Številka: U-I-240/05-6

Datum: 15. 3. 2007

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Alojza in Viktorja Zupanca, obeh iz Celja, ki ju zastopa Odvetniška družba Gregorovič - Pungartnik, d. n. o., o. p., Celje, na seji 15. marca 2007

1. Člen 12 Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 85/99), kolikor pod zaporedno številko 21 kategorizira javno pešpot z oznako JPP3601 Pelikanova pot v delu, ki poteka po parc. št. 324/1 vl. št. 34 k. o. Zagrad, je v neskladju z Ustavo.
2. Mestna občina je dolžna ugotovljeno neskladje odpraviti v šestih mesecih po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije tako, da s pobudnikoma sklene pravni posel za pridobitev zemljišča oziroma v istem roku začne postopek razlastitve ali v skladu z zakonom izpelje postopek za ukinitev javne poti.

1. Pobudnika izpodbijata 12. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Celje (v nadaljevanju Odlok o kategorizaciji), ker pod zaporedno številko 21 opredeljuje Pelikanovo pot kot javno pešpot, čeprav teče tudi po parc. št. 324/1 vl. št. 34 k. o. Zagrad, ki je v njuni lasti. Navajata, da zaradi izpodbijane določbe Odloka o kategorizaciji nimata posestnega varstva v pravdi pred pristojnim sodiščem. O opredelitvi njunega zemljišča za javno pot oziroma za javno dobro naj ne bi bila obveščena in naj ne bi soglašala. Mestna občina Celje naj zoper njiju tudi ne bi izvedla postopka razlastitve ali z njima sklenila pogodbe o prenosu lastninske pravice. Menita, da je zato izpodbijana določba Odloka o kategorizaciji v delu, ki se nanaša na njuno zemljišče, v neskladju s 33. in z 69. členom Ustave. Ustavno sodišče naj bi v odločbah, ki jih navajata, tako odločilo že večkrat.
2. Mestna občina odgovarja, da pobudnika ne izkazujeta pravnega interesa, saj zatrjujeta le, da je na podlagi Odloka k kategorizaciji postala sporna pot javno dobro. Ustavno sodišče naj bi npr. v odločbi št. U-I-100/03 z dne 7. 4. 2005 (Uradni list RS, št. 46/05 in OdlUS XIV, 19) in v drugih odločbah, ki jih navajata, že presodilo, da kategorizacija javnih cest na zemljiščih v zasebni lasti sama po sebi ne pomeni prenosa lastninske pravice na teh zemljiščih na lokalno skupnost, ker naj bi bil zato potreben razlastitveni postopek. Izpodbijana določba Odloka o kategorizaciji naj zato ne bi posegala v njuno lastninsko pravico na zemljišču, po katerem teče Pelikanova pot. Dejansko naj bi pobudnika želela ustvariti pritisk nanjo, ker naj bi se stališča v njihovih pogajanjih o prodaji tega zemljišča povsem razlikovala. Meni, da je pobuda tudi sicer neutemeljena. Pelikanova pot naj namreč ne bi bila razglašena za javno dobro. Zgolj s kategorizacijo javne pešpoti naj lastninska pravica na tem zemljišču ne bi bila prizadeta. Izpodbijana določba Odloka o kategorizaciji naj zato ne bi bila v neskladju s 33. in z 69. členom Ustave. Odlok o kategorizaciji naj tudi ne bi bil akt o razlastitvi (podobno Ustavno sodišče v sklepu št. U-I-241/00 z dne 10. 10. 2001, OdlUS X, 175). Odlok o kategorizaciji naj niti ne bi temeljil na 85. členu Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 in nasl. - v nadaljevanju ZJC), ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, kot to zmotno menita pobudnika. Pelikanova pot naj bi se že desetletja uporabljala kot javna pešpot. Meni, da pobudnika lahko svojo lastninsko pravico na zemljišču uveljavljata v ustreznih upravnih postopkih ali v sodnih postopkih zaradi motenja posesti oziroma zaradi uveljavljanja odškodnine za morebitno škodo, kot naj bi Ustavno sodišče presodilo v odločbi št. U-I-241/00.

3. Iz zemljiškoknjižnega izpiska in iz navedb udeležencev v postopku izhaja, da sta pobudnika lastnika zemljišča parc. št. 324/1 vl. št. 34 k. o. Zagrad, zato izkazujeta pravni interes. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Odlok o kategorizaciji določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo, ter občinske kolesarske poti (1. člen). V 4. členu med občinske ceste uvršča javne poti, namenjene povezovanju naselij in delov naselij v občini, ki so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu (med drugim npr. poti za pešce). Med takšne javne pešpoti v 12. členu pod zaporedno številko 21 kategorizira Pelikanovo pot s številko JPP3601, ki delno teče po zemljišču, ki je v lasti pobudnikov.
5. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, da zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkreten primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem so zagotovljeni tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina.
6. Pojem in status javnih cest ureja 2. člen ZJC. Javne ceste so prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. V prvem odstavku 3. člena ZJC je določeno, da so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občine. V primerih, ko obstoječe javne ceste potekajo po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot določa prvi odstavek 3. člena ZJC, prehodna ureditev iz 19. člena sprememb in dopolnitev ZJC (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah, Uradni list RS, št. 92/05 - v nadaljevanju ZJC-B) predvideva, da se lahko lastninska pravica odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, ki je urejen s citirano določbo ZJC-B.
7. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-387/02 z dne 20. 5. 2004 (Uradni list RS, št. 62/04 in OdlUS XIII, 36) tudi presodilo, da občina po ugotovitvi, da je posamezna javna cesta grajena na zemljišču, ki je v zasebni lasti, zgolj zaradi tega ne sme opustiti njene kategorizacije, ker je dolžna spoštovati predpisana merila za kategorizacijo javnih cest. V primeru, da cesta izpolnjuje ta merila, je občina dolžna cesto ustrezno kategorizirati in s pravnim poslom ali po zgoraj navedenem razlastitvenem postopku pridobiti zemljišče, na katerem je cesta zgrajena.
8. V obravnavanem primeru Mestna občina s pobudnikoma ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč. Zoper njiju tudi nista bila izvedena postopka razlastitve. Zato je 12. člen Odloka o kategorizaciji v izpodbijanem delu v neskladju z 19. členom ZJC-B in z 69. členom Ustave. Ker 12. člen Odloka o kategorizaciji v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave.
9. Gre za primer iz 48. člena ZUstS, zato je Ustavno sodišče izdalo ugotovitveno odločbo, kot sta to predlagala tudi pobudnika. Kadar Ustavno sodišče izda ugotovitveno odločbo, določi organu, ki je izdal protiustaven oziroma nezakonit predpis, rok, v katerem mora ugotovljeno neustavnost oziroma nezakonitost odpraviti (drugi odstavek 48. člena ZUstS). Izpodbijana določba Odloka o kategorizaciji je v neskladju z Ustavo, ker je Mestna občina opustila dolžno ravnanje. Zato je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 48. člena v povezavi z drugim odstavkom 40. člena ZUstS naložilo Mestni občini, naj v roku šestih mesecev s pobudnikoma sklene pravni posel za pridobitev zemljišča oziroma v istem roku začne razlastitveni postopek ali pa v primeru ugotovitve, da javna pot ne izpolnjuje pogojev za kategorizacijo, v skladu z ZJC izpelje postopek za njeno ukinitev.

10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 48. člena in drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.