Na podlagi 5. in 6. člena ter v zvezi s 126. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba ureja obseg vinogradniških površin, dovoljenja za krčitev vinogradov, podpore za trajno opustitev vinogradniške pridelave in prestrukturiranje vinogradniških površin za izvajanje:
– Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL L št. 179 z dne 14. 7. 1999, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva (vključno z veterinarsko in fitosanitarno zakonodajo), prometne politike, obdavčitve, statistike, energetike, okolja, sodelovanja na področjih pravosodja in notranjih zadev, carinske unije, zunanjih odnosov, skupne zunanje in varnostne politike ter institucij zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne 20. 12. 2006, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1493/1999/ES) in
– Uredbe Komisije (ES) št. 1227/2000 z dne 31. maja 2000 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino v zvezi z obsegom vinogradniških površin (UL L št. 143 z dne 16. 6. 2000, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1460/2006 z dne 2. oktobra 2006 o odstopanju od Uredbe (ES) št. 1227/2000 v zvezi s prehodno ureditvijo glede končnih dodelitev za prestrukturiranje in adaptacijo vinogradov (UL L št. 272 z dne 3. 10. 2006, str. 9) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1227/2000/ES).

Izrazi v tej uredbi pomenijo naslednje:
1. Pridelovalec je fizična ali pravna oseba, ki obdeluje vinograd za pridelavo grozdja in je vpisan v register pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: register).
2. Pridelovalec za lastno uporabo je fizična oseba, ki obdeluje vinograd za pridelavo grozdja, vendar le za lastno uporabo, in pridela manj kakor 240 litrov vina letno na polnoletnega člana kmetijskega gospodarstva oziroma obdeluje manj kakor 0,02 ha vinograda na polnoletnega člana kmetijskega gospodarstva in ne več kakor 0,1 ha oziroma največ 500 trsov na kmetijsko gospodarstvo.
3. Vinograd je vinograd za pridelavo grozdja iz 4. točke tega člena in vinograd za druge namene, ki niso pridelava grozdja za mošt ali vino.
4. Vinograd za pridelavo grozdja je vinograd, v katerem se ali se bo pridelalo grozdje, primerno za predelavo v mošt ali vino, ne glede na to, če se v tem vinogradu hkrati izvaja raziskovalna dejavnost ali žlahtnenje ali trsničarska dejavnost.
5. Vinograd za pridelavo grozdja, ki ga obdeluje pridelovalec, je vinograd v skladu s predpisi, ki urejajo register.
6. Vinograd, potreben obnove zaradi izčrpanosti, je vinograd, ki je star najmanj 40 let in v njem vinska trta ne rodi več primerno in redno oziroma zaradi starosti ali neustrezne obdelave ne omogoča več gospodarne pridelave.
7. Vinograd, potreben obnove zaradi prestrukturiranja, je vinograd:
– star najmanj 10 in največ 40 let, na katerem ni možna gospodarna pridelava grozdja zaradi naravnih in izjemoma tudi tržnih razlogov ali
– starejši od 40 let, če je iz podatkov o prijavljenem pridelku v registru razvidno, da je povprečen letni pridelek v zadnjih treh letih presegal 2500 kg grozdja na ha ali
– mlajši od 10 let, če pristojni fitopatološki organ ugotovi, da v vinogradu zaradi virusnih in virozam podobnih bolezni vinske trte število odmrlih trsov presega 15 odstotka trsov ali da je skupno število okuženih in odmrlih trsov večje od 30 odstotkov.
8. Obnova vinograda je posaditev trsnih cepljenk žlahtne vinske trte na izkrčeno ali novo površino.
9. Posaditev vinograda je stanje, ko so v vinogradu zasajeni vsi trsi.
10. Prestrukturiranje je zaključeno v skladu s programom prestrukturiranja vinogradniških površin (v nadaljnjem besedilu: program prestrukturiranja), ko so na površini, ki je predmet prestrukturiranja, v celoti izvedena vsa dela, navedena v potrjenem programu prestrukturiranja.
11. Krčitev vinograda je popolna odstranitev vseh trsov na površini, posajeni s trto, in sicer na način, da se trse poseka pod cepljenim mestom ali se jih izruje. Če trsi niso cepljeni, jih je treba v celoti izruvati.
12. Rodnost vinograda je obdobje, v katerem vinska trta primerno rodi, in nastopi najpozneje tri leta po vinskem letu, v katerem je bil vinograd posajen.
13. Obseg vinogradniških površin je seštevek površin obstoječih vinogradov za pridelavo grozdja v Republiki Sloveniji, vpisanih v register, obsega pravic za ponovno posaditev vinograda in obsega pravic za posaditev vinograda iz rezerve pravic, razen vinogradov za pridelavo grozdja pridelovalcev za lastno uporabo in vinogradov, namenjenih izključno raziskovalni dejavnosti, žlahtnenju ali izključno pridelavi razmnoževalnega materiala.
14. Vinsko leto je obdobje od 1. avgusta do 31. julija naslednjega leta.

(1) Obseg vinogradniških površin na dan 23. november 2003, predstavlja seštevek obsega vinogradov, vpisanih v register na dan 23. november 2003, in obsega vinogradov, ki so bili izkrčeni in namesto njih ni bilo zasajenega novega vinograda, v obsegu 5.609 ha vinogradov, ki so v rezervi pravic za obnovo vinogradov iz 5. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: rezerva pravic), ki jo upravlja ministrstvo, pristojno za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Obseg vinogradniških površin se uravnava s pravicami za obnovo vinogradov.

(1) Pravice za obnovo vinograda so pravice za ponovno posaditev vinograda in pravice za novo posaditev vinogradov.
(2) Pravice za ponovno posaditev vinograda se dodelijo, če:
– je pridelovalec izkrčil obstoječi vinograd ali
– se vinograd sadi v okviru obsega pravic, ki izhaja iz v preteklosti izkrčenih vinogradov.
(3) Pravice za novo posaditev vinogradov se dodelijo, če:
– je bil pridelovalčev obstoječi vinograd razlaščen zaradi javnega interesa ali
– je bil pridelovalčev vinograd vključen v komasacijski sklad in je pridelovalec iz tega sklada pridobil novo zemljišče ali
– bo vinograd namenjen izključno trsničarski pridelavi ali
– bo vinograd namenjen izključno za raziskovalne dejavnosti ali žlahtnenje ali
– so Republiki Sloveniji dodeljene površine za novo posaditev vinogradov iz kvote, določene s predpisi.

V rezervo pravic ministrstvo prenese:
– neizrabljene pravice za ponovno posaditev vinograda iz prve alinee drugega odstavka prejšnjega člena,
– pravice iz druge alinee drugega odstavka prejšnjega člena,
– pravice iz pete alinee tretjega odstavka prejšnjega člena,
– pravice za obnovo vinograda, ki so se jim pridelovalci pred iztekom roka za izrabo pravice za obnovo vinograda pisno odpovedali.

(1) Pridelovalec pridobi pravice za obnovo vinograda na podlagi vloge za izdajo dovoljenja za obnovo vinograda v skladu s predpisom, ki ureja register. Upravna enota, ki vodi register (v nadaljnjem besedilu: upravna enota), pridelovalcu dodeli pravice za obnovo vinograda hkrati z dovoljenjem za obnovo vinograda in pravice vpiše v register.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pridelovalec pridobi pravice za ponovno posaditev vinograda takoj, ko izvede krčitev vinograda in jo prijavi v register. Upravna enota na podlagi prijave krčitve na zahtevo pridelovalca dodeli pridelovalcu pravice za ponovno posaditev vinograda in pravice vpiše v register.
(3) Pravice za obnovo vinograda iz rezerve pravic se pridelovalcu dodelijo le, če nima že dodeljenih pravic za obnovo vinograda, ki jih še ni uveljavil.
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena upravna enota dodeli pridelovalcu pravice za obnovo vinograda, ki se nanaša na obstoječe vinograde, ki še niso vpisani v register in jih želi pridelovalec vpisati v register v skladu s predpisom, ki ureja register, tako, da pravice po uradni dolžnosti vpiše v register.
(5) Na površinah, kjer je bila uveljavljena podpora za trajno opustitev vinogradniške pridelave iz III. poglavja te uredbe, ni mogoče pridobiti pravic za ponovno posaditev vinograda, niti zasaditi vinograda, ki ga obdeluje pridelovalec za lastno uporabo.

(1) Pravice za obnovo vinograda vodi ministrstvo v registru, in sicer po pridelovalcih in v rezervi pravic, vključno s podatkom o obdobju veljavnosti pravice.
(2) Po pridelovalcih se vodijo pravice za ponovno posaditev vinograda iz prve alinee drugega odstavka 4. člena te uredbe in pravice za novo posaditev vinograda iz prve do četrte alinee tretjega odstavka 4. člena te uredbe.
(3) V rezervi pravic se vodijo pravice iz 5. člena te uredbe.

(1) Pravice za obnovo vinograda pridelovalec uveljavi z dovoljenjem za obnovo vinograda, izdanim v skladu s predpisom, ki ureja register, in sicer po vrstnem redu dodelitve pravic.
(2) Pravice za ponovno posaditev vinograda iz prve alinee drugega odstavka 4. člena te uredbe lahko pridelovalec uveljavi do izteka petega vinskega leta po letu, v katerem se je opravila krčitev obstoječega vinograda. Pred iztekom tega obdobja lahko pridelovalec, če sam ni povzročil zamude, zaprosi upravno enoto za podaljšanje teh pravic do izteka osmega vinskega leta po letu, v katerem se je opravila krčitev obstoječega vinograda.
(3) Pravice za novo posaditev vinograda iz prve do četrte alinee tretjega odstavka 4. člena te uredbe lahko pridelovalec uveljavi do izteka drugega vinskega leta po letu dodelitve pravic za obnovo vinograda.
(4) Pravice za obnovo vinograda, dodeljene iz rezerve pravic, lahko pridelovalec uveljavi do izteka drugega vinskega leta po letu dodelitve pravic za obnovo vinograda.
(5) Pridelovalec se pravicam za obnovo vinograda lahko pisno odpove pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka.
(6) Odpovedane pravice za obnovo vinograda in tiste, ki jih pridelovalci niso uveljavili v predpisanem roku, ministrstvo prerazporedi v rezervo pravic.
(7) Če pravice iz rezerve pravic niso dodeljene do konca petega vinskega leta po letu, v katerem so bile dodeljene v rezervo pravic, se obseg vinogradniških površin v Republiki Sloveniji zmanjša za obseg teh pravic.

(1) Pravic za ponovno posaditev vinograda se ne dodeli pridelovalcem, ki so izkrčili vinograd:
– ki ni bil namenjen pridelavi grozdja za vino ali
– ki je bil namenjen izključno pridelavi grozdja za lastno uporabo ali
– ki je bil zasajen s sorto vinske trte, ki za tisto območje ni priporočena ali dovoljena v skladu s predpisom, ki ureja pridelovalna območja Republike Slovenije.
(2) Površina, na katero se nanašajo dodeljene pravice za novo posaditev vinograda iz prve in druge alinee tretjega odstavka 4. člena te uredbe, lahko obsega do 105 odstotkov neto površine v komasacijski sklad vloženega ali razlaščenega vinograda, vpisanega v register.
(3) Grozdje iz vinogradov, obnovljenih na podlagi pravic iz tretje in četrte alinee tretjega odstavka 4. člena te uredbe, se ne sme predelati v vino, zato se ne sme obrati ali pa se mora neškodljivo uničiti ali predelati v destilat z vsebnostjo alkohola nad 80 vol. %. O načinu in času uničenja ali predelave mora pridelovalec najmanj 10 dni pred izvedbo obvestiti pristojnega inšpektorja, ki nadzira uničenje ali predelavo. Izjemoma, če je zaradi narave raziskovalne dejavnosti ali žlahtnenja to potrebno, se tako pridelano grozdje lahko predela v vino, vendar se to vino ne sme tržiti.
(4) Po končanem raziskovalnem ali žlahtniteljskem obdobju ali po prenehanju trsničarske pridelave mora pridelovalec izkrčiti vinograd, obnovljen na podlagi dodeljenih pravic iz tretje in četrte alinee tretjega odstavka 4. člena te uredbe, ali si zanj pridobiti dovoljenje za obnovo vinograda za pridelavo grozdja v skladu s predpisom, ki ureja register.

Pravice za posaditev vinograda iz rezerve pravic se dodeljujejo po vrstnem redu vložitve popolnih vlog za izdajo dovoljenja za obnovo vinograda, v skladu s predpisom, ki ureja register.

Ne glede na določbe 6. člena te uredbe se v posameznem letu ne dodeli pravic za posaditev vinogradov iz rezerve pravic, če ministrstvo za posamezen vinorodni okoliš ali za celotno območje Republike Slovenije na podlagi podatkov iz registra o prodaji in zalogah vina ter podatkov iz tržnoinformacijskega sistema o cenah ugotovi, da so:
– se zaloge vina s slovenskim geografskim poreklom povečale za več kakor 60 odstotkov nad običajnimi zalogami (triletno povprečje) ali
– se cene vina s slovenskim geografskim poreklom realno znižale za več kakor 30 odstotkov pod običajno ceno (primerjava triletnega povprečja za isto kategorijo vin).

(1) Za trajno opustitev vinogradniške pridelave lahko pridelovalec pridobi podporo. Podpora se dodeli za neto površino izkrčenega vinograda, ki ni manjša od 0,1 ha.
(2) Podpora za trajno opustitev vinogradniške pridelave se dodeli za vinograde, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– vinograd se ne nahaja na prvem ali drugem razredu absolutnih vinogradniških leg, določenih s predpisom, ki ureja absolutne vinogradniške lege,
– vinograd obdeluje ali ga je obdeloval pridelovalec, ki je zadnjih pet let pridelek grozdja oziroma vina redno prijavljal v register,
– za vinograd v zadnjih desetih vinskih letih ni bila izdana pravnomočna odločba kmetijske inšpekcije, da ni bil posajen v skladu s predpisi, ki urejajo zasaditev vinogradov, in predpisi, ki urejajo pridobivanje podpor,
– vinograd je starejši od desetih let, pri čemer se upošteva povprečna starost trsov v vinogradu,
– vinograd je ustrezno oskrbovan,
– vinograd ni izčrpan,
– za vinograd v zadnjih desetih vinskih letih ni bila dodeljena podpora za prestrukturiranje vinograda.
(3) Ustrezno oskrbovan vinograd iz pete alinee prejšnjega odstavka je vinograd, katerega površina ni zaraščena in je bila v njem v zadnjem letu opravljena rez vinske trte.

(1) Napoved krčitve vinograda, za katerega namerava pridelovalec uveljavljati podporo za trajno opustitev vinogradniške pridelave, mora pridelovalec posredovati na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) do 1. oktobra v vinskem letu, v katerem se bo izvajala predvidena krčitev, na obrazcu iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe. Na podlagi vložene napovedi krčitve vinograda agencija opravi ogled vinograda, o katerem sestavi zapisnik. V zapisniku ugotovi, ali se stanje vinograda v naravi ujema s podatki v uradnih evidencah in ali je vinograd ustrezno oskrbovan.
(2) Napoved krčitve vinograda iz prejšnjega odstavka je ustrezna, če vinograd, na katerega se nanaša napoved, izpolnjuje pogoje za uveljavljanje podpore za trajno opustitev vinogradniške pridelave, določene v prejšnjem členu te uredbe.
(3) Agencija na podlagi napovedi, preveritve izpolnjevanja pogojev v uradnih evidencah in zapisnika iz prvega odstavka tega člena odloči o ustreznosti napovedane krčitve. V odločbi mora biti navedena tudi predvidena višina podpore za trajno opustitev vinogradniške pridelave, o dokončni višini podpore pa odloči z odločbo agencija v skladu s tretjim odstavkom 14. člena te uredbe.

(1) Vlogo za podporo za trajno opustitev vinogradniške pridelave na obrazcu iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe, vloži pridelovalec na agencijo najmanj 30 dni pred izkrčitvijo. K vlogi priloži tudi kopijo dokumenta, iz katerega je razvidna številka osebnega računa pridelovalca.
(2) Agencija opravi ogled opravljene krčitve vinograda in o tem sestavi zapisnik.
(3) Agencija na podlagi vloge za podporo za trajno opustitev vinogradniške pridelave, odločbe iz tretjega odstavka prejšnjega člena, zapisnika o ogledu iz prejšnjega odstavka in podatkov o izbrisu vinograda iz registra odloči o višini podpore za trajno opustitev vinogradniške pridelave.

Višina podpore za trajno opustitev vinogradniške pridelave se določi na način, določen v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.

(1) Pridelovalci lahko uveljavljajo podporo za prestrukturiranje vinogradniških površin za vinograde, ki so glede na naravne pogoje tehnološko neprimerni glede izbire sorte vinske trte, lege ali drugih tehnoloških zahtev, ali posajeni s sortami vinske trte, za katere ni ustreznega povpraševanja na trgu.
(2) Podpora iz prejšnjega odstavka se ne dodeli za vinograde, potrebne obnove zaradi izčrpanosti, če se posadijo na isto površino, z isto sorto vinske trte in z enako tehnologijo pridelave (npr. gostoto sajenja, gojitveno obliko ipd.).
(3) Podpora za prestrukturiranje vinogradniških površin se pridelovalcu dodeli za delež priznanih stroškov prestrukturiranja, pri čemer se upoštevajo stroški prestrukturiranja glede na težavnost obnove. Pri vinogradu, posajenem v skladu z dovoljenjem za obnovo vinograda na podlagi pravice za ponovno posaditev vinograda, se upošteva tudi vrednost izpada dohodka v času, ko posajen vinograd ne rodi. Vrednosti iz tega odstavka se izračunajo v skladu z 20. členom te uredbe.
(4) Podpora na ha prestrukturirane površine ne sme preseči zneska, izračunanega na podlagi podatka o višini dodeljenih sredstev in podatka o površini, ki ju za Republiko Slovenijo vsako leto določi Evropska komisija z odločbo.

Podporo za prestrukturiranje vinogradniških površin lahko uveljavljajo pridelovalci, ki:
– obdelujejo skupaj s površino, za katero vlagajo zahtevo za podporo, najmanj 0,85 ha vinogradov, razen na območju vinorodnih okolišev Kras, Dolenjska, Bela krajina in Prekmurje ter vinorodnega podokoliša Haloze, kjer je ta meja 0,6 ha vinogradov in
– obnavljajo strnjeno površino, veliko najmanj 0,1 ha in
– prestrukturirajo vinograd, za katerega je bilo izdano dovoljenje za obnovo vinograda na podlagi pravice za ponovno posaditev vinograda ali na podlagi pravice za posaditev vinograda iz rezerve pravic in
– imajo za vinograd, ki je predmet prestrukturiranja, ustrezen program prestrukturiranja, ki ga v skladu z 19. členom te uredbe potrdi agencija.

(1) Pridelovalci letno pripravijo za vinograde, potrebne prestrukturiranja, program prestrukturiranja na obrazcu iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe. Če se v obstoječem vinogradu hkrati obnavljata ločena dela vinograda, za katera sta v register vpisana ločena GERK v obnovi v skladu s predpisom, ki ureja register (v nadaljnjem besedilu: GERK v obnovi), se za vsak del vinograda pripravi svoj program prestrukturiranja.
(2) Program prestrukturiranja je ustrezen, če pridelovalec izpolnjuje pogoje za uveljavljanje podpore za prestrukturiranje vinogradniških površin iz prejšnjega člena.
(3) Minister, pristojen za kmetijstvo, (v nadaljnjem besedilu: minister) vsako leto do 31. januarja predpiše vrednosti, potrebne za ovrednotenje programov prestrukturiranja za naslednje vinsko leto, in sicer:
– tabelo za izračun stroškov prestrukturiranja na podlagi povprečja dejanskih kalkulativnih stroškov, ki jih v okviru strokovnih nalog v rastlinski proizvodnji pripravi Kmetijski inštitut Slovenije,
– višino priznane vrednosti izpada dohodka, določeno na podlagi podatkov o povprečni doseženi ceni vina iz tržnoinformacijskega sistema in povprečnih kalkulativnih stroškov pridelave vina, ki jih v okviru strokovnih nalog v rastlinski proizvodnji pripravi Kmetijski inštitut Slovenije,
– najvišjo višino priznanih stroškov prestrukturiranja in
– koeficient za izračun predvidene višine podpore.
(4) Skupaj z vrednostmi iz prejšnjega odstavka minister predpiše tudi koeficient za izračun višine podpore za prestrukturiranje, izvedeno v tekočem vinskem letu.

(1) Program prestrukturiranja mora biti vložen na agencijo med 1. februarjem in 31. marcem v letu pred vinskim letom, v katerem se začne izvajanje programa prestrukturiranja. O ustreznosti programa prestrukturiranja, višini priznanih stroškov prestrukturiranja in priznani vrednosti izpada dohodka v času, ko vinograd ne rodi, odloči agencija z odločbo o potrditvi programa prestrukturiranja. V odločbi mora biti navedena tudi predvidena višina podpore za prestrukturiranje vinogradniških površin, izračunana z upoštevanjem koeficienta iz četrte alinee tretjega odstavka prejšnjega člena. O dokončni višini podpore odloči agencija v skladu s prvim odstavkom 24. člena te uredbe. Pred izdajo odločbe o ustreznosti programa lahko agencija na kraju samem izvede kontrolo ustreznosti programa prestrukturiranja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko program prestrukturiranja vloži na agencijo med 1. oktobrom in 15. decembrom v vinskem letu, v katerem se začne izvajanje programa prestrukturiranja (v nadaljnjem besedilu: naknadno vložen program prestrukturiranja). V tem primeru agencija odloči o ustreznosti naknadno vloženega programa prestrukturiranja z odločbo do 20. februarja tega vinskega leta, vendar z odločbo ne odloči tudi o predvideni višini podpore za prestrukturiranje vinogradniških površin. Podpora za prestrukturiranje vinogradov na podlagi naknadno vloženih programov prestrukturiranja se dodeli le v primeru razpoložljivih sredstev iz prvega odstavka 24. člena te uredbe ali če Evropska unija dodeli dodatna sredstva v skladu s petim odstavkom 24. člena te uredbe.
(3) Če je prestrukturiranje vinograda potrebno zaradi naravne nesreče, se ne glede na določbe drugega odstavka tega člena program prestrukturiranja, ki je bil vložen na agencijo med 1. oktobrom in 15. decembrom v vinskem letu, v katerem se začne izvajanje programa prestrukturiranja, obravnava po postopku iz prvega odstavka tega člena.
(4) Pridelovalci lahko v času od izdaje odločbe o potrditvi programa prestrukturiranja do 15. decembra v vinskem letu, v katerem se začne izvajanje programa prestrukturiranja, agenciji priglasijo spremembo programa prestrukturiranja. Če sprememba programa prestrukturiranja pomeni povečanje prestrukturirane površine za več kakor 20 odstotkov, se za površino, ki presega prvotno odobreno površino, priglasitev spremembe šteje kot naknadno vloženi program prestrukturiranja. Če sprememba programa prestrukturiranja pomeni zmanjšanje površine iz potrjenega programa prestrukturiranja za več kakor 20 odstotkov, se ob dodeljevanju podpore podpora za dejansko prestrukturirano površino zmanjša za 10 odstotkov.
(5) Če se priglašene spremembe iz prejšnjega odstavka nanašajo na spremembo površine prestrukturiranja oziroma pomenijo spremembo višine podpore, agencija na podlagi priglašenih sprememb izda novo odločbo o potrditvi programa prestrukturiranja in odloči, da predhodna odločba preneha veljati z dnem dokončnosti te odločbe.
(6) Pridelovalec lahko v roku iz četrtega odstavka tega člena odpove potrjen program prestrukturiranja. Agencija na podlagi odpovedi pridelovalcu izda novo odločbo. Za vloge, ki jih tak vlagatelj vloži v naslednjem letu, se podpora zmanjša za 10 odstotkov; zmanjšanje se ne izvede v primeru odpovedi zaradi višje sile. Za višjo silo se šteje dolgoročna opravilna nesposobnost pridelovalca, smrt pridelovalca ali naravna nesreča.
(7) Če se v času od izdaje odločbe o potrditvi programa prestrukturiranja do oddaje vloge za odobritev podpore spremeni pridelovalec, ki namerava obnoviti vinograd, mora nov pridelovalec o spremembi obvestiti agencijo. K obvestilu o spremembi mora biti priloženo tudi soglasje pridelovalca, ki mu je bila izdana odločba o potrditvi programa prestrukturiranja, razen v primeru smrti pridelovalca, ko nov pridelovalec dokaže pravico do obdelave zemljišča, ki je predmet obnove, z vpisom tega zemljišča v register kmetijskih gospodarstev. Na podlagi prejetega obvestila se pri obravnavi vloge za podporo novega pridelovalca upošteva potrjen program prestrukturiranja pridelovalca, kateremu je bila izdana odločba o potrditvi programa prestrukturiranja.

(1) Višina priznanih stroškov prestrukturiranja iz prvega odstavka prejšnjega člena se določi z upoštevanjem tabele za izračun stroškov prestrukturiranja iz prve alinee tretjega odstavka 18. člena te uredbe ob upoštevanju nagiba GERK v obnovi pred izvedenim prestrukturiranjem, dobljenega na podlagi podatkov digitalnega modela reliefa. Izračuna se kot zmnožek naslednjih vrednosti:
– seštevka vrednosti iz tabele za izračun stroškov prestrukturiranja iz prve alinee tretjega odstavka 18. člena te uredbe, dobljenih na podlagi podatkov iz 4. in 7. točke priloge 4 te uredbe za dela, za katera pridelovalec izjavi, da se bodo dejansko opravila in
– površine v hektarjih, ki je predmet prestrukturiranja in za katero je izdano dovoljenje za obnovo vinograda.
(2) Priznani stroški prestrukturiranja na hektar ne smejo preseči višine, predpisane v skladu s tretjo alineo tretjega odstavka 18. člena te uredbe.
(3) Vrednost izpada dohodka, ko vinograd ne rodi, iz prvega odstavka prejšnjega člena se določi z upoštevanjem predvidenega dohodka v treh letih po posaditvi. Izračuna se kot zmnožek priznane vrednosti izpada dohodka iz druge alinee tretjega odstavka 18. člena te uredbe in površine, za katero se uveljavlja izpad dohodka.
(4) Vrednost izpada dohodka, ko vinograd ne rodi, iz prejšnjega odstavka se pridelovalcu prizna, če je pridelovalec zadnja tri leta v register redno prijavljal letni pridelek grozdja. Površina, ki se upošteva pri izračunu vrednosti izpada dohodka, je površina izkrčenega vinograda, ki je vpisan v register in je predmet prestrukturiranja, ali površina v obnovi, če je ta manjša od površine izkrčenega vinograda.

(1) Pridelovalec sme pričeti z deli za prestrukturiranje vinograda po prejemu odločbe o ustreznosti programa prestrukturiranja iz prvega ali drugega odstavka 19. člena te uredbe.
(2) Prestrukturiranje vinograda se mora izvesti na način in najmanj v obsegu, določenim s potrjenim programom prestrukturiranja, razen, če ni s to uredbo drugače določeno.

(1) Pridelovalec pošlje med 1. aprilom in 5. majem v vinskemu letu, v katerem se začne izvajati prestrukturiranje, na agencijo vlogo za odobritev podpore za prestrukturiranje vinogradniških površin, na obrazcu iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe. K vlogi mora priložiti tudi kopijo dokumenta, iz katerega je razvidna številka osebnega računa pridelovalca. Za vloge, vložene pred 1. aprilom, se šteje, da so vložene 1. aprila ob 00:00.
(2) Pridelovalec mora v vlogi iz prejšnjega odstavka izjaviti:
– da je prestrukturiranje zaključeno v skladu s potrjenim programom prestrukturiranja in navesti število posajenih trsov po posameznih sortah v drugi točki priloge 5 te uredbe ali
– da je začel izvajati potrjen program prestrukturiranja in priložiti dokazilo o pologu varščine v višini 120 odstotkov podpore.
(3) Če ob oddaji vloge prestrukturiranje še ni zaključeno, mora pridelovalec prestrukturiranje zaključiti do konca drugega vinskega leta po prejemu podpore. V tem primeru mora pridelovalec po zaključku prestrukturiranja agenciji predložiti Izjavo o končanem prestrukturiranju vinograda na obrazcu iz priloge 6, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Izjemoma, zaradi naravnih nesreč ali ukrepov pristojnih organov zaradi bolezni in škodljivcev na vinski trti, lahko agencija na zahtevo pridelovalca rok za zaključitev prestrukturiranja iz prejšnjega odstavka podaljša.
(5) Če je ob oddaji vloge prestrukturiranje končano, razen v delu, ki se nanaša na postavitev opore, se lahko pridelovalec:
– odpove delu podpore, ki se nanaša na postavitev opore ali
– za ta del podpore položi varščino v višini 120 odstotkov podpore, ki ustreza postavitvi opore.
(6) Ne glede na določbo druge alinee prejšnjega odstavka se v primeru opore za latnik varščina položi le v višini 120 odstotkov podpore, ki predstavlja dodatek za oporo za latnik, če je osnovna opora že postavljena.
(7) Če se je pridelovalec ob oddaji vloge odpovedal delu podpore, ki se nanaša na postavitev opore, se šteje, da je prestrukturiranje izvedeno v skladu s programom prestrukturiranja.
(8) Rok, do katerega se lahko pridelovalec v skladu s četrtim pododstavkom drugega odstavka 15. člena in tretjim pododstavkom drugega odstavka 15.a člena Uredbe 1227/2000/ES odloči, da prestrukturiranja ne bo izvedel, je 30. junij v letu izplačila podpore. Rok, do katerega se lahko pridelovalec v skladu s petim pododstavkom drugega odstavka 15. člena in četrtim pododstavkom drugega odstavka 15.a člena Uredbe 1227/2000/ES odpove prejeti podpori, je do konca drugega vinskega leta po prejemu podpore.

(1) Po prejemu izjave o končanem prestrukturiranju vinograda agencija opravi ogled na kraju samem in o ogledu sestavi zapisnik.
(2) Pridelovalec mora agenciji v času, ki ga ta določi, omogočiti ogled iz prejšnjega odstavka. Ob ogledu prestrukturirane površine mora biti navzoč tudi pridelovalec, ki lahko za prisotnost pooblasti tudi drugo osebo.
(3) Če pridelovalec v času ogleda, ki ga določi agencija, ne zagotovi navzočnosti, ni upravičen do podpore za prestrukturiranja.

(1) Agencija vsako leto odloči o vlogah za podporo prestrukturiranju po vrstnem redu oddaje vlog do porabe skupne višine sredstev, ki jih Evropska komisija določi za prestrukturiranje vinogradov v Republiki Sloveniji iz sredstev Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (v nadaljnjem besedilu: Evropski sklad), in sicer tako, da določi dokončno višino podpor za ustrezne vloge glede na vrednost koeficienta iz četrtega odstavka 18. člena te uredbe, upravičene stroške prestrukturiranja in vrednosti izpada dohodka ter površino, upravičeno do podpore, ob upoštevanju navedb iz zapisnika agencije iz prvega odstavka 23. člena te uredbe in morebitnih zmanjšanj iz četrtega in šestega odstavka 19. ter drugega odstavka 26. člena te uredbe.
(2) V vrstni red oddaje vlog iz prejšnjega odstavka se uvrstijo vse popolne vloge za podporo prestrukturiranju. Če je vloga pridelovalca nepopolna, se kot datum oddaje vloge šteje datum predložitve popolne vloge. Pri določitvi vrstnega reda oddaje vlog se upoštevajo naslednja merila:
– datum in ura, ki je razvidna iz priporočene pošiljke,
– če ura oddaje pošiljke ni razvidna, se kot čas oddaje upošteva ura 23:59,
– če je več pošiljk, pri katerih ura oddaje ni razvidna, se vrstni red teh pošiljk določi z žrebom.
(3) Agencija najprej odloča o vlogah za podporo, vloženih na podlagi potrjenih programov prestrukturiranja iz prvega in četrtega odstavka 19. člena te uredbe, nato pa o vlogah za podporo, vloženih na podlagi naknadno potrjenih programov iz drugega odstavka 19. člena te uredbe.
(4) Za vloge pridelovalcev, ki v preteklem letu niso izvedli potrjenega programa prestrukturiranja, ali ga niso izvedli na najmanj 80% površine iz potrjenega programa prestrukturiranja in niso priglasili spremembe ali odpovedi programa prestrukturiranja v skladu s četrtim in šestim odstavkom 19. člena te uredbe, se podpora zmanjša za 20 odstotkov.
(5) Za dodelitev sredstev na podlagi vlog za odobritev podpore za prestrukturiranje vinogradniških površin, ki po dodelitvi podpore po vrstnem redu oddaje vlog presegajo skupno višino sredstev, ki jih Evropska komisija določi za prestrukturiranje vinogradov v Republiki Sloveniji iz sredstev Evropskega sklada, Republika Slovenija zaprosi Evropsko komisijo za dodelitev dodatnih sredstev v skladu s točko (c) prvega odstavka 16. člena Uredbe 1227/2000/ES.
(6) Če Republika Slovenija ne pridobi dovolj dodatnih sredstev Evropskega sklada, se vloge iz prejšnjega odstavka obravnavajo po vrstnem redu oddaje vlog v skladu s tem členom do porabe dodatno pridobljenih sredstev. Vloge, za katere niso zagotovljena sredstva, se zavrnejo in se v primeru pologa varščine iz druge alinee drugega odstavka in druge alinee petega odstavka 22. člena te uredbe varščina vrne.
(7) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se vlogam za dodelitev podpore, za katere niso zagotovljena dodatna sredstva Evropskega sklada, ugodi, če se v finančnem načrtu ministrstva zagotovijo sredstva za celoten obseg prestrukturiranja vinogradov.

Varščina iz drugega in petega odstavka 22. člena te uredbe, namenjena zagotovitvi izvedbe potrjenega programa prestrukturiranja, se vrne pridelovalcu po prejeti izjavi pridelovalca, da je prestrukturiranje zaključeno v skladu s potrjenim programom, in po ogledu zaključenega prestrukturiranja s strani agencije. Pri vračilu varščine se upoštevajo določila drugega odstavka 15. člena in drugega odstavka 15.a člena Uredbe 1227/2000/ES. Preostanek varščine agencija zaseže.

(1) Če se v postopku dodeljevanja podpore za prestrukturiranje vinograda ugotovi, da vinograd ni prestrukturiran v roku ali da prestrukturiranje ni zaključeno v obsegu najmanj 80 odstotkov površin iz potrjenega programa prestrukturiranja ali da ni izvedeno na vsaj 0,1 ha površine, agencija pridelovalcu ne dodeli podpore. Pri ugotavljanju upravičenosti do podpore se dopušča do 5 odstotkov odstopanje od dejansko prestrukturirane površine (prestrukturirane mora biti vsaj 76,19 odstotkov površine iz potrjenega programa prestrukturiranja), podpora pa se dodeli za dejansko prestrukturirano površino, ob upoštevanju zmanjšanja iz drugega odstavka tega člena. Če je prestrukturirana površina večja od površine iz potrjenega programa prestrukturiranja, se podpora dodeli le za površino iz potrjenega programa prestrukturiranja.
(2) Če je pridelovalec prestrukturiral vinograd v roku, vendar v obsegu, manjšem od 100% ter večjem od 80% površine iz potrjenega programa prestrukturiranja, se višina podpore, do katere je pridelovalec upravičen, zmanjša za dvakratni znesek, ki bi bil izplačan za del površine, ki je pridelovalec ni prestrukturiral v skladu s programom prestrukturiranja.
(3) Šteje se, da je prestrukturiranje vinograda izvedeno v skladu s programom prestrukturiranja tudi, če se v postopku dodeljevanja podpore ugotovi, da je vinograd posajen s sortami vinske trte, ki so različne od sort, navedenih v dovoljenju za obnovo vinograda, če je vinograd posajen s sortami vinske trte v skladu s predpisom, ki ureja pridelovalna območja Republike Slovenije.
(4) Šteje se, da je prestrukturiranje vinograda izvedeno v skladu s programom prestrukturiranja tudi, če se v postopku dodeljevanja podpore ugotovi, da so trsi v vinogradu posajeni na sadilnih razdaljah, ki so različne od sadilnih razdalj, navedenih v programu prestrukturiranja, če iz sadilnih razdalj izračunana gostota sajenja ustreza gostoti sajenja iz potrjenega programa prestrukturiranja. Ne glede na določbo prejšnjega stavka je lahko izračunana gostota sajenja večja od navedene v programu prestrukturiranja, manjša pa le do gostote, ki v skladu s tabelo za izračun stroškov prestrukturiranja iz prve alinee tretjega odstavka 18. člena te uredbe ne pomeni znižanja izračuna stroškov prestrukturiranja vinograda oziroma izračunana gostota sajenja ne odstopa od gostote sajenja iz potrjenega programa prestrukturiranja za več kakor 5 odstotkov.

(1) Za prestrukturiranje vinogradov, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev podpore po tej uredbi, je v skladu s tretjim odstavkom 13. člena in četrtim odstavkom 14. člena Uredbe 1493/1999/ES dovoljeno doplačevanje iz sredstev državnega ali občinskega proračuna, vendar skupna višina podpore ne sme preseči zneska iz četrtega odstavka 16. člena te uredbe in hkrati 75 odstotkov priznanih stroškov prestrukturiranja iz prvega odstavka 19. člena te uredbe.
(2) Če se občina odloči za doplačevanje podpore prestrukturiranju iz prejšnjega odstavka, mora od agencije pridobiti podatek o višini dodeljene podpore prestrukturiranju iz sredstev državnega proračuna in višini možnega dovoljenega doplačila iz prejšnjega odstavka s strani občinskega proračuna. Občina mora pred dodelitvijo podpor po tej uredbi iz občinskega proračuna obvestiti agencijo o nameravani višini doplačil po posameznih pridelovalcih.
(3) Če agencija ugotovi, da bi občina z doplačili iz prejšnjega odstavka presegla dovoljeno doplačevanje iz prvega odstavka tega člena, opozori občino o nameravani kršitvi določil glede dovoljenega doplačevanja iz prvega odstavka tega člena.
(4) O dejansko izvršenih plačilih iz občinskega proračuna po posameznih pridelovalcih občina obvesti agencijo v roku enega meseca po izvršitvi plačil.
(5) V primeru kršitve določbe o dovoljenem doplačevanju iz prvega odstavka tega člena so občine zavezane od pridelovalcev zahtevati povračilo preveč izplačanih sredstev.

(1) Podatki o podporah, dodeljenih na podlagi te uredbe, vključno s podporami iz sredstev občinskega proračuna v skladu s prejšnjim členom, se vodijo v evidenci agencije in se povezujejo s podatki iz registra. Agencija podatke o napovedanih krčitvah vinogradov, potrjenih programih prestrukturiranja in dodeljenih podporah posreduje ministrstvu.
(2) Ministrstvo posredovane podatke iz prejšnjega odstavka in podatke o pravicah za obnovo vinogradov vodi v registru in jih posreduje Evropski komisiji.

Obseg vinogradniških površin v Republiki Sloveniji se v obdobju od 23. novembra 2003 do 31. julija 2010 ne sme povečevati, razen za obseg pravic za novo posaditev vinograda iz kvote, določene s predpisi.

(1) Prva alinea drugega odstavka 12. člena te uredbe se uporablja od vzpostavitve kategorizacije absolutnih vinogradniških leg v skladu s predpisom, ki ureja absolutne vinogradniške lege.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka 19. člena te uredbe je rok za vložitev programov prestrukturiranja, ki bo izvedeno v vinskem letu 2007/2008, do 10. aprila 2007.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka 20. člena te uredbe se za prestrukturiranje vinogradov, izvedeno v vinskem letu 2006/2007, upoštevajo stroški prestrukturiranja, določeni na podlagi Uredbe o uravnavanju obsega vinogradniških površin (Uradni list RS, št. 103/03, 121/04, 113/05 in 36/06). Za določitev stroškov prestrukturiranja iz tega odstavka se upošteva podatek o nagibu vinograda, ki ga je v programu prestrukturiranja navedla strokovna oseba, imenovana na podlagi Uredbe o uravnavanju obsega vinogradniških površin (Uradni list RS, št. 103/03, 121/04, 113/05 in 36/06). Navedeni nagib se upošteva kot razred nagiba, in sicer: nagib 0–10 odstotka, 11–25 odstotka, 26–35 odstotka, 36–55 odstotka ali nad 55 odstotka. Meja navedenega razreda nagiba lahko od dejanskega nagiba vinograda pred prestrukturiranjem, ugotovljenega pri kontroli, odstopa za največ 5 odstotkov nagiba.
(4) Pri ogledu zaključenega prestrukturiranja, ki ga agencija izvede v vinskem letu 2006/2007, se šteje, da so dela iz 3. točke tabele Težavnost obnove vinograda za izračun stroškov prestrukturiranja iz priloge 5 Uredbe o uravnavanju obsega vinogradniških površin (Uradni list RS, št. 103/03, 121/04, 113/05 in 36/06) izvedena, če so trsne cepljenke posajene na površini, ki je predmet podpore prestrukturiranju.
(5) Za prestrukturiranje, za katerega je bila izplačana podpora v vinskem letu 2004/2005 in 2005/2006 na podlagi pologa varščine in ki je zaključeno po uveljavitvi te uredbe, se pri ogledu zaključenega prestrukturiranja s strani agencije šteje, da so dela iz 3. točke tabele Težavnost obnove vinograda za izračun stroškov prestrukturiranja iz priloge 5 Uredbe o uravnavanju obsega vinogradniških površin (Uradni list RS, št. 103/03, 121/04, 113/05 in 36/06) izvedena, če so trsne cepljenke posajene na površini, ki je predmet podpore prestrukturiranju. Za namen ogleda prestrukturiranja iz tega odstavka se pri kontroli nagiba upoštevajo določbe tretjega odstavka tega člena.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o uravnavanju obsega vinogradniških površin (Uradni list RS, št. 103/03, 121/04, 113/05 in 36/06).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.