Na podlagi 10. in 11. točke 129. člena in 194. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije

(1) Ta sklep določa vsebino, obliko, način izračunavanja in poročanja količnikov likvidnosti ter dnevnega načrtovanja tokov likvidnosti za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije.
(2) Določbe tega sklepa se uporabljajo za banke, hranilnice, podružnice bank držav članic in podružnice bank tretjih držav (v nadaljevanju: banke).
(3) Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.

Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a) "likvidnostna pozicija" je predvidena potreba banke po likvidnih sredstvih, izražena kot razmerje med dejanskimi in potencialnimi viri likvidnosti in dejansko ter potencialno porabo likvidnostnih sredstev v istem obdobju;
(b) "preostala zapadlost" je obdobje med datumom, za katerega se izračunava količnik likvidnosti in datumom zapadlosti posameznega finančnega sredstva ali vira sredstev;
(c) "likvidnostno tveganje" je tveganje nastanka izgube, če banka ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma je banka zaradi nezmožnosti zagotavljanja zadostnih sredstev za poravnavo obveznosti ob zapadlosti prisiljena zagotavljati potrebna sredstva s pomembno višjimi stroški od običajnih;
(d) "scenarij upravljanja z likvidnostjo" je na notranjih in zunanjih predpostavkah ocenjena likvidnostna pozicija banke in na tej podlagi sprejeti ukrepi z namenom zagotavljanja ustrezne likvidnostne pozicije, ki vključuje najmanj:
– "osnovni scenarij upravljanja likvidnosti" je scenarij, katerega predpostavke odražajo pričakovano smer in pogoje poslovanja banke in za katere se z gotovostjo predvideva, da bodo vplivali na likvidnost banke ob upoštevanju normalnega teka poslovanja;
– "scenarij izjemnih situacij" pomeni scenarij upravljanja z likvidnostjo, katerega predpostavke odražajo drugačne smeri in pogoje poslovanja kot v osnovnem scenariju oziroma katerih predpostavke vsebujejo pomembne spremembe dejavnikov, ki vplivajo na likvidnost banke v smeri poslabšanja.

(1) Banka mora redno izračunavati likvidnostno pozicijo. Banka izračunava likvidnostno pozicijo s količnikom likvidnosti. Količnik likvidnosti je razmerje med vsoto finančnih sredstev v domači in tuji valuti in vsoto virov sredstev v domači in tuji valuti, glede na preostalo zapadlost.
(2) Za namen iz prvega odstavka tega člena mora banka razvrstiti finančna sredstva in vire sredstev po preostali zapadlosti v dva razreda, in sicer:
(a) prvi razred: finančna sredstva in viri sredstev s preostalo zapadlostjo do 30 dni in
(b) drugi razred: finančna sredstva in viri sredstev s preostalo zapadlostjo do 180 dni.
(3) Banka mora dnevno izračunavati količnik likvidnosti za posamezni razred za pretekli delovni dan.
(4) Količnik likvidnosti prvega razreda mora biti najmanj 1.
(5) Količnik likvidnosti drugega razreda je informativnega značaja.
(6) Če banka ne dosega zahteve iz četrtega odstavka tega člena, mora v poročilu o količnikih likvidnosti navesti razloge za nedoseganje.

(1) Banka upošteva finančna sredstva po naslednjih kriterijih:
(a) po preostali zapadlosti,
(b) če so finančna sredstva do dolžnika ocenjena in oslabljena:
– posamično, samo finančna sredstva do dolžnikov, za katere se ne pričakujejo težave pri poravnavanju obveznosti in ki poravnavajo svoje obveznosti ob zapadlosti oziroma z zamudo do 30 dni,
– skupinsko, samo finančna sredstva do dolžnikov, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev v skupino A in B po 13. členu Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic,
(c) samo znesek finančnih sredstev, s katerim prosto razpolaga,
(d) od zunajbilančnih postavk se upoštevajo samo terminski posli, pogodbeno najete kreditne linije ter nečrpani del najetih kreditov.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se v izračun ne sme upoštevati finančnih sredstev, ki jih mora imeti banka zaradi zagotavljanja likvidnih sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih vlog.

(1) Ne glede na preostalo zapadlost, banka v oba razreda vključuje naslednja finančna sredstva:
(a) naložbe, ki izpolnjujejo kriterije primernosti finančnega premoženja za zavarovanje terjatev Eurosistema, ki so opredeljeni v sklepu Banke Slovenije, ki ureja splošna pravila izvajanja denarne politike;
(b) naložbe v druge tuje tržne dolžniške in lastniške vrednostne papirje in v domače tržne dolžniške vrednostne papirje, ki so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, kakor je določeno z Direktivo 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta in je njihova bonitetna ocena oziroma dolgoročna bonitetna ocena izdajatelja najmanj BBB (Fitch ali Standard & Poor’s) ali vsaj Baa2 (Moody's), če z njimi banke upravljajo same, če pa so jih prepustile v upravljanje drugi domači ali tuji banki oziroma finančni instituciji, pa le v višini in rokih, ki jih za dostop do likvidnosti predvideva pogodba o upravljanju;
(c) naložbe v druge tuje serijske dolžniške vrednostne papirje, katerih tržna cena je dnevno razpoložljiva in je njihova bonitetna ocena in dolgoročna bonitetna ocena izdajatelja najmanj BBB (Fitch ali Standard & Poor’s) ali vsaj Baa2 (Moody's). Kolikor je referenčna množica finančnih instrumentov sestavljena iz vrednostnih papirjev, mora biti boniteta vsakega najmanj BBB (Fitch ali Standard & Poor’s) ali vsaj Baa2 (Moody's). Če ne obstaja dnevna tržna cena, morajo v tej točki navedeni vrednostni papirji imeti ameriško prodajno opcijo, ki imetniku daje pravico prodaje tega vrednostnega papirja kadarkoli do njegove zapadlosti, pri čemer je opcija lahko vključena v ta serijski dolžniški vrednostni papir in omogoča imetniku prodajo tega vrednostnega papirja njegovemu izdajatelju po vnaprej določeni izvršilni ceni, ali pa je opcija sklenjena posebej na ta serijski dolžniški vrednostni papir po vnaprej določeni izvršilni ceni, dolgoročna bonitetna ocena izdajatelja te opcije pa je najmanj BBB (Fitch ali Standard & Poor’s) ali vsaj Baa2 (Moody's);
(d) naložbe v dolžniške vrednostne papirje Banke Slovenije,
(e) naložbe v depozite pri Banki Slovenije.
(2) Med naložbami iz točke (c) prvega odstavka tega člena banka ne sme upoštevati vrednostnih papirjev, s katerimi se ne trguje redno na organiziranih trgih ali za katere ni mogoče dnevno preveriti njihove tržne cene ali za katere izdajatelj ne zagotavlja brezpogojnega odkupa v roku, krajšem od 30 dni.
(3) Finančna sredstva iz točk (a) do (c) prvega odstavka tega člena mora banka za potrebe vključevanja v oba razreda vrednotiti po tržnih cenah. Če za finančno premoženje iz točke (a) prvega odstavka tega člena ne obstaja tržna cena, ga banka vrednoti po metodi odplačne vrednosti.

(1) Banka upošteva vire sredstev po naslednjih kriterijih:
(a) po preostali zapadlosti;
(b) vpogledne vloge gospodinjstev in nefinančnih družb v prvem razredu se upoštevajo v višini 50%;
(c) vpogledne vloge gospodinjstev in nefinančnih družb v drugem razredu se upoštevajo v višini 45%;
(d) od zunajbilančnih postavk se upoštevajo:
– terminski posli, odprti nekriti akreditivi, pogodbene odobrene kreditne linije bankam in nečrpani del odobrenih kreditov v višini 100%;
– pogodbeno odobrene kreditne linije komitentom, ki niso banke, razen kreditnih linij, odobrenih za kritje odprtih akreditivov, se upoštevajo v višini 20%;
– izdane garancije, jamstva in stand by akreditivi, odobreni limiti za tekoče račune in kartice se upoštevajo po preostali zapadlosti v višini 5%.
Obveznost po akreditivih se upošteva v posameznem razredu v višini nekritega dela po preostali veljavnosti, po predložitvi dokumentov pa po preostali zapadlosti.
(2) Banka, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za uporabo notranje metodologije za izračun deleža stabilnih vpoglednih vlog gospodinjstev in/ali nefinančnih družb (v nadaljevanju: notranja metodologija), lahko namesto uteži iz točke (b) in (c) prvega odstavka tega člena uporabi uteži, ki jih je izračunala z uporabo notranje metodologije, vendar uporabljeni uteži ne smeta biti nikoli nižji od 20%.
(3) Če banka ni vzpostavila ali ne uresničuje trdnega in zanesljivega sistema upravljanja z likvidnostnim tveganjem, lahko Banka Slovenije banki odredi uporabo višje uteži, kot je določena v točki (b) in (c) prvega odstavka tega člena.
(4) Z odredbo, s katero banki odredi ukrep iz tretjega odstavka tega člena, Banka Slovenije določi ukrepe, ki jih mora opraviti banka, da bi zanjo začele veljati uteži iz točk (b) in (c) prvega odstavka tega člena.

(1) Če banka uporablja notranjo metodologijo za izračun deleža stabilnih vpoglednih vlog gospodinjstev in/ali nefinančnih družb, mora izpolnjevati naslednje minimalne zahteve:
(a) razpolagati mora z zanesljivo in točno podatkovno bazo vpoglednih vlog gospodinjstev in/ali nefinančnih družb, segmentirano glede na značilnosti vlog,
(b) upoštevati mora predpostavke, ki odražajo lastnosti posameznih produktov za izračun deleža stabilnih vpoglednih vlog,
(c) ustrezno mora upoštevati podatkovno bazo vpoglednih vlog gospodinjstev in/ali nefinančnih družb pri določitvi predpostavk za izvajanje osnovnih scenarijev in scenarijev izjemnih situacij,
(d) veljavnost predpostavk mora testirati z različnimi scenariji in rezultate testiranj ustrezno implementirati v tekočo politiko upravljanja z likvidnostnim tveganjem, pri čemer se nabor vnaprej določenih scenarijev izjemnih situacij testira vsaj četrtletno,
(e) notranja metodologija mora biti vgrajena v dnevni proces upravljanja s tveganji banke, pri čemer so rezultati metodologije sestavni del ugotavljanja, merjenja, obvladovanja in spremljanja likvidnostnega tveganja,
(f) obdobje opazovanja podatkov mora biti najmanj pet let, pri čemer mora banka identificirati morebitna večja nihanja stanj, ki kažejo na odstopanje od trenda stabilnosti, vsebinsko ovrednotiti njihov vpliv in ta nihanja ustrezno statistično ovrednotiti,
(g) redno mora izvajati testiranje za nazaj, tj. naknadno primerjati ocenjene deleže stabilnih vpoglednih vlog z dejanskimi deleži, pri čemer ne sme biti pomembnih odstopanj med oceno in dejanskim stanjem.
(2) Banka mora zahteve iz prvega odstavka tega člena izpolnjevati neprekinjeno od datuma izdaje dovoljenja Banke Slovenije za uporabo notranje metodologije.
(3) Banka mora najmanj polletno preverjati ustreznost notranje metodologije. Če deleži stabilnih vlog gospodinjstev in/ali nefinančnih družb, ocenjeni z notranjo metodologijo, pomembno odstopajo od dejanskega stanja, mora banka o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije. Obvestilo mora vsebovati natančen opis vzrokov za odstopanje.

(1) Banka Slovenije izda dovoljenje za uporabo notranje metodologije, če banka izpolnjuje minimalne zahteve iz 7. člena tega sklepa.
(2) Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena banka dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:
(a) seznam produktov, ki jih je banka vključila v nabor podatkov za oceno stabilnosti vlog in opis njihovih lastnosti,
(b) dokument, v katerem so opisane in analizirane vse predpostavke, ki jih je banka uporabila v okviru notranje metodologije,
(c) dokument z natančno opisanimi postopki za operativno izvedbo in uporabo notranje metodologije,
(d) dokument, v katerem so opisani scenariji upravljanja z likvidnostjo, ki jih banka uporablja s posebnim poudarkom na scenarijih izjemnih situacij, za katere je banka razvila krizne načrte,
(e) dokument o uporabljenih kriznih načrtih v preteklosti, ki so bili podlaga za spremembo poslovne politike in
(f) poročilo o pregledu notranje metodologije, ki ga opravi služba notranje revizije.
(3) Banka mora šest mesecev pred vložitvijo zahteve iz drugega odstavka tega člena obvestiti Banko Slovenije o tej nameri.

Banka Slovenije odvzame dovoljenje za uporabo notranje metodologije, če banka:
(a) ravna v nasprotju z odredbo ali odredbo z dodatnimi ukrepi, s katero ji je bila naložena odprava kršitev pri izpolnjevanju pogojev iz 7. člena tega sklepa,
(b) huje krši pogoje iz 7. člena tega sklepa.

(1) Banka mora v okviru politike upravljanja s tveganji opredeliti politiko uravnavanja svoje likvidnostne pozicije, ki zajema tudi podrobno načrtovanje tokov likvidnosti glede na vrsto, obseg in naravo poslov, upoštevaje tržne in makroekonomske razmere, v katerih banka posluje.
(2) Dnevni načrt tokov likvidnosti, ki ga mora banka predložiti Banki Slovenije, mora zajeti denarne pritoke in denarne odtoke v domači in tuji valuti skupaj za tekoči ter naslednji delovni dan. Načrtovanje se nanaša na znane, morebitne in pričakovane denarne tokove, ki lahko vplivajo na sposobnost banke, da tekoče poravnava svoje pogodbene obveznosti do komitentov ter druge obveznosti, neločljivo povezane s poslovanjem banke.
(3) Pri načrtovanju denarnih tokov mora banka upoštevati načelo previdnosti, kar pomeni, da lahko med denarne pritoke vključuje samo tiste, za katere obstaja velika verjetnost, da jih bo tudi prejela, med odtoke pa vse obveznosti, ki lahko zapadejo v izplačilo.
(4) Med denarne pritoke se vključujejo predvideni pritoki iz vseh vrst vlog, vračil kreditov, prodaje vrednostnih papirjev, tujih valut, iz instrumentov denarne politike, iz medbančnih kreditov in drugi pritoki.
(5) Med denarne odtoke se vključujejo predvideni odtoki na podlagi vlog, črpanih kreditov, nakupov vrednostnih papirjev, tujih valut, iz instrumentov denarne politike, iz medbančnih kreditov in drugi odtoki.

(1) Banka mora razviti ustrezen sistem in postopke za izračun in spremljanje likvidnostne pozicije zaradi izpolnjevanja količnikov likvidnosti in dnevnega načrtovanja tokov likvidnosti.
(2) Banka mora zagotoviti pravilno izračunavanje in pravočasno poročanje Banki Slovenije v skladu s tem sklepom o:
(a) količnikih likvidnosti iz tretjega odstavka 3. člena tega sklepa,
(b) tokovih likvidnosti za tekoči in naslednji dan iz 10. člena tega sklepa.
(3) Banka mora za izpolnitev obveznosti iz drugega odstavka tega člena Banki Slovenije predložiti poročila na obrazcih KL-1 in TL, ki sta sestavni del sklepa.
(4) Dnevno poročilo o količnikih likvidnosti mora banka posredovati Banki Slovenije najpozneje naslednji dan do 12. ure za pretekli dan po elektronski pošti.
(5) Dnevno poročilo o tokovih likvidnosti mora banka posredovati Banki Slovenije najpozneje do 12. ure po elektronski pošti.
(6) Guverner Banke Slovenije lahko izda navodilo za izvajanje tega sklepa.

(1) Naložbe v dolžniške vrednostne papirje Banke Slovenije iz točke (d) prvega odstavka 5. člena tega sklepa banka vključuje v izračun količnikov likvidnosti obeh razredov do njihove zapadlosti oziroma najpozneje do 30. aprila 2007.
(2) Naložbe v depozite pri Banki Slovenije iz točke (e) prvega odstavka 5. člena tega sklepa banka vključuje v izračun količnikov likvidnosti obeh razredov do njihove zapadlosti oziroma najpozneje do 30. marca 2007.
(3) Banka lahko do 31. decembra 2007 v naložbe iz točke (a) prvega odstavka 5. člena tega sklepa vključuje netržno finančno premoženje, ki ne izpolnjuje kriterija minimalnega neodplačanega zneska po sklepu Banke Slovenije, ki ureja splošna pravila izvajanja denarne politike.
(4) Banka lahko v naložbe iz točke (a) prvega odstavka 5. člena tega sklepa vključuje vse naložbe v dolžniške vrednostne papirje Republike Slovenije.
(5) Banka lahko do 30. junija 2007 na obrazcu TL poroča samo tokove likvidnosti v domači valuti. O prehodu na skupno poročanje v domači in tuji valuti banka obvesti Banko Slovenije s prvim tovrstnim poročilom.

Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 111/06 in 129/06).

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.