Na podlagi 12., 23. in 73. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek in 58/03 – ZZK-1), 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 – UPB, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06) sta Mestni svet Mestne občine Ptuj, na 1. izredni seji dne 7. 3. 2007 in Občinski svet Občine Markovci na 5. seji dne 7. 3. 2007 sprejela

(1) S tem odlokom se sprejme medobčinski lokacijski načrt za del območja Ptujsko jezero in del reke Drave severno od Ptujskega jezera do sotočja struge reke Drave in odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje: za del območja P11-R11 Jezero v Mestni občini Ptuj in del območja P13-R1 Jezero v Občini Markovci (v nadaljnjem besedilu: medobčinski lokacijski načrt).
(2) Ta odlok določa: ureditveno območje, zasnovo načrtovanih ureditev s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje načrtovanih ureditev, pogoje za reševanje javne gospodarske infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, obveznosti investitorjev in izvajalcev ter odstopanja.
(3) Strokovne podlage so:
– Vitalizacija Ptujskega jezera – ureditev pristanišč in plovbnih poti; idejni projekt, VGP Drava Ptuj d.d., št. 102/06-AS, avgust 2006 in
– Okoljsko poročilo za odlok o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru; VGB d.d. Maribor, št. projekta 2781/05, marec 2006, dopolnjeno po reviziji, maj 2006.
(4) Medobčinski lokacijski načrt je izdelal URBIS d.o.o. Maribor, pod številko projekta 158-LN/06.

(1) Sestavni deli medobčinskega lokacijskega načrta so:
I Splošni del
II Odlok o medobčinskem lokacijskem načrtu
III Kartografski del:
1 Načrt namenske rabe prostora
1.1 Prikaz območja medobčinskega lokacijskega načrta na izseku iz prostorskega plana občin
1.2 Namenska raba prostora in členitev na funkcionalne enote
2 Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije
3 Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor
3.1 Pregledna situacija
3.2 Ureditvena situacija pristanov in vstopno-izstopnih mest (list 1 – 5)
3.3 Pregledna karta komunalnih naprav – prikaz navezave na obstoječe omrežje
IV Priloge:
– povzetek za javnost
– izvleček iz strateškega prostorskega akta
– obrazložitev in utemeljitev medobčinskega lokacijskega načrta
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve, z njihovimi povzetki
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– seznam sprejetih aktov o zavarovanju ter sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani
– ocena stroškov za izvedbo.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so skupaj z drugimi obveznimi prilogami na vpogled pri službah, pristojnih za urejanje prostora v Mestni občini Ptuj in Občini Markovci.

Ureditveno območje medobčinskega lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah:
k.o. Brstje (0401): 840, 841/1, 841/2, 842;
k.o. Ptuj (0400): 3957/1, 3957/10, 4169/1, 4169/6 in 4169//7;
k.o. Spuhlja (0402): 852, 855, 856, 857, 858, 860;
k.o. Markovci (0417): 837/1, 837/2, 837/3, 837/4 in
k.o. Zabovci (0418): 1105/2, 1116, 1117, 1118, 1119.

Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega:
– območje plovbe,
– območje v katerem je plovba prepovedana (razen za posebne potrebe),
– območje ureditve pristanišča in vstopno-izstopnih mest ter sodniškega stolpa z navezavami na javno gospodarsko infrastrukturo,
– območje ostalih zemljišč.

(1) Zemljišča v ureditvenem območju medobčinskega lokacijskega načrta so opredeljena kot vodna zemljišča na katerih se izvedejo nove ureditve; namenska raba zemljišč se ne spreminja.
(2) V ureditvenem območju medobčinskega lokacijskega načrta se dopušča rekonstrukcije obstoječih objektov, rekonstrukcije in gradnja infrastrukturnega omrežja ter postavitev urbane opreme.

(1) Na območju medobčinskega lokacijskega načrta je predvidena izgradnja štirih mest za pristajanje (vstopno-izstopna mesta), na lokaciji Brodarskega društva Ranca v Budini pa tudi privez ter spust in dvig čolnov (pristanišče). Obstoječi dostopni rampi (Trate, Breg) se ohranita za posebne potrebe.
(2) Obstoječe športno rekreacijsko pristanišče Ranca – Budina se razširi in dogradi z otokom podolgovate oblike, ki se izvede kot nasutje gramoznega materiala na podlago iz geotekstila. Na dolvodni strani otoka se izvede klančina za spust čolnov, na notranji strani otoka pa ploščadi in dostopne stopnice. Na strani otoka, ki gleda proti jezeru, je predvidena izgradnja konzole za pristajanje in privez čolnov, ob njem pa dvigalo za dvig in spust plovil iz vode. Na zgornjem robu otoka ob pilotni steni se namestijo privezne bitve za sidranje in pritrditev plovil. Vzdolž dovozne ceste in na obstoječih pomolih, ki se ohranijo, se namestijo privezi za manjša plovila. Ob bregu se izvede še manjša spustna rampa za intervencijske posege.
(3) Na vstopno-izstopnih mestih je za vstopanje in izstopanje potnikov, krajši postanek čolnov, splavitev ter dvig manjših športnih plovil (kajak, kanu, rafti in podobno) na posameznih lokacijah predvideno:
– A) vstopno-izstopno mesto Toplice:
zaradi velikega nihanja gladine vode se pristajalna ploščad izvede v treh nivojih, na lesenih pilotih na robu plitvine. Na ploščadi se namestijo sidrne vezi, privezne bitve, vodomerna letev, opozorilne in informativne table za varno plovbo in zadrževanje na območju pristana;
– B) vstopno-izstopni mesti Zabovci in Markovci:
izvedeta se iz montažne jekleno lesene konstrukcije, ki plava na vodni površini in se sidra v brežino tako, da se ne zmanjša varovalna funkcija obstoječih vzdolžnih zgradb v strugi Drave. Na plavajočem objektu bodo bitve za priveze; do kopnega se izvede mostiček, ki se fleksibilno vpne v brežino in pritrdi na brod ter opremi z varovalnimi ograjami. Dostop do mostička (preko visokovodnega nasipa ali zidu, ki varuje pred valovi) je preko rampe in stopnic preko zidu;
– C) vstopno-izstopno mesto Ribič:
se izvede s plavajočim pomolom vzdolž levega brega Drave od stopnic nekdanjega kopališča do sedanjega vstopa v strugo, ki bo kot promenada na vodni strani povezoval hotel z gostilno Ribič in peš mostom ter omogočal pristajanje čolnov. Pomol na plavajočih pontonih bo na zunanji strani fleksibilno pripet na v dno struge zabite kole, kar omogoča prilagajanje nihanjem gladine. Na vodni strani se pomol opremi z ograjo, ki bo prekinjena le na mestih za pristajanje, vzdolž pomola se namestijo bitve za priveze čolnov.
(4) Veslaška proga se označi in razmeji na vodi in na kopnem ter opremi s štartnimi in ciljnimi bloki ter merilno opremo. Ob vstopno izstopnem mestu Zabovci se izvede sodniški stolp dimenzij 8 m x 8 m x 8 m tako, da se ne posega v zaščitni meljasti tepih (temeljenje na pilotih).
(5) Za zagotovitev varne plovbe in reda na plovbnem območju in preprečitve plovbe po zavarovanih območjih, omogočanje nemotenega ribolova, omogočanje preživetja redkih in ogroženih živalskih vrst, preprečitev poškodb na brežinah in objektih (mostni oporniki, podzemni vodi) se namestijo plavajoče sidrane označbe na vodi, kopnem in na ovirah (mostnih opornikih, stebrih daljnovoda, jaških kanalizacije in podobno) ter opozorilne in informativne table na vstopno-izstopnih mestih in ob pristanišču. Posebej se označi tudi nevarno območje gorvodno od jezu v Markovcih.

(1) V ureditvenem območju je obstoječi objekt Brodarskega društva Ranca v Budini ter obstoječi objekti in omrežje gospodarske javne infrastrukture.
(2) Na obstoječih objektih so dovoljeni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– rekonstrukcija objektov in naprav brez večjih kapacitetnih, gabaritnih, oblikovnih in namenskih sprememb,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov.

V ureditvenem območju je dopustna postavitev urbane opreme ter začasnih objektov za potrebe gostinstva in storitev v času prireditev, po določilih Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči.

(1) V območju se zagotovi celovito urejanje in vzdrževanje odprtih površin in pešpoti.
(2) Struga Drave in obrežje Ptujskega jezera se ohranja v čim bolj naravnem stanju. Pri oblikovanju ureditev in objektov v ureditvenem območju se v največji meri uporabljajo naravni materiali (dravski prodniki, les); kovina se barva v naravnih barvah.
(3) Na območju pristanišča in vstopno-izstopnih mest je potrebno načrtovati protierozijsko zavarovanje brežine Ptujskega jezera. Razširitev in dograditev obstoječega športno rekreacijskega pristanišča Ranca v Budini se izvede z gradnjo otoka podolgovate oblike, ki posnema obliko nekdanjih naravnih prodišč na tem delu Drave. Po izvedeni protierozijski površinski zaščiti se razpoložljive površine zasadijo z avtohtono zarastjo.

(1) Ureditve v medobčinskem lokacijskem načrtu ne zahtevajo posebnih prilagoditev prometnega, energetskega in komunalnega omrežja. Dostopi do pristanišča in vstopno-izstopnih mest so že izvedeni.
(2) Pred izvedbo vseh posegov v bližini komunalnih in energetskih vodov ter omrežja zvez, je treba določiti njihovo natančno lego in jih ustrezno zaščititi. Posebej se označi prepoved sidranja na območjih poteka podzemnih vodov (vodovoda, kanalizacije, plinovoda), da ne pride do poškodb.
(3) Detajli križanja, označitve mostnih opornikov, morebitne prestavitve in drugi posegi, potrebni na infrastrukturnem omrežju, se natančno obdelajo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma za izvedbo, ki mora upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljavcev, vsa zakonska določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu.

Jezero prečkata obstoječi cestni most in peš most; Puhov most je v gradnji. Vsi mostni oporniki znotraj struge Drave oziroma Ptujskega jezera se pri določitvi in označitvi plovbnih območij in plovbnih poti ustrezno označijo.

Mostni oporniki železniškega mosta proge Pragersko-Ormož se pri določitvi in označitvi plovbnih območij in plovbnih poti ustrezno označijo.

(1) Pod jezerom po dveh ceveh poteka kanalizacijska cev premera 2 x 500 mm od prečrpališča v Budini do CČN Ptuj; v jezeru sta dva revizijska jaška. Pri določitvi in označitvi plovbnih območij in plovbnih poti se jaške kanalizacije ustrezno označi z območjem prepovedi plovbe okoli njih, razen za posebne primere.
(2) Pristanišče Ranca je že priključeno na obstoječe javno kanalizacijsko omrežje. Na vstopno-izstopnih mestih odpadne vode ne bodo nastajale. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda sodniškega stolpa pri vstopno-izstopnem mestu Zabovci mora biti usklajena s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 41/04 ZVO-1, 50/04) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) in Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/01) oziroma Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Markovci (Uradni list RS, št. 61/01).

(1) Pod dnom struge Drave poteka tudi vodovod premera 300 mm. Območje poteka se pri določitvi plovbnih poti ustrezno označi oziroma prepreči sidranje.
(2) Pristanišče Ranca je že priključeno na obstoječe javno vodovodno omrežje, na vstopno-izstopnih mestih novi priključki niso predvideni. Priključitev sodniškega stolpa se izvede iz obstoječega omrežja pod pogoji upravljalca.

(1) Čez območje poteka obstoječe elektroenergetsko omrežje, ki je v upravljanju družbe Elektro Maribor in družbe Elektro Slovenije (ELES).
(2) Otoka, na katerih so stebri visokonapetostnega omrežja, se pri določitvi plovbnih poti ustrezno označita z območjem prepovedi plovbe okoli njih, razen za dovoljene izjeme.
(3) Objekt Brodarskega društva Ranca je priključen na elektroenergetsko omrežje iz obstoječe transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Budina-prečrpališče. Potrebe po večji priključni moči se zagotovijo pod pogoji upravljalca. Za vključitev je potrebno izdelati potrebno dokumentacijo; pred izdajo gradbenega dovoljenja je potrebno pridobiti soglasje za priključitev.

(1) Preko območja potekajo oziroma bodo potekali plinovodi:
– obstoječi prenosni plinovod R15, od M1 v km 38+356 do MRP Lendava (premer 250 mm, tlak 50 bar),
– načrtovani vzporedni prenosni plinovod R15/1 in
– načrtovani mednarodni prenosni plinovod M9 Madžarska – Italija.
(2) Pri izvedbi je potrebno upoštevati omejitve v nadzorovanem (2x100 m) in varnostnem pasu plinovoda; dela v 2x5 m pasu vseh plinovodov se izvajajo le pod posebnimi pogoji in nadzorom pooblaščenca operaterja.
(3) Za posege v nadzorovani pas plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16 bar se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar.

(1) V območju je obstoječe TK omrežje; novi priključki se lahko izvedejo pod pogoji upravljalca. Za vključitev je potrebno izdelati potrebno dokumentacijo.
(2) Pri vseh posegih se upošteva trase obstoječega TK omrežja. Potrebno ga je ustrezno zaščititi in po potrebi prestaviti ali razširiti, kar se obdela v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(1) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu "Naravovarstvene smernice za medobčinski lokacijski načrt za del poselitvenega območja Ptujsko jezero in del reke Drave severno od Ptujskega jezera do sotočja struge Drave in odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje za del območja P11-R11 Jezero v Mestni občini Ptuj in del območja P13-R1 Jezero v Občini Markovci" (izdelal Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, januar 2006), ki se hranijo na sedežu Skupne občinske uprave, Mestni trg 1, Ptuj.
(2) Za ohranjanje narave in naravnih vrednot se upoštevajo tudi naslednji pogoji:
– vsem plovilom (razen za plovbo v nujnih primerih, zaradi nujnega vzdrževanja in za namene naravovarstvenega raziskovanja) se prepreči dostop v območje cone C;
– na območju vstopno-izstopnih mest se v največji možni meri ohranja obstoječa drevesna in grmovna zarast ter postavi oglasne table z navedbo naravovarstvenih vrednosti območja in omejitev oziroma prepovedi ravnanj;
– osvetlitev vstopno izstopnih mest se izvede s svetili, ki ne sevajo UV svetlobe in so oblikovana tako, da osvetljujejo samo talne površine, ne pa tudi neba (zato, da se ne povečuje negativni vpliv na nočno aktivne ali seleče ptice in žuželke);
– vsi posegi na jezeru se izvajajo med 15. julijem in 1. oktobrom, to je izven obdobja drsti rib, gnezditvenega, preletnega in prezimovalnega obdobja ptic;
– z gradnjo ne smejo biti prizadeta naravno ohranjena območja, na katerih niso neposredno predvideni posegi.
(3) Za gradnjo objekta na zavarovanih območij, naravnih vrednotah, ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območij je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje.

(1) Zaradi izvajanja odloka ne bo prišlo do spremembe rabe in dodatnega obremenjevanja tal ter posegov v matično strukturo tal.
(2) Posege v času gradnje se izvede tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.
(3) Plovbne poti morajo biti označene tako, da ne škodujejo meljastemu tepihu in obrežnemu zavarovanju obal.

(1) Zaradi gradnje se kakovost voda in vodni režim na vplivnem območju ne smeta poslabšati. Gradbena dela se izvajajo na način, da se prepreči onesnaževanje vode; izvajalec mora imeti pripravljen načrt za učinkovito ukrepanje v primeru razlitij polutantov (goriva, olja in druge za vodne vire škodljive suspenzije).
(2) Pristanišča in vstopno-izstopna mesta morajo biti načrtovana tako, da ne bo vpliva na visokovodni pretočni režim reke Drave ter da bo zagotovljena ustrezna varnost objektov in uporabnikov v času nastopa visokovodnega režima. Sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo pristanišča Ranca mora biti hidrološko hidravlična presoja vodnega režima.
(3) Na območju pristanišč in vstopno-izstopnih mest je potrebno načrtovati protierozijsko zavarovanje brežine Ptujskega jezera.
(4) Za gradnjo pristanišč in vstopno-izstopnih mest je potrebno pridobiti vodno soglasje, za gradnjo in upravljanje z njimi pa skleniti koncesijsko pogodbo.

(1) Vsa dela morajo biti načrtovana in izvedena na način, ki v največji meri zagotavlja ohranjanje rib in drugih vodnih živali.
(2) Dela v jezeru se ne smejo izvajati v drstni dobi posameznih ribjih vrst (oktober-junij). Vsaj 14 dni pred pričetkom gradnje je o predvidenem začetku in poteku del ter sproti o vsakem posegu v ribiški okoliš potrebno obvestiti Ribiško družino Ptuj in omogočiti intervencijski odlov rib.

(1) V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma za izvedbo se zagotovi kvalitetno oblikovanje vstopno-izstopnih mest in zeleni značaj obrežja z zasaditvijo avtohtonih vrst.
(2) Pri izvajanju posegov v reko in obrežje vstopno-izstopnega mesta Ribič je potrebno zagotoviti arheološki nadzor; v primeru najdb se na stroške investitorja izvedejo ročna zaščitna izkopavanja. Pričetek del se mora pisno prijaviti Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, vsaj 10 dni pred začetkom del.

Med gradnjo in plovbo po Ptujskem jezeru ne smejo biti presežene zakonsko predpisane ravni hrupa.

(1) Načrtovane ureditve ne predstavljajo pomembne dodatne obremenitve zraka.
(2) Gradnja objektov ter izvajanje plovbe mora biti organizirana in izvajana tako, da se kar najbolj prepreči dodatno onesnaženje zraka.

Požarna varnost obstoječega objekta Brodarskega društva Ranca je zagotovljena z dovozom za interventna vozila po obstoječi dostopni cesti. Varen umik je možen na zunanje in dovozne površine.

(1) Pri urejanju pristanišča in vstopno-izstopnih mest se upoštevajo določila Pravilnika o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
(2) Pri vseh objektih se zagotovijo ustrezne tipske posode in prostor za zbiranje komunalnih odpadkov. Odvoz odpadkov se zagotovi v skladu z določili Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Ptuj.

Ureditve se lahko izvajajo fazno (postopno) in obsegajo zaključeno funkcionalno celoto.

(1) Spremljanje stanja okolja z vidika hrupa, površinskih voda in podtalnice ter z vidika živega sveta, varovanih območij narave, ekološko pomembnih območij in naravnih vrednot se izvaja skladno s 23. členom Odloka o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru oziroma Okoljskim poročilom za Odlok o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru, skupaj z dodatkom za varovana območja, ki ga je pod številko 2781/05 z datumom marec 2006, dopolnjeno po reviziji maja 2006, izdelal Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o. Rezultati spremljanja in nadzora so javni.
(2) Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki se izvedejo na podlagi rezultatov spremljanja in nadzora, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin,
– sprememba rabe prostora oziroma
– drugi ustrezni ukrepi.

(1) Koncesionar plovbnega območja mora pred začetkom izvajanja plovbe na plovbnem območju postaviti ustrezno signalizacijo, ki bo zagotavljala varno plovbo. Prav tako je dolžan poskrbeti, da bo vsak uporabnik seznanjen s pogoji in omejitvami plovbe.
(2) Med gradnjo je potrebna ustrezna zaščita infrastrukturnih objektov, naprav ter drugih objektov. Po končani gradnji mora izvajalec del sanirati vse morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje in odstraniti ves neporabljen material. V primeru nezgode je dolžan zagotoviti takojšnje ukrepanje ustrezno usposobljenih delavcev.

(1) Pri realizaciji medobčinskega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere, določene z medobčinskim lokacijskim načrtom.
(2) Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Vse dimenzije in ureditve se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu z določili medobčinskega lokacijskega načrta.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor – Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Po prenehanju veljavnosti medobčinskega lokacijskega načrta so na območju dovoljena investicijska vzdrževalna dela, rekonstrukcije in postavitve enostavnih objektov v skladu s prostorskimi ureditvenimi pogoji oziroma prostorskim redom občine.

Ta odlok se objavi v uradnih glasilih obeh občin, ko ga v enakem besedilu sprejmeta mestni svet in občinski svet, veljati pa začne naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.