Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/05 – UPB1) in prvega odstavka 16. člena Statuta Občine Kostanjevica na Krki (Uradni list RS, št. 19/07) je Občinski svet Občine Kostanjevica na Krki na 5. seji dne 22. 2. 2007 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta Občine Kostanjevica na Krki
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Občinskega sveta Občine Kostanjevica na Krki (v nadaljevanju: občinski svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov in članic občinskega sveta (v nadaljevanju: člani sveta).
2. člen
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.
3. člen
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik.
4. člen
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
5. člen
Občinski svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah.
Redne seje se sklicujejo najmanj štirikrat letno.
Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje.
Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje.
Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih.
6. člen
Občinski svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik oziroma predsednica delovnega telesa.
7. člen
Občinski svet uporablja pečat občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom. Pečat, ki je okrogle oblike ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: OBČINA KOSTANJEVICA NA KRKI, v sredini znak občine in v notranjem krogu naziv organa občine: OBČINSKI SVET.
Občinski svet uporablja pečat na vabilih za seje, na sprejetih splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter dopisih in ostalih pisnih odpravkih občinskega sveta.
Pečat občinskega sveta uporabljajo, v okviru svojih nalog, tudi delovna telesa občinskega sveta.
Pečat občinskega sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo župan ali od njega pooblaščeni delavec občinske uprave.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
8. člen
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.
Prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov sveta, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije.
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani sveta.
9. člen
Obvezni dnevni red konstitutivne seje je:
1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov.
2. Poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana.
3. Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta.
4. Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov svetnikov.
5. Poročilo mandatne komisije in odločanje o pritožbah kandidatov za župana.
6. Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča
Prvo sejo občinskega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član občinskega sveta, ki ga na predlog najstarejšega svetnika določi občinski svet.
Občinski svet na prvi seji izmed navzočih članov najprej imenuje začasno tričlansko mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov občinskega sveta. Člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan, pa glasuje o predlogih članov po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani vsi trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.
Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane sveta.
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur.
Če je vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana, mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana pripravi poročilo v vsebini in upravičenosti pritožbe ter predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah.
10. člen
Mandate članov sveta potrdi občinski svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
Občinski svet odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, skupaj, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej, najpozneje pa na prvi naslednji seji.
Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je občinski svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
Občinski svet na podlagi poročila volilne komisije, potrdila o izvolitvi župana in na podlagi poročila mandatne komisije, posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta.
11. člen
Ko se občinski svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom sveta in županu pa preneha.
Kolikor svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka 10. člena, prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat dotedanjemu županu pa preneha.
S prenehanjem mandata članov sveta, preneha članstvo tudi članom v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta.
12. člen
Ko je svet konstituiran, izmed svojih članov, najprej imenuje Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija do prve naslednje seje občinskega sveta pripravi poročilo in predloge za imenovanje novih članov organov občine in delovnih teles občinskega sveta.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA
1. Splošna določba
13. člen
Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.
Član sveta ima pravico:
– predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna, zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana ter obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti;
– predlagati dopolnila (amandmaje) k predlogom splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega sveta;
– glasovati o predlogih in dopolnilih (amandmajih) splošnih aktov občine, drugih aktih in odločitvah občinskega sveta;
– sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej občinskega sveta in predlagati uvrstitev zadev na dnevni red seje ter predlagati prednostni vrstni red obravnave posamezne zadeve na seji občinskega sveta;
– postavljati vprašanja, predloge in pobude ter zahtevati odgovore nanje;
– predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike;
– vpogledati v vsa pisna gradiva, s katerimi razpolaga občinski svet in posamezna delovna telesa;
– v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme občinski svet, do povrnitve stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije člana sveta oziroma člana delovnih teles občinskega sveta;
– do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta, do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja.
Člani sveta uveljavljajo pravice iz tega člena neposredno na seji občinskega sveta ali pisno med sejama sveta.
14. člen
Član sveta ima dolžnost:
– varovati podatke zaupne narave, ki so, kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti, opredeljeni z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu,
– udeleževati se sej občinskega sveta,
– v primeru, da na sejo občinskega sveta ne more priti, o tem pravočasno (najpozneje 24 ur pred začetkom seje) obvestiti pooblaščeno osebo občinske uprave ali župana,
– s svojim ravnanjem in izjavami varovati dobro ime in integriteto občinskega sveta in občine.
15. člen
Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
Član sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren.
16. člen
Člani sveta imajo pravico, da se povezujejo v svetniške skupine.
Posamezni član sveta je lahko član le v eni svetniški skupini. Svetniška skupina mora šteti najmanj tri člane sveta, ki izmed sebe določijo vodjo svetniške skupine.
17. člen
Člani sveta lahko ustanovijo svetniško skupino kadarkoli v času trajanja svojega mandata. O ustanovitvi svetniške skupine vodja svetniške skupine obvesti župana in mu predloži seznam članov z njihovimi podpisi.
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku.
18. člen
Vodja svetniške skupine obvesti župana o morebitnih spremembah števila članov svetniške skupine v osmih dneh po nastali spremembi. Ob pristopu novih članov predloži županu njihove podpisane pristopne izjave.
Če se število članov svetniške skupine zmanjša pod tri člane, župan ugotovi prenehanje obstoja svetniške skupine in o tem obvesti občinski svet ter svetniško skupino, ki je prenehala obstajati. Dve ali več svetniških skupin se lahko združi v eno svetniško skupino.
19. člen
Vodja svetniške skupine ima v imenu le-te, na seji občinskega sveta, pred glasovanjem pravico zahtevati deset minutno prekinitev seje. Predsedujoči prekine sejo občinskega sveta brez predhodnega glasovanja. Vodja svetniške skupine pa ima pravico sodelovanja tudi na kolegiju občinskega sveta.
20. člen
Kolegij občinskega sveta je posvetovalno telo župana.
Kolegij občinskega sveta pomaga županu pri organiziranju dela občinskega sveta, pri usklajevanju dela delovnih teles in pri pripravah na seje občinskega sveta ter pri drugih zadevah iz pristojnosti župana, kot predsedujočega sejam občinskega sveta.
21. člen
Kolegij občinskega sveta sestavlja župan, podžupan in vodje svetniških skupin.
Na seje kolegija občinskega sveta lahko župan povabi tudi samostojne svetnike, poročevalce v posameznih zadevah, predstavnike delovnih teles in druge osebe, za katere oceni, da je njihova prisotnost potrebna oziroma koristna.
22. člen
Kolegij občinskega sveta skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo kateregakoli člana kolegija.
Sejo kolegija občinskega sveta vodi župan, ob njegovi zadržanosti pa podžupan, ki ga določi župan.
Pri delu kolegija sodeluje tudi pooblaščena oseba občinske uprave, ki pomaga županu pri pripravi sej kolegija in skrbi za zapisnike sej.
23. člen
Župan skliče sejo kolegija občinskega sveta, da se posvetuje o:
– predlogih dnevnega reda sej občinskega sveta,
– predlogih za uvrstitev ali umik kake zadeve z dnevnega reda,
– predlogih za hitri postopek sprejemanja določenih aktov,
– predlogih za skrajšani postopek sprejemanja določenih aktov, pogojih za delo članov občinskega sveta in svetniških skupin,
– določitvi matičnosti delovnega telesa in
– drugih zadevah, za katere to določa ta poslovnik.
2. Vprašanja, predlogi in pobude članov sveta
24. člen
Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih.
Župan, drugi občinski organi in občinska uprava, pa so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki in sicer v gradivu za naslednjo sejo občinskega sveta, če je med sejama najmanj petnajst dni.
Član sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanje s področja pristojnosti občine ter jima dati pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.
25. člen
Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude s področja pristojnosti občine v pisni obliki ali ustno.
Na vsaki redni seji občinskega sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja, predlogi in pobude članov sveta.
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan, ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut.
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno.
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude.
Na vprašanja in pobude se praviloma odgovarja na naslednji seji.
Župan ali direktor občinske uprave oziroma njun namestnik lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno pa morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem prve naslednje redne seje, najkasneje pa na njej.
26. člen
Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer občinski svet odloči z glasovanjem.
Če občinski svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej občinskega sveta in delovnih teles
27. člen
Član sveta se je dolžan udeleževati sej občinskega sveta in delovnih teles, katerih član je.
Če ne more priti na sejo občinskega sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem, in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje v 24 urah do začetka seje, naknadno pa v roku 7 dni predložiti ustrezno potrdilo (zdravniško potrdilo, potrdilo delodajalca o službeni poti in podobno). Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti v navedenem roku, mora to storiti takoj, ko je to mogoče.
Članu sveta, ki se neupravičeno ali ne udeleži redne seje sveta, ne pripada del plače za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem je ta seja bila.
Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa občinskemu svetu predlaga njegovo razrešitev.
O neopravičenosti razlogov odsotnosti z redne seje občinskega sveta odloča Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Ugovor zoper odločitev navedene komisije je možen v osmih dneh, o ugovoru pa odloča občinski svet.
IV. DELOVNO PODROČJE OBČINSKEGA SVETA
28. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinski svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jih določa, na podlagi ustave in zakona, statut občine.
V. SEJE OBČINSKEGA SVETA
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji
29. člen
Občinski svet dela in odloča na sejah.
Seje občinskega sveta sklicuje župan.
Župan sklicuje seje občinskega sveta po potrebi, na lastno pobudo, pobudo članov sveta, nadzornega odbora in delovnih teles občinskega sveta, mora pa jo sklicati najmanj štirikrat letno.
Župan lahko skliče redno sejo občinskega sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, občinski svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje.
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje.
Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani sveta, ki so zahtevo podali.
Redne seje sklicuje župan v času med 10. januarjem in 15. julijem ter 1. septembrom in 23. decembrom.
Izredno sejo lahko župan, po potrebi, skliče kadarkoli.
Slavnostno sejo pa sklicuje župan ob praznikih občine in ostalih svečanih priložnostih.
30. člen
Vabilo za redno sejo občinskega sveta, s predlogom dnevnega reda, se pošlje članom sveta najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda.
Vabilo za sejo občinskega sveta se, poleg članom sveta, pošlje tudi županu, podžupanu, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske uprave, vodjem političnih strank in list, zastopanih v svetu ter predstavnikom medijev.
Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki na papirju, če tako s pisno izjavo naroči prejemnik pa lahko tudi na disketi, zgoščenki, drugem podobnem nosilcu podatkov ali po elektronski pošti.
31. člen
Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo ¼ članov sveta. O sklicu izredne seje občinskega sveta morajo biti obveščeni člani sveta vsaj en dan pred samo sejo.
V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. K predlogu oziroma zahtevi pa mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča.
Izredno sejo občinskega sveta skliče župan. Če izredna seja občinskega sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedem dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic izredne seje zahtevali.
Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni pred sejo.
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na njej pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov za sklic izredne seje, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.
32. člen
Dopisna seja občinskega sveta se lahko skliče zaradi odločanja o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne niti izredne seje občinskega sveta, ali kadar gre za odločanje o manj pomembnih zadevah glede katerih ne bi bilo smotrno sklicevati redne oziroma izredne seje, ali kadar člani sveta na predhodni seji sklenejo, da naj se glede odločanja o posamezni zadevi skliče dopisna seja občinskega sveta.
Dopisna seja občinskega sveta se opravi telefonsko, telegramsko oziroma na drug primeren način, ki omogoča, da lahko člani sveta odločajo o posamezni zadevi.
Zapisnik potrdi občinski svet na naslednji redni seji občinskega sveta.
33. člen
Na seje občinskega sveta se vabijo tudi poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske uprave.
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna.
34. člen
Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi župan.
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina.
V predlog dnevnega reda seje občinskega sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali podobno vsebino.
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, če gradiva ni obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače.
35. člen
Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan pa lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje občinskega sveta, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta.
Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali.
36. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta.
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini se povabi na seje občinskega sveta z osebnim vabilom, ki mu je predloženo gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj 3 dni pred sejo na spletni strani občine ter na krajevno običajen način. Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom sveta.
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta.
Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za snemanje posameznih delov seje odloči občinski svet.
Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstev javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora.
37. člen
Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki, v skladu z zakonom, niso informacije javnega značaja.
Kadar občinski svet sklene, da bo izključil javnost, oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji.
2. Potek seje občinskega sveta
38. člen
Seja občinskega sveta se prične, ko predsedujoči naznani začetek seje, nato pa občinski svet obvesti, kdo izmed članov sveta ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen in v primeru sklepčnosti nadaljuje s sejo.
V primeru, da predsedujoči ugotovi nesklepčnost, se sklepčnost ponovno ugotavlja najkasneje v 15 minutah po prvem ugotavljanju sklepčnosti. Če se tudi takrat ugotovi nesklepčnost, se seja odpove.
Enako se ravna v primeru ugotavljanja nesklepčnosti med sejo. Po ponovni ugotovitvi nesklepčnosti se seja prekine.
Predsedujoči obvesti občinski svet tudi o tem, kdo je vabljen na sejo.
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
39. člen
Občinski svet na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda občinski svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek.
Mandatne zadeve se uvrstijo na dnevni red takoj za točko »potrditev zapisnika«.
Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda občinski svet razpravlja in glasuje.
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
40. člen
Po določitvi dnevnega reda seje, občinski svet odloča o potrditvi zapisnika prejšnje seje.
Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči občinski svet.
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj ni bilo pripomb, lahko pa se sprejme spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
41. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu.
Med sejo lahko občinski svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno pisno obrazložiti..
42. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ deset minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar občinski svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
Če predlagatelj ni župan, poda župan, ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma direktor občinske uprave, mnenje k obravnavani zadevi. Po dopolnilni obrazložitvi in mnenju župana dobi besedo predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut.
Nato dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana sveta lahko traja največ sedem minut. Občinski svet lahko sklene, da posamezen član sveta iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. Ta član mora pred začetkom razprave navesti razloge za podaljšanje časa za razpravo.
Razpravljalec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljalca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na napoved replike, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute.
Drugi vabljeni na sejo smejo sodelovati v tistem delu razprave, ki se nanaša nanje. V tem premeru predsedujoči predhodno ugotovi, o čem želi udeleženec na seji razpravljati.
Ko je vrstni red priglašenih razpravljalcev izčrpan, predsedujoči vpraša ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute.
43. člen
Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval.
Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni.
Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljalec ugovarja. O ugovoru odloči občinski svet brez razprave.
44. člen
Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član sveta ni zadovoljen s pojasnilom, odloči občinski svet o tem vprašanju brez razprave.
Če član sveta zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član sveta omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot tri minute.
45. člen
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo občinskega sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih ali pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsedujoči prekine delo občinskega sveta tudi takrat, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene občinski svet. Če je delo občinskega sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.
46. člen
Seje občinskega sveta se praviloma sklicujejo ob sedemnajsti uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure.
Predsedujoči odredi petnajst minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na predlog vodje svetniške skupine ter na obrazložen predlog najmanj petih članov sveta, predsednika delovnega telesa občinskega sveta ali predlagatelja gradiva. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred, oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat.
Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, občinski svet odloči, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič.
47. člen
Če občinski svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, oziroma, če občinski svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava in odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko občinski svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet sejo konča.
3. Vzdrževanje reda na seji
48. člen
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji občinskega sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
49. člen
Za kršitev reda na seji občinskega sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje občinskega sveta.
50. člen
Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji.
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo občinskega sveta.
Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
51. člen
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem seja poteka, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
52. člen
Če predsedujoči, z rednimi ukrepi, ne more ohraniti reda na seji občinskega sveta, jo prekine.
4. Odločanje
53. člen
Občinski svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov sveta.
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost članov občinskega sveta se ugotovi s podpisi članov na listi navzočnosti.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi (dvorani) na način, kot velja za glasovanje (glasovalna naprava, dvig kartonov ali rok). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član občinskega sveta ali predsedujoči kadarkoli.
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, občinski svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov sveta.
54. člen
Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta, razen če ni z zakonom, statutom ali s tem poslovnikom določena drugačna večina.
Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je »ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon.
55. člen
Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
S tajnim glasovanjem lahko občinski svet odloča le, kadar je z zakonom, statutom ali s tem poslovnikom določeno, da se glasuje tajno. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali četrtina vseh članov sveta.
56. člen
Glasovanje o predlogu, o katerem se odloča, se opravi po končani razpravi. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere besedilo sklepa ali amandmaja.
Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas razen, če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti.
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
57. člen
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem.
Poimensko glasujejo člani sveta, če občinski svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta.
Člane sveta se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov.
Član sveta glasuje tako, da glasno izjavi ZA ali PROTI ali NE GLASUJEM.. O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je sestavni del zapisnika seje.
58. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami.
Opravila v zvezi z vodenjem in ugotavljanjem izidov tajnega glasovanja, vodi tričlanska komisija za glasovanje, ki jo vodi predsedujoči, v njej pa sta še dva člana občinskega sveta, ki ju, na predlog predsedujočega, določi občinski svet. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem pa zagotavlja direktor občinske uprave z zaposlenimi v občinski upravi.
Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene s pečatom, ki ga uporablja občinski svet.
Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja.
Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.
Glasovnica vsebuje predlog o katerem se odloča in praviloma opredelitev ZA in PROTI. ZA je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, PROTI pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo ZA ali besedo PROTI.
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih številk kolikor kandidatov je, v skladu z navodilom na glasovnici, treba imenovati.
Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
59. člen
Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja.
Preden komisija odpre glasovalno skrinjico, prešteje nerazdeljene glasovnice in jih vloži v posebno ovojnico, ki jo zapečati. Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu z navodilom o načinu glasovanja, je neveljavna.
Poročilo o izidu glasovanja obsega ugotovitve o:
– datumu in številki seje občinskega sveta,
– predmetu glasovanja,
– sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih članov,
– številu razdeljenih glasovnic,
– številu oddanih glasovnic,
– številu neveljavnih glasovnic,
– številu veljavnih glasovnic,
– številu glasov ZA in številu glasov PROTI oziroma, kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, število glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati,
– izglasovanosti predloga in sicer, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan; pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je imenovan.
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, katerega podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji občinskega sveta.
60. člen
Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.
O ponovitvi glasovanja odloči občinski svet brez razprave, na predlog člana sveta, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja.
5. Zapisnik seje občinskega sveta
61. člen
O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih, o sprejetem dnevnem redu, o imenih razpravljavcev, o predlogih, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in občinskega sveta ter o stališčih statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih. Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi direktor občinske uprave, ki lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta pooblasti delavca občinske uprave.
Na vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih sej občinskega sveta. Vsak član sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se v zapisnik zapišejo ustrezne spremembe.
Potrjen zapisnik podpišeta predsedujoči občinskega sveta, ki je sejo vodil in pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik.
Po potrditvi se zapisnik pošlje predstavnikom sredstev javnega obveščanja, ki so bili prisotni na seji, in se na krajevno običajen način objavi. Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za predsedujočega pred potrjevanjem zapisnika.
62. člen
Potek seje občinskega sveta se lahko snema na magnetofonski trak. Magnetofonski trak se hrani še eno leto po koncu mandata članov sveta, ki so sestavljali občinski svet.
Če se seja zvočno snema, je zapisnik dobesedni prepis zvočnega zapisa poteka seje (magnetogram).
Magnetogram seje se hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in gradivom s seje.
Član sveta in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati magnetogram. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca.
Vsakdo lahko zaprosi, da se del magnetograma, ki vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje. Prošnjo, v kateri, poleg svojega osebnega imena in naslova, navede kakšno informacijo želi pridobiti, pri tem pa mora biti izkazan njegov pravni interes, vloži pisno pri županu. Župan o zahtevi odloči in v kolikor ugotovi, da so razlogi utemeljeni, naroči prepis.
63. člen
Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi občinski svet, na podlagi zakona, s posebnim aktom.
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vso gradivo občinskega sveta in njegovih delovnih teles, se hrani v arhivu občinske uprave.
O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentiranje gradiva.
64. člen
Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled dovoli direktor občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana občinskega sveta. Original zahteve ter sklep o dovolitvi oziroma zavrnitvi vpogleda, se hrani pri gradivu, ki je bilo vpogledano.
V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom občinskega sveta.
6. Strokovna in administrativno tehnična opravila za občinski svet
65. člen
Strokovno in administrativno delo za občinski svet in delovna telesa občinskega sveta zagotavlja direktor občinske uprave z zaposlenimi v občinski upravi.
Direktor občinske uprave določi delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to, s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, določeno posebno delovno mesto.
Za zapisnik občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta skrbi direktor občinske uprave, ki lahko za vodenje zapisnikov pooblasti delavce občinske uprave.
7. Delovna telesa občinskega sveta
66. člen
Stalna delovna telesa občinskega sveta so opredeljena s statutom ali z ustreznim odlokom.
Komisije in odbori občinskega sveta, v okviru svojega področja, v skladu s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. Občinski svet obravnava mnenja in predloge delovnih teles v okviru posameznih točk dnevnega reda seje.
Poleg delovnih teles, ustanovljenih s statutom in tem poslovnikom, lahko občinski svet ustanavlja delovna telesa s statutarnim sklepom, v katerem določi njihovo sestavo in opredeli njihovo delovno področje. Delovno telo izmed svojih članov izvoli predsednika in njegovega namestnika, pri čemer je lahko predsednik le član sveta.
67. člen
Delovno telo občinskega sveta dela na sejah. Sejo delovnega telesa skliče in vodi predsednik delovnega telesa na lastno pobudo, na pobudo članov delovnega telesa ali članov sveta. V primeru njegove odsotnosti, ga nadomešča namestnik.
Predsednik delovnega telesa je dolžan sklicati sejo delovnega telesa, če to zahteva župan, najmanj tretjina članov delovnega telesa ali najmanj četrtina članov sveta.
Če predsednik delovnega telesa ne skliče seje delovnega telesa v roku petnajstih dni od dneva, ko je bila podana zahteva po sklicu seje s strani oseb iz prejšnjega odstavka, jo skliče župan.
Delovno telo določi poročevalca za poročanje na seji občinskega sveta za vsako zadevo, ki jo obravnava in ki bo obravnavana na seji občinskega sveta.
Delovno telo občinskega sveta veljavno dela, če je na seji navzočih več kot polovica članov delovnega telesa.
68. člen
Delovna telesa občinskega sveta se delijo na komisije in odbore občinskega sveta.
Komisijo občinskega sveta sestavlja pet članov, ki jih imenuje občinski svet, od tega tri iz vrst članov sveta in dva zunanja člana.
Odbore občinskega sveta ravno tako sestavlja pet članov, ki jih imenuje občinski svet, od tega tri iz vrst članov sveta in dva zunanja člana.
69. člen
Občinski svet ima naslednje komisije:
– komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– statutarno-pravno komisijo,
– komisijo za občinska priznanja, proslave in sodelovanje z občinami in
– komisijo za reševanje vlog in pritožb.
1. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja naslednje naloge:
− obravnava vprašanja s pristojnosti občinskega sveta, ki so povezana z volitvami, imenovanji, razrešitvami, imuniteto in administrativnimi zadevami,
− opravlja aktivnosti in postopke v zvezi s potrditvijo mandatov članov občinskega sveta in župana,
− pripravlja in daje predloge za imenovanja in soglasja k imenovanju direktorjev javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina,
− sodeluje z organi in organizacijami zainteresiranimi za rešitev kadrovskih vprašanj in pripravlja predloge in mnenja, ki jih daje občinskemu svetu,
− pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in prepise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
− opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakoni, statut in ta poslovnik.
2. Statutarno-pravna komisija opravlja naslednje naloge:
– pripravlja odloke in druge splošne akte, ki jih sprejema občinski svet in mu daje poročila s svojimi mnenji in predlogi,
– pripravlja predloge in zahteve za obvezno razlago odlokov in drugih splošnih aktov in daje mnenja o tem,
– občinskemu svetu predlaga v sprejem obvezno razlago določb splošnih aktov,
– opravlja druge zadeve, za katere je pooblaščena.
3. Komisija za občinska priznanja, proslave in sodelovanje z občinami opravlja naslednje naloge:
– v skladu z odlokom in pravilnikom o občinskih priznanjih objavlja razpis za dajanje predlogov za občinska priznanja,
– obravnava in oblikuje predloge za občinska priznanja in proslave ter jih predlaga občinskemu svetu v sprejem,
– obravnava predloge za odlikovanja, ki jih dajejo organizacije, društva in drugi predlagatelji ter jih s svojimi mnenji posreduje pristojnemu republiškemu organu,
– daje predloge za odlikovanje ali pobude za predlaganje posameznikov, organizacij in društev ter organov za odlikovanja in občinska priznanja in jih daje v postopek v skladu z odlokom in pravilnikom o občinskih priznanjih,
– usmerja aktivnosti za ohranjanje in krepitev odnosov med občino ter ostalimi občinami na področju gospodarstva, kulture, športa…
– županu predlaga način, kraj in čas proslav ter podelitve občinskih priznanj in nagrad,
– vodi evidenco o podeljenih priznanjih in nagradah,
– skrbi za mednarodne stike in uveljavljanje občine v širšem prostoru,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa občinski svet.
4. Komisija za reševanje vlog in pritožb opravlja naslednje naloge:
– obravnava posamične vloge in predloge občanov, v katerih opozarjajo na določene probleme pri izvajanju odlokov in drugih splošnih aktov,
– obravnava pritožbe in predloge občanov ter organizacij občine, povezane z uresničevanjem pravic in dolžnosti, izhajajoč iz občinskih predpisov,
– proučuje prošnje, pritožbe in druge pobude splošnega pomena, ki jih občani pošiljajo občinskemu svetu ter ugotavlja vzroke zanje,
– obvešča občinski svet in pristojna delovna telesa o pojavih, ki nastajajo pri uporabi občinskih aktov in jim predlaga ustrezne ukrepe za učinkovito uresničevanje pravic, dolžnosti in pravnih interesov občanov,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa občinski svet.
V razpisnih komisijah za oddajo javnih naročil sodeluje tudi predstavnik matičnega odbora občinskega sveta. V primeru, ko ni mogoče določiti matičnega odbora, v razpisni komisiji sodeluje predstavnik odbora za finance in občinsko premoženje.
Občinski svet s statutarnim sklepom, po potrebi, združuje posamezne komisije, ustanavlja nove ali ukinja obstoječe.
Vse vloge, ki se nanašajo na splošne akte in sklepe občinskega sveta ter naloge in pristojnosti župana oziroma občinske uprave, ki so naslovljene ali posredovane v vednost občinskemu svetu in se ne nanašajo na pristojnost drugega delovnega telesa, se posredujejo v obravnavo Komisiji za reševanje vlog in pritožb.
Komisija za reševanje vlog in pritožb lahko, v primeru ugotovljene očitne neutemeljenosti zahteve, zavrne njeno predložitev v odločanje občinskemu svetu in o tem obvesti vlagatelja ter občinski svet.
70. člen
Občinski svet ima naslednje odbore:
– odbor za družbene dejavnosti in mladino,
– odbor za finance in občinsko premoženje,
– odbor za gospodarstvo, obrt in turizem,
– odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in pospeševanje razvoja podeželja,
– odbor za okolje, prostor in komunalno infrastrukturo,
– odbor za zaščito in reševanje.
1. Odbor za družbene dejavnosti in mladino opravlja naslednje naloge:
– obravnava razvoj zdravstva, predšolske vzgoje, varstva otrok in družine, invalidov in ostarelih,
– obravnava vprašanja in oblikuje politiko občine v zvezi z izobraževanjem, socialno, raziskovalno, kulturno, informacijsko-dokumentacijsko in društveno dejavnostjo ter športom in rekreacijo in jo predlaga občinskemu svetu,
– daje mnenje občinskemu svetu v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov, ki opravljajo družbene javne službe lokalnega pomena,
– ocenjuje in spremlja izvajanje projektov kulturnih, športnih in drugih društev ter klubov, katerim so bila na osnovi programa odobrena dodatna ali izredna sredstva iz občinskega proračuna,
– oblikuje socialno politiko občine in jo predlaga v sprejem v občinskemu svetu,
– obravnava in predlaga občinskemu svetu in županu oblikovanje postavk znotraj proračuna, ki bodo zagotavljale določena sredstva za optimalne oblike enkratne pomoči socialno najbolj ogroženim,
– skrbi za varovanje naravne in kulturne dediščine,
– opravlja druge zadeve s področja družbenih služb in sociale,
– obravnava vprašanja na področju mladine, daje mnenje in predlaga občinskemu svetu ukrepe na različnih področjih, pomembnih za mlade,
– oblikuje in predlaga občinskemu svetu v sprejem mladinsko politiko, da bi se ustvarile socialne, kulturne, pravne, ekonomske, zdravstvene, pedagoške, izobraževalne in druge razmere, ki pospešujejo individualizacijo mladostnika in njegovo socialno in kulturno integracijo,
– ocenjuje in spremlja izvajanje ukrepov za mlade in obravnava poročila o položaju mladih.
2. Odbor za finance in občinsko premoženje opravlja naslednje naloge:
– oblikovanje in izvajanje proračuna, njegovih sprememb in zaključnega računa,
– vodi davčno politiko občine,
– daje mnenje občinskemu svetu na vsako spremembo občinskega premoženja,
– daje mnenje občinskemu svetu glede nakupov osnovnih sredstev za potrebe občinske uprave,
– daje mnenje občinskemu svetu glede najema oziroma uporabe občinskega premoženja,
– daje mnenje občinskemu svetu glede potrebnosti pregleda občinskega proračuna ali njenega dela s strani računskega sodišča,
– daje pobude nadzornemu odboru za pregled občinskega proračuna ali njegovega dela,
– daje mnenje glede drugih zadev, ki se nanašajo na občinski proračun in občinsko premoženje.
3. Odbor za gospodarstvo, obrt in turizem opravlja naslednje naloge:
– obravnava letni gospodarski načrt občine in občinskemu svetu predlaga ukrepe za hitrejši gospodarski razvoj občine,
– na zahtevo občinskega sveta daje mnenja glede vprašanj s področja gospodarstva,
– obravnava problematiko s področja malega gospodarstva in obrti ter občinskemu svetu predlaga sprejem ukrepov s tega področja,
– pripravlja izhodišča in daje mnenje občinskemu svetu na letne programe prireditev in promocij, ki služijo hitrejšemu razvoju turističnega gospodarstva v občini,
– sodeluje s turističnimi in drugimi društvi, ki organizirajo različne prireditve.
4. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in pospeševanje razvoja podeželja opravlja naslednje naloge:
– predlaga ukrepe in daje mnenja občinskemu svetu v zvezi s problematiko pospeševanja in hitrejšega razvoja kmetijstva v občini,
– daje predloge občinskemu svetu za subvencioniranje razvoja kmetijstva v občini,
– vodi evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– daje mnenja občinskemu svetu na akte s tega področja,
– obravnava letni načrt vzdrževanja gozdnih cest,
– obravnava in predlaga tekočo problematiko gospodarjenja z gozdovi.
5. Odbor za okolje, prostor in komunalno infrastrukturo opravlja naslednje naloge:
– obravnava vprašanja s področja urbanizma, varstva okolja in urejanje prostora,
– občinskemu svetu daje mnenja na akte in predpise, ki jih iz njegovega področja predlagajo občinski upravni organi,
– obravnava predloge za pridobivanje, financiranje in urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, ki so namenjena za kompleksno graditev,
– občinskemu svetu predlaga ukrepe za hitrejši in skladnejši razvoj komunalnega gospodarstva v občini,
– obravnava vprašanja glede upravljanja in urejanja lokalnih gospodarskih služb,
– občinskemu svetu predlaga prioritetni vrstni red investicij v komunalno infrastrukturo,
– daje mnenja občinskemu svetu na akte s tega področja.
6. Odbor za zaščito in reševanje opravlja naslednje naloge:
– obravnava vprašanja iz področja zaščite in reševanja,
– opravlja zadeve, ki se nanašajo na civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,
– organizira pomoč in reševanje za premer elementarnih in drugih nesreč,
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,
– daje mnenje občinskemu svetu za načrte zaščite in reševanja.
71. člen
Obravnavo komisija ali odbor opravi praviloma najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave splošnega akta.
Komisija ali odbor lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti.
72. člen
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
73. člen
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače.
Predsednika odbora imenuje občinski svet izmed svojih članov.
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v Nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
74. člen
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana odbora občinskega sveta ali odbor v celoti na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predlog novih kandidatov za člane odborov pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
75. člen
Občinski svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge.
76. člen
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu.
Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu občinskega sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana.
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih.
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov in je med navzočimi člani večina tistih, ki so člani sveta. Delovno telo sprejema svoje odločitve, mnenja, stališča in predloge z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
Glasovanje v delovnem telesu je javno.
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta.
77. člen
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, katere določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko.
8. Slavnostna seja občinskega sveta
78. člen
Na slavnostne seje se, poleg članov sveta, predstavnikov občinskih organov, predstavnikov političnih strank, častnih občanov in prejemnikov vsakoletnih občinskih priznanj in nagrad, vabi tudi predstavnike z gospodarskega in kulturnega področja, predstavnike pravosodja in predstavnike civilne družbe.
79. člen
Na slavnostni seji občinskega sveta podeli priznanja in nagrade župan.
VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
80. člen
Občinski svet sprejema statut občine in, v skladu z zakonom in statutom, naslednje akte:
– poslovnik o delu občinskega sveta,
– proračun občine in zaključni račun,
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,
– odloke,
– odredbe,
– pravilnike,
– navodila,
– sklepe.
Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom ali statutom občine.
81. člen
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem poslovniku določeno, da jih predlaga župan.
Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
Najmanj deset odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta.
82. člen
Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan.
Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v arhivu občinske uprave.
2. Postopek za sprejem odloka
83. člen
Odlok se sprejema po dvofaznem postopku na podlagi utemeljenega predloga upravičenega predlagatelja (prva in druga obravnava).
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod in besedilo člena.
Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično ali kartografsko gradivo.
Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta ali član sveta, pošlje predlog odloka županu ali podžupanu oziroma članu sveta, ki je pooblaščen za vodenje sej občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).
84. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar ni on predlagatelj.
85. člen
Kadar župan ni predlagatelj odloka, mora predlagatelj posredovati predlog odloka članom sveta in županu najmanj osem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo predlog odloka obravnavan.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
86. člen
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka (osnutek).
Po končani obravnavi občinski svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta sprejme stališča in predloge o odloku.
Če občinski svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.
Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O umiku predloga odloči občinski svet s sklepom.
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet, na predlog predlagatelja, sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka združita.
87. člen
Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka odlok dopolni na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob predlogu odloka na prvi obravnavi.
Predlagatelj mora v obrazložitvi predloga odloka navesti, kako so upoštevane pripombe in predlogi, ki so bili dani k osnutku in v čem je odlok dopolnjen, posebej pa mora obrazložiti, katere predloge in pripombe ni upošteval in zakaj ne.
88. člen
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet, po vrstnem redu, o vsakem členu predloga odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti.
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O umiku predloga odloči občinski svet.
89. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta in predlagatelj predlagajo njegove spremembe in dopolnitve z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka.
Amandma mora biti predložen članom sveta, v pisni obliki z obrazložitvijo, najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je amandma predlagan. Amandma pa lahko, na sami seji, predlaga tudi pristojno delovno telo občinskega sveta, najmanj ena četrtina vseh članov sveta in predlagatelj odloka.
Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar on ni predlagatelj odloka.
O vloženih amandmajih se obvesti pristojno delovno telo, ki lahko poda mnenje.
Predlagatelj amandmaja pa ima pravico, da le-tega na seji, do konca obravnave, spremeni, dopolni ali umakne.
90. člen
Amandma in odlok sta v celoti sprejeta, če zanju, na seji občinskega sveta, glasuje večina opredeljenih članov sveta.
O vsakem amandmaju se glasuje posebej.
Če je k členu predloga odloka predlaganih več amandmajev, člani sveta najprej glasujejo o amandmaju, ki najbolj odstopa od vsebine člena v predlogu in nato, po tem kriteriju, o drugih amandmajih.
Če je predlagan amandma k amandmaju, se najprej odloča o amandmaju, ki je bil dan k amandmaju.
91. člen
Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se sprejema po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka.
O predlogih drugih splošnih aktov odloča občinski svet na eni obravnavi, če zakon ne določa drugače.
92. člen
Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine.
V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi, na predlog župana, odloči o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere bo začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval.
3. Hitri postopek za sprejem odlokov
93. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku, pri čemer se prva in druga obravnava odloka združita na isti seji občinskega sveta.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje, pri določanju dnevnega rada. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za prvo in drugo obravnavo odloka.
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka.
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov
94. člen
Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za:
– manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov,
– prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z zakonom,
– uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloke občinskega sveta,
– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov,
– prečiščena besedila aktov.
V obrazložitvi predloga za sprejem odloka po skrajšanem postopku mora predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih predlaga sprejem po skrajšanem postopku.
Če občinski svet ne sprejme predloga za obravnavo odloka po skrajšanem postopku, se odlok sprejema po rednem postopku kot osnutek in predlog.
95. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
5. Postopek za sprejem proračuna
96. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
97. člen
Predlog proračuna občine za naslednje proračunsko leto predloži župan občinskemu svetu v tridesetih dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru.
Župan predloži, skupaj s predlogom proračuna občine, tudi izhodišča za sestavo proračuna.
Župan pošlje predsedniku nadzornega odbora občine, predsednikom vseh delovnih teles občinskega sveta in vsem članom sveta predlog proračuna občine in izhodišča za sestavo proračuna ter sklic seje občinskega sveta, na kateri bo občinski svet opravil splošno razpravo o osnutku proračuna občine.
98. člen
Predsedniki delovnih teles občinskega sveta lahko v roku petnajst dni od dneva predložitve osnutka proračuna občine skličejo seje delovnih teles, na katerih župan in predstavniki občinske uprave pojasnijo osnutek proračuna občine.
Občinski svet opravi splošno razpravo o osnutku proračuna občine najkasneje v desetih dneh po preteku roka iz prejšnjega odstavka tega člena.
Na seji občinskega sveta župan predstavi osnutek proračuna občine. Predstavitev ni časovno omejena.
Občinski svet lahko po končani splošni razpravi sklene, da nadaljuje postopek sprejemanja proračuna občine v skladu s statutom in tem poslovnikom, ali da osnutek proračuna občine ne sprejme in hkrati določi rok, v katerem mora župan pripraviti nov osnutek proračuna občine.
99. člen
V desetih dneh po opravljeni splošni razpravi lahko člani občinskega sveta k osnutku proračuna predložijo županu pisne pripombe ali predloge.
Vsak predlagatelj predloga oziroma pripombe mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki.
100. člen
Župan se najkasneje v petnajstih dneh po preteku roka iz prejšnjega člena opredeli do vloženih pripomb in predlogov ter pripravi dopolnjen predlog proračuna občine.
Dopolnjen predlog proračuna, z opredelitvami do vloženih pripomb in predlogov, pošlje župan predsedniku nadzornega odbora, predsednikom delovnih teles občinskega sveta in članom sveta v roku petih dni po izteku roka iz prejšnjega odstavka tega člena.
101. člen
Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki, najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta na kateri se bo sprejemal proračun občine.
Amandmaji se, v roku iz prejšnjega odstavka tega člena, dostavijo županu.
Amandma mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki.
102. člen
Pred začetkom razprave, v kateri občinski svet razpravlja o posameznih delih predloga proračuna občine, lahko župan, ali predstavnik občinske uprave, dodatno obrazloži predlog proračuna občine.
Občinski svet najprej glasuje o amandmajih, ki jih je vložil župan, in šele nato o drugih amandmajih.
Ko je končano glasovanje po delih, župan ugotovi, ali je proračun medsebojno usklajen po delih glede prihodkov in izdatkov. Če je proračun občine usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti.
Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen, določi rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev, in sicer datum naslednje seje občinskega sveta oziroma trajanje odmora, v katerem strokovne službe občinske uprave pripravijo predlog uskladitve.
O predlogu uskladitve glasuje občinski svet posebej, in če je ta sprejet, glasuje o proračunu občine v celoti.
Če predlog proračuna ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna.
Nov predlog proračuna občine občinski svet obravnava in o njem odloča po določbah poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.
103. člen
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.
Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki velja za sprejem odloka po skrajšanem postopku.
Predlagatelj pisnega in obrazloženega amandmaja k rebalansu proračuna občine mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki.
104. člen
Župan pošlje predlog zaključnega računa proračuna občine predsedniku nadzornega odbora, predsednikom delovnih teles občinskega sveta in članom sveta.
105. člen
Delovna telesa občinskega sveta dajo svoja poročila z mnenji in stališči o zaključnem računu proračuna občine matičnemu delovnemu telesu občinskega sveta.
Matično delovno telo pripravi, na podlagi priporočil drugih delovnih teles ter svojih stališč in predlogov, skupno poročilo k zaključnemu računu proračuna občine.
106. člen
Pred začetkom razprave o zaključnem računu proračuna občine poda najprej obrazložitev župan oziroma predstavnik občinske uprave, nato pa predsednik matičnega delovnega telesa.
Občinski svet glasuje o zaključnem računu proračuna občine v celoti.
6. Postopek za sprejem obvezne razlage
107. člen
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov.
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu v postopek.
Vsak občan pa ima pravico podati pobudo za obvezno razlago določb splošnih občinskih aktov, o kateri razpravlja statutarno – pravna komisija. Pobuda mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.
7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila
108. člen
Če bi bil kak občinski splošni akt, zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev, bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega besedila.
Uradno prečiščeno besedilo iz prejšnjega odstavka določi občinski svet po skrajšanem postopku za sprejem odloka.
Po sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika.
Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika sveta ali odloka, tako določi občinski svet.
O uradnem prečiščenem besedilu odloča občinski svet brez obravnave.
Uradno prečiščeno besedilo se objavi.
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA
109. člen
Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu občine imenuje občinski svet, se opravijo po določbah tega poslovnika.
Če občinski svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
110. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda ZA ali PROTI.
Kandidat je imenovan, če je glasovala večina članov občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali.
111. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje, med kandidati z enakim številom glasov, določi z žrebom.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
112. člen
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine glasov, se kandidatni postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur, ponovi.
1. Imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta
113. člen
Člane delovnih teles občinskega sveta imenuje občinski svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Lista kandidatov vsebuje predlog kandidata za predsednika delovnega telesa ter predlog kandidatov za člane delovnega telesa.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo za manjkajoče člane delovnega telesa.
2. Imenovanje podžupana
114. člen
Podžupana imenuje izmed članov občinskega sveta župan, ki ga lahko tudi razreši..
O tem, ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči občinski svet pred glasovanjem o imenovanju.
Kandidat je imenovan za podžupana, če dobi večino glasov navzočih članov sveta.
3. Postopek za razrešitev
115. člen
Občinski svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih imenuje, po enakem postopku, kot je določen za imenovanje.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj ¼ članov sveta.
Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev.
Organ, ki je pristojen za predlaganje in imenovanje kandidatov za določene funkcije, je pristojen tudi predlagati njihovo razrešitev.
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo imenovanje.
Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve, ga župan vrne predlagatelju v dopolnitev.
Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razrešitve.
Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena.
Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen predlog za razrešitev.
O razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom.
4. Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine
116. člen
Člani sveta in občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi odstopa predčasno preneha mandat v skladu z zakonom in statutom občine.
Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih organov, člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Občinski svet s sklepom ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je, hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva, dolžna predlagati občinskemu svetu novega kandidata, razen v primerih, ko je za to pristojna občinska volilna komisija.
Sklep o prenehanju mandata občinskega funkcionarja se pošlje občinski volilni komisiji.
Sklep o razrešitvi imenovanega se pošlje Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata.
VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM
117. člen
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Župan in občinski svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
Kadar občinski svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.
118. člen
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. O opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov občinskega sveta poroča župan ali, po njegovem pooblastilu, podžupan ali direktor občinske uprave na vsaki redni seji sveta.
V poročilu o izvršitvi sklepov občinskega sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev.
Če sklepa občinskega sveta župan ne more izvršiti, mora občinskemu svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno izvršiti.
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov občinskega sveta.
Župan skrbi za zakonitost dela občinskega sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine.
IX. JAVNOST DELA
119. člen
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge krajevno običajne načine.
Župan in direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in občinske uprave.
Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost.
Občina izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev občinskega sveta in drugih organov občine.
120. člen
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva občinskega sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
X. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU
121. člen
V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik.
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je dopustno tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta. O odstopanjih odloči, oziroma jih potrdi, občinski svet, ko se sestane.
XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA
122. člen
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov.
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
123. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, odredi odmor in naloži statutarno-pravni komisiji, da pripravi razlago posamezne določbe poslovnika.
Če komisija ugotovi, da v določenem času ni mogoče pripraviti razlage posamezne določbe poslovnika, predsedujoči prekine obravnavo točke dnevnega reda ter zadolži statutarno-pravno komisijo, da pripravi razlago posamezne določbe poslovnika do naslednje seje.
Izven seje občinskega sveta daje razlago poslovnika statutarno-pravna komisija.
Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno-pravna komisija, odloči občinski svet.
XII. KONČNA DOLOČBA
124. člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Sklep o začasnem prevzemu Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Krško (Uradni list RS, št. 128/06).
125. člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 030-2/2007-O9 K
Kostanjevica na Krki, dne 22. februarja 2007
Župan
Občine Kostanjevica na Krki
Mojmir Pustoslemšek l.r.
