitisu A in B.
b) Poekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B je obvezno za osebe, ki še niso bile cepljene proti hepatitisu B ali so bile cepljene nepopolno ali ni dokazov o cepljenju, bile pa so izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa B in sicer preko kože ali sluznice.
Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je imunski status izvornega vzorca neznan ali pozitiven, prejme poleg 4 odmerkov cepiva po shemi 0,1,2,12 tudi humani imunoglobulin proti hepatitisu B. Imunoglobulin proti hepatitisu B prejme poškodovanec istočasno s prvim odmerkom cepiva na dve različni mesti.
Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je imunski status izvornega vzorca negativen, prejme 3 odmerke cepiva po shemi 0,1,6, brez seroprofilakse.
Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitno raven protiteles <10 I.E. ter je bil imunski status izvornega vzorca neznan ali pozitiven, prejme 1 poživitveni odmerek cepiva ter humani imunoglobulin proti hepatitisu B. Imunoglobulin proti hepatitisu B prejme poškodovanec istočasno s cepivom na dve različni mesti.
Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitno raven protiteles <10 I.E. ter je bil imunski status izvornega vzorca negativen, prejme 1 poživitveni odmerek cepiva proti hepatitisu B, brez seroprofilakse.
Za izpostavljenega, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitno raven protiteles ≥10 I.E., ne glede na imunski status izvornega vzorca, cepljenje ni potrebno.
2.1.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B
Seroprofilakso se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti hepatitisu B osebam, za katere je obvezno poekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B in obstaja indikacija za seroprofilakso.
Humani imunoglobulin proti hepatitisu B se daje čimprej po poškodbi na način in v odmerku, ki ga določi proizvajalec.
Daje se istočasno s prvim odmerkom cepiva.
2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini
2.2.1. Cepljenje proti steklini
Cepljenje se opravi s cepivom proti steklini, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek.
Poekspozicijsko cepljenje proti steklini je obvezno za vse osebe, ki so bile izpostavljene okužbi z virusom stekline in sicer:
- za osebo, ki jo je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival ali žival za katero se sumi, da je stekla;
- za osebo, ki jo je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes, mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo;
- za osebo, ki jo je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v 10 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubita ali se izgubi;
- za osebo, ki se je utegnila okužiti z virusom stekline preko sluznice ali poškodovane kože.
Cepljenje se opravi glede na težo in mesto poškodbe skladno z navodili proizvajalca.
Daje se ustrezne odmerke cepiva v deltoidni predel.
V primeru indikacije, ki jo postavi zdravnik specialist na zavodu za zdravstveno varstvo, poškodovani prejmejo hkrati s prvimodmerkom cepiva tudi humani imunoglobulin proti steklini.
Hkrati s cepljenjem in seroprofilakso proti steklini se opravi tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z imunizacijskim programom.
Cepljenje proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno varstvo.
2.2.2. Seroprofilaksa proti steklini
Seroprofilaksa se opravi z dajanjem 20 I.E. humanega imunoglobulina proti steklini na kilogram telesne teže.
Indikacijo za seroprofilakso postavi zdravnik specialist na zavodu za zdravstveno varstvo skladno z navodilom proizvajalca.
Oseba prejem predpisani odmerek humanega imunoglobulina proti steklini po postavitvi indikacije. Imunoglobulin prejme v predpisanem času glede na navodilo proizvajalca.
Seroprofilakso proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno varstvo.
2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu
Cepljenje se opravi s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu ali z monovalentnim cepivom proti tetanusu.
2.3.1. Cepljenje proti tetanusu
a) Preekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno za vse osebe, ki še niso bile cepljene proti tetanusu ali če ni dokazov o cepljenju ali je od cepljenja ali revakcinacije preteklo več kot 10 let.
Osebam, ki še niso bile cepljene proti tetanusu ali če ni dokazov o cepljenju se daje 3 odmerke kombiniranega cepiva proti davici in tetanusu ali monovalentnega cepiva proti tetanusu.
Osebam, pri katerih je od cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 10 let, se daje 1 odmerek cepiva proti davici in tetanusu ali monovalentnega cepiva proti tetanusu.
b) Poekspozicijsko cepljenje
Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovane osebe je obvezno pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih.
Popolno poekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno v primeru poškodbe za osebe, ki še niso bile cepljene ali če ni dokazov o cepljenju.
Daje se 3 odmerke kombiniranega cepiva proti davici in tetanusu ali monovalentnega cepiva proti tetanusu.
Poškodovanci, ki še niso bili cepljeni proti tetanusu, prejmejo istočasno s prvim odmerkom cepiva, ob indikaciji (za tetanusno okužbo sumljiva rana), tudi ustrezen odmerek humanega imunoglobulina proti tetanusu, na dve različni mesti.
Poškodovane osebe, ki so bile v preteklosti cepljene z enim ali dvema odmerkoma cepiva (nepopolno cepljene), prejmejo ustrezno število manjkajočih odmerkov cepiva, ob indikaciji (za tetanusno okužbo sumljiva rana) pa tudi humani imunoglobulin proti tetanusu.
Poškodovanci, ki so bili popolno cepljeni ali revakcinirani pred več kot petimi leti, prejmejo ob indikaciji (za tetanusno okužbo sumljiva rana) poživitveni odmerek cepiva, humani imunoglobulin proti tetanusu pa v tem primeru ni potreben.
Poškodovanci, ki so bili popolno cepljeni ali revakcinirani pred več kot desetimi leti, prejmejo poživitveni odmerek cepiva, humani imunoglobulin proti tetanusu pa v tem primeru ni potreben.
2.3.2. Seroprofilaksa proti tetanusu
Seroprofilakso se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti tetanusu.
Seroprofilaksa je obvezna in se opravi takoj po postavitvi indikacije za poekspozicijsko cepljenje (za tetanusno okužbo sumljiva rana) in glede na predhodni cepilni status (če oseba še ni bila popolno cepljena, če ni dokazov o cepljenju ali je cepilni status neznan), hkrati z odmerkom cepiva proti tetanusu, na dve različni mesti.
3. POSEBNE DOLOČBE
Cepilno stanje je treba preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja skladno s 4. točko II. poglavja tega programa.
4. FINANCIRANJE
Obvezna cepljenja so sestavni del obveznega zdravstvenega zavarovanja in se financirajo iz sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje. Stroške za nabavo in distribucijo cepiva, ki sodi v obvezno zdravstveno zavarovanje, poravna Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije neposredno IVZ.
Cepljenje (stroške cepiva in zdravstvene storitve) proti pnevmokoknim okužbam, hepatitisu A, hepatitisu B, meningokoknim okužbam, hemofilusu influence b, tifusu in noricam ter stroške cepiva proti gripi se v utemeljenih in dokumentiranih primerih, kjer indikacijo postavi zdravnik ustrezne specialnosti, plača iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Plačnik neobveznih cepljenj je praviloma posameznik.
5. PROGRAM IMUNOPROFILAKSE IN KEMOPROFILAKSE ZA POTNIKE V MEDNARODNEM PROMETU
CEPLJENJE PROTI:
rumeni mrzlici
davici
tetanusu
gripi
hepatitisu A
hepatitisu B
meningoencefalitisu, ki ga prenašajo klopi ali komarji
meningokoknim okužbam
otroški paralizi
steklini
tifusu
KEMOPROFILAKSA PROTI:
malariji
1. CEPLJENJE
1.1. Cepljenje proti rumeni mrzlici
Cepljenje se opravi z živim cepivom proti rumeni mrzlici.
Cepljenje proti rumeni mrzlici je obvezno:
- za osebe, ki potujejo v območja, v katerih je ta bolezen;
- za osebe, ki potujejo v državo, ki zahteva cepljenje proti tej bolezni.
Za bazično cepljenje se daje 1 odmerek cepiva.
Revakcinacijo se opravi vsakih 10 let z enim odmerkom cepiva.
Mednarodno potrdilo o cepljenju proti rumeni mrzlici prične veljati 10 dni po bazičnem cepljenju, revakciniranim pa z dnem revakcinacije in velja 10 let.
1.2. Cepljenje proti davici
Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti davici, ki je pripravljeno za odrasle osebe ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu.
Cepljenje proti davici je obvezno za potnike, ki potujejo na območja, kjer je epidemija davice, če potniki še niso bili cepljeni ali so bili cepljeni nepopolno ali je od zadnjega odmerka popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 10 let.
Cepi se z ustreznim številom odmerkov, odvisno od cepilnega statusa.
1.3. Cepljenje proti tetanusu
Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti tetanusu ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu.
Cepljenje proti tetanusu je priporočljivo za potnike, ki še niso bili cepljeni ali so bili cepljeni nepopolno ali, če je od zadnjega odmerka popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 10 let, še zlasti, če obstaja tveganje za poškodbe (alpinizem, treking).
Cepi se z ustreznim številom odmerkov, odvisno od cepilnega statusa.
1.4. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi.
Priporočljivo je za potnike, ki potujejo v sezoni, značilni za gripo in sicer za potnike, ki potujejo v sezoni april-september na južno zemeljsko poloblo ter v mesecih od novembra do februarja po severni polobli.
1.5. Cepljenje proti hepatitisu A
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A in sicer s koncentracijo in v odmerku, ki ga glede na starost potnika predpiše proizvajalec.
Cepljenje proti hepatitisu A je priporočljivo za osebe, ki potujejo na območja, kjer obstaja tveganje za okužbo s hepatitisom A.
Cepi se s skladno z navodili proizvajalca.
Potniki, ki glede na cilj in način potovanja potrebujejo tudi zaščito proti hepatitisu B, so praviloma cepljeni s kombiniranim cepivom proti hepatitisu A in B.
1.6. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom, z ustreznim odmerkom glede na starost.
Cepljenje proti hepatitisu B je priporočljivo za potnike, ki potujejo v območja z visoko stopnjo endemije ali bodo zaradi načina potovanja in bivanja izpostavljeni večjemu tveganju za okužbo s hepatitisom B.
Praviloma se daje 3 odmerke cepiva.
Potniki, ki glede na cilj in način potovanja potrebujejo tudi zaščito proti hepatitisu A, so praviloma cepljeni s kombiniranim cepivom proti hepatitisu A in B.
1.7. Cepljenje proti meningoencefalitisu, ki ga prenašajo klopi ali komarji
Cepljenje je priporočljivo za potnike v dežele, kjer je tveganje za okužbo.
Za različna geografska področja obstajajo specifična cepiva proti meningoencefalitisu, ki ga prenašajo klopi ali komarji.
Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca.
1.8. Cepljenje proti meningokoknim okužbam
Cepljenje se opravi s cepivom proti meningokoknim okužbam.
Cepljenje proti meningokoknim okužbam je priporočljivo za potnike, ki potujejo na območje, kjer je epidemija meningokoknega meningitisa ali se meningokokni meningitis občasno pojavlja.
Cepljenje je priporočljivo tudi za osebe, ki so na potovanjih izpostavljene tesnemu kontaktu z domačini ali množico ljudi (npr. shodi).
Daje se ustrezno število odmerkov, glede na vrsto cepiva, ki vsebuje soje, ki v teh območjih povzročajo bolezen.
1.9. Cepljenje proti otroški paralizi
Cepljenje se opravi z ustreznim cepivom proti otroški paralizi.
Cepljenje je priporočljivo za potnike, ki potujejo v dežele, kjer obstaja tveganje za okužbo z otroško paralizo.
Potniki, ki še niso bili cepljeni, prejmejo število odmerkov bazičnega cepljenja, sicer prejmejo le manjkajoče odmerke cepiva.
1.10. Cepljenje proti steklini
Cepljenje se opravi s cepivom proti steklini, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek.
Cepljenje je priporočljivo za potnike, ki potujejo v dežele, kjer je tveganje za okužbo s steklino, zlasti, če zaradi načina potovanja obstaja tveganje za ugriz ali poškodbo stekle živali.
Daje se 3 odmerke cepiva po shemi za preekspozicijsko cepljenje.
Cepljenje proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno varstvo.
1.11. Cepljenje proti tifusu
Cepljenje se opravi s cepivom proti tifusu.
Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki potujejo v območja, kjer je zaradi epidemiološke situacije tveganje za okužbo s tifusom.
Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva.
2. KEMOPROFILAKSA PROTI MALARIJI
Daje se ustrezen odmerek izbranega antimalarika, odvisno od območja, na katerega potnik potuje, trajanja in namena potovanja.
Kemoprofilaksa proti malariji je obvezna za osebe, ki odhajajo v države ali območja, v katerih je tveganje za okužbo z malarijo.
3. IZVAJANJE CEPLJENJA
Cepljenje potnikov, kemoprofilakso proti malariji in svetovanje pred potovanjem opravljajo območni zavodi za zdravstveno varstvo.
4. FINANCIRANJE
Cepljenje potnikov in kemoprofilaksa proti malariji v mednarodnem prometu niso vključeni v program obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Obvezna cepljenja in kemoprofilakso so dolžni plačati organizatorji dela v tujini ali posamezniki.
6. PROGRAM KEMOPROFILAKSE PROTI DOLOČENIM NALEZLJIVIM BOLEZNIM
KEMOPROFILAKSA PROTI:
gnojnemu meningitisu
HIV-aids
koleri
škrlatinki
tuberkulozi
gripi
aviarni influenci
oslovskemu kašlju
1. KEMOPROFILAKSA
1.1. Kemoprofilaksa proti gnojnemu meningitisu
Kemoprofilaksa proti gnojnemu meningitisu je obvezna:
- za osebe, ki živijo v tesnem kontaktu (v istem prostoru) z bolnikom;
- ob pojavu v kolektivu po predhodni takojšnji konzultaciji z območnim zavodom za zdravstveno varstvo ali IVZ.
1.1.1. Kemoprofilaksa proti meningokoknemu meningitisu
Daje se ustrezne odmerke rifampicina: odraslim in otrokom 2 dni.
1.1.2. Kemoprofilaksa proti hemofilusnemu meningitisu
Družinskim članom se daje, če je v družini otrok, mlajši od 4 let, ki ni bil ali je nepopolno cepljen, ustrezne odmerke rifampicina: odraslim in otrokom 4 dni.
V kolektivu se daje ustrezne odmerke rifampicina odraslim in otrokom iz skupine, kjer je zboleli otrok, če je v skupini otrok mlajši od 4 let, ki ni bil ali je nepopolno cepljen.
1.2. Kemoprofilaksa proti HIV-aids
Daje se določeno kombinacijo protiretrovirusnih zdravil, glede na oceno tveganja. Kemoprofilakso svetuje in predpiše infektolog.
1.3. Kemoprofilaksa proti koleri
Daje se ustrezne odmerke doksiciklina.
Kemoprofilaksa proti koleri je obvezna za vse osebe, ki so jedle hrano ali pile vodo, ki sta onesnaženi ali se sumi, da sta onesnaženi s povzročitelji kolere.
1.4. Kemoprofilaksa proti škrlatinki
Daje se penicilin, pri preobčutljivosti na penicilin pa eritromicin, v enakih odmerkih, kot so potrebni za terapijo. Izvajati se mora 10 dni.
Kemoprofilaksa ob pojavu škrlatinke je obvezna:
- za otroke v družini, kjer imajo družinski člani v anamnezi revmatsko vročico ali kjer so slabe socialne razmere;
- ob pojavu škrlatinke ali streptokoknega tonzilofaringitisa v kolektivu po predhodni konzultaciji z območnim zavodom za zdravstveno varstvo.
1.5. Kemoprofilaksa proti tuberkulozi (preventivno zdravljenje latentne tuberkulozne okužbe)
Daje se ustrezne odmerke izoniazida in rifampicina 3 mesece ali rifampicina in pirazinamida 2 meseca, HIV negativnim in pozitivnim odraslim od 18 do 35 let starosti.
Daje se ustrezne odmerke izoniazida in rifampicina 3 mesece otrokom in mladostnikom do 18 let starosti.
Daje se ustrezne odmerke izoniazida 9 mesecev nosečnicam, novorojenčkom in HIV pozitivnim bolnikom, ki ne morejo prejemati rifampicina.
Pred uvedbo kemoprofilakse je treba izključiti aktivno tuberkulozo.
Kemoprofilaksa je obvezna:
- za otroke do 6 let starosti, ki so bili v tesnem kontaktu z bolnikom z mikroskopsko pozitivno pljučno tuberkulozo, ne glede na ugotovitev tuberkulinskega testiranja;
- za osebe od 6 do 35 let starosti, ki živijo v tesnem kontaktu z mikroskopsko pozitivnim bolnikom s tuberkulozo pri pozitivnem testu z reakcijo 10 mm ali več;
- za HIV pozitivne osebe in osebe zdravljene z imunosupresivnimi zdravili, ki imajo tuberkulinski test pozitiven z reakcijo 5 mm ali več;
- za osebe, ki lahko aktivirajo latentno tuberkulozo zaradi posebnih pogojev (osebe z določenimi spremljajočimi boleznimi in stanji, HIV negativni intravenski uživalci drog, priseljeni v zadnjih petih letih iz držav z visoko incidenco tuberkuloze, oskrbovanci zaporov, popravnih in negovalnih ustanov), ki imajo tuberkulinski test 10 mm ali več.
Kemoprofilaksa se lahko ponudi tudi drugim osebam iz kontakta po presoji specialista pulmologa.
1.6. Kemoprofilaksa proti gripi
Daje se ustrezne odmerke preparata proti gripi, dokler traja nevarnost okužbe.
Kemoprofilaksa je priporočljiva:
- za osebe, ki se zaradi kontraindikacij ne smejo cepiti;
- za osebe, ki so se cepile, pa še ni preteklo 14 dni od cepljenja;
- za osebe s slabšim imunskim odzivom;
- za osebe, ki delajo v zdravstvenih in socialnih zavodih, domovih za ostarele, kjer se je pojavila epidemija gripe in niso bile cepljene.
1.7. Kemoprofilaksa proti aviarni influenci
Za vse osebe, ki so bile v tesnem stiku s sumljivim ali potrjenim primerom aviarne influence, je obvezna zaščita s protivirusnim zdravilom. Kemoprofilakso predpišeta epidemiolog ali infektolog. S kemoprofilakso začnemo čimprej po izpostavljenosti. V zaščitne namene prejmejo odrasli in otroci ustrezne odmerke oseltamivirja.
1.8. Kemoprofilaksa proti oslovskemu kašlju
Če je v družini dojenček mlajši od 6 mesecev, je eritromicin ali midekamicin ali azitromicin priporočljiv pri vseh družinskih članih in tesnih kontaktih ne glede na starost in imunizacijski status, če je tipična klinična slika ali je diagnoza pri njih potrjena mikrobiološko.
2. FINANCIRANJE
Obvezna kemoprofilaksa po programu se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma iz državnega proračuna za osebe iz 7. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Neobvezno kemoprofilakso plača posameznik.
7. PROGRAM IMUNOPROFILAKSE IN KEMOPROFILAKSE ZA PREBIVALSTVO V PRIMERU IZREDNIH RAZMER
1. Cepljenje in zaščito z zdravili za prebivalstvo v primeru izrednih razmer (naravne in druge nesreče, posebna izpostavljenost nalezljivim boleznim, terorizem z biološkimi agensi itd.) se opravi z ustreznimi cepivi in preparati za kemoprofilakso (proti tetanusu, davici, hepatitisu A in B, klopnemu meningoencefalitisu, steklini, antraksu, kugi, tularemiji, brucelozi, botulizmu, Q vročici, kozam, influenci, itd.).
2. POSEBNE DOLOČBE
Pred izvajanjem programa cepljenja v primeru izrednih razmer je treba pridobiti podatke o precepljenosti prebivalstva oziroma posameznih ogroženih skupin.
Preparati za izvajanje programa v primeru izrednih razmer se zagotovijo iz blagovnih rezerv.
3. FINANCIRANJE
Imunoprofilaksa in kemoprofilaksa za prebivalstvo v primeru izrednih razmer se financira iz sredstev državnega proračuna.
II
1. V Republiki Sloveniji se izvajata imunoprofilaksa in kemoprofilaksa na osnovi predpisanih programov za posamezne skupine prebivalcev.
2. Imunoprofilaksa se opravlja skladno z načeli dobre ambulantne prakse in varnega cepljenja. Cepljenje izvajajo zdravniki v zdravstvenih zavodih in zasebni zdravniki, delo vseh pa koordinirajo območni koordinatorji na zavodih za zdravstveno varstvo ter nacionalni koordinator na IVZ.
Seznam koordinatorjev cepljenja in zdravnikov, ki opravljajo cepljenje, je objavljen na spletni strani IVZ.
3. Obvezno cepljenje proti nalezljivim boleznim se opravlja neprekinjeno skozi vse leto (kontinuirano cepljenje), razen če obstajajo epidemiološke indikacije, zaradi katerih se cepljenje začasno prekine. Predlog za prekinitev in ponoven začetek cepljenja poda IVZ.
Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za prebivalstvo v primeru izrednih razmer se izvaja le, če so za to podani pogoji. Indikacijo za cepljenje/kemoprofilakso in obveznike za cepljenje/kemoprofilakso določi minister, pristojen za zdravje.
4. Imunoprofilaksa posameznika se opravi po preverjanju cepilnega statusa.
To stanje se preveri v zdravstveni dokumentaciji ali tako, da kandidat za cepljenje kot dokaz predloži dokument o opravljenih prejšnjih cepljenjih.
Na podlagi ugotovljenega stanja o prejšnjih cepljenjih in po predhodnem preverjanju splošnih in posebnih kontraindikacij, kar opravi zdravnik, ki opravlja cepljenje, se opravi cepljenje (bazično cepljenje) oziroma ponovno cepljenje (revakcinacija) v skladu s tem programom.
Obvezno je preveriti cepilni status in opraviti manjkajoča cepljenja skladno s programom:
- otrokom pred vstopom v organizirano varstvo, učencem, dijakom in študentom pred vstopom v višjo stopnjo izobraževanja;
- ob poškodbi ali rani;
- dijakom in študentom pred pričetkom opravljanja praktičnega pouka oziroma dela, pri katerem so izpostavljeni nalezljivim boleznim;
- ob zaposlitvi;
- ob sprejemu na zdravljenje v bolnišnici;
- ob vsakem obisku pri osebnem zdravniku;
- ob epidemiološki indikaciji, ki jo postavi IVZ.
Cepljenje se opravi po predhodnem informiranju cepljenih ali zastopnikov oziroma skrbnikov cepljenih oseb glede varnosti in koristi cepljenja ter pojavov pridruženih cepljenju in ravnanja v zvezi z njimi.
5. Izvajanje imunoprofilakse se organizira tako, da ni možen prenos okužbe na ljudi in v okolje s tem, da se prepreči prenos med delom in pri ravnanju z infektivnimi odpadki.
6. Prostor in oprema, kjer se izvaja imunoprofilaksa morata ustrezati sanitarno tehničnim in higienskim zahtevam, ki veljajo za javne zdravstvene zavode in zasebno zdravstveno dejavnost.
7. Preskrbo s cepivi in imunoglobulini za izvajanje obveznega programa cepljenja, ki se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zagotavlja IVZ.
8. Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja imunoprofilakso proti nalezljivim boleznim, mora obvezno imeti za shranjevanje imunoprofilaktičnih preparatov hladilne naprave (hladilnike) opremljene z umerjenimi merilnimi indikatorji temperature. Izpolnjevati mora predpisane sanitarno tehnične in druge pogoje ter pogoje dobre skladiščne prakse.
Oseba, ki v zdravstvenem zavodu oziroma pri zasebnem zdravniku skrbi za nabavo, prevzem in shranjevanje cepiva, mora biti usposobljena za rokovanje s preparati po načelih dobre skladiščne prakse. Usposabljanje izvaja IVZ.
9. Za imunoprofilakso se obvezno uporabljajo brizge in igle za enkratno uporabo za vsako osebo posebej.
Pri imunoprofilaksi, ki se daje parenteralno, morajo biti na razpolago sredstva, ki se uporabljajo v primeru anafilaktične reakcije.
10. S kužnim materialom, ki nastane ob imunoprofilaksi, se ravna skladno z navodilom in dobro skladiščno prakso o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti.
11. Vodenje evidenc:
Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja imunoprofilakso ali pod čigar nadzorstvom se ta opravlja, vodi evidenco in izda potrdilo o cepljenju.
Podatki o cepljenju in podatki o trajni opustitvi cepljenja se evidentirajo v osnovni zdravstveni dokumentaciji in v osebni dokument cepljene osebe (Knjižica o cepljenju, Potrdilo o cepljenju, Mednarodna izkaznica).
Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja cepljenje predšolskih otrok, mora o opravljenih cepljenjih oziroma izpolnjevanju tega programa voditi evidenco in poročati območnemu zavodu za zdravstveno varstvo, ta pa poroča IVZ. Obvezno je zbiranje in vzdrževanje podatkov ter vodenje evidenc in poročanje s pomočjo enotnega računalniškega programa.
Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja cepljenje šolskih otrok in ostalih skupin prebivalcev, mora o opravljenih cepljenjih oziroma izpolnjevanju tega programa poročati območnemu zavodu za zdravstveno varstvo, ta pa poroča IVZ.
Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja imunoprofilakso ali pod čigar nadzorstvom se ta opravlja, mora voditi evidenco o zalogah, o sledljivosti imunoprofilaktičnih preparatov, o beleženju temperature v hladilnikih in v prostoru ter o umerjanju merilnih indikatorjev temperature.
12. Dopolnilno cepljenje predšolskih in šolskih obveznikov:
Dopolnilno cepljenje predšolskih in šolskih obveznikov je treba opraviti, če v posamezni občini in v katerem koli delu naselja ni cepljenih:
- 95% obveznikov proti ošpicam, mumpsu, rdečkam, otroški paralizi in tetanusu;
- 90% obveznikov proti drugim nalezljivim boleznim, za katere je cepljenje obvezno po imunizacijskem programu.
13. O pojavu neželenih učinkov pridruženih cepljenju je treba nemudoma obvestiti Register stranskih pojavov po cepljenju, ki ga vodi IVZ, Trubarjeva 2, Ljubljana.
14. Finančna sredstva za izvajanje posameznih programov so sestavni del programov imunoprofilakse za posamezne skupine.
III
Zaradi neprekinjenega izvajanja cepljenja se ta program smiselno uporabi za nabavo cepiv, pri katerih je treba začeti s postopki javnega naročanja pred začetkom veljave programa imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 2008.
IV
Ta program začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 512-14/2007-4
Ljubljana, dne 26. februarja 2007
EVA 2007-2711-0031
Andrej Bručan l.r.
Minister
za zdravje