Na podlagi 23. člena in v povezavi s 34. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr. in 58/03 - ZZK-1) ter 16. člena Statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 35/03 - uradno prečiščeno besedilo in 106/05) je Občinski svet Občine Črnomelj na 4. redni seji dne 15. marca 2007 sprejel

(1) S tem odlokom se sprejme Občinski lokacijski načrt (OLN) podcenter za ravnanje z odpadki (PCRO) in deponija inertnih odpadkov (DIO) Vranoviči. Lokacijski načrt je izdelalo podjetje Topos d.o.o., Dolenjske Toplice, pod št. 01/06-OLN v marcu 2006.
(2) OLN vsebuje:
- besedilo OLN (odlok) in
   - opis prostorske ureditve
   - urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje objektov in ureditev,
   - rešitve prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture,
   - rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,
   - rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
   - nova parcelacija,
   - etapnost izvedbe,
   - drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta.
- kartografski del z naslednjimi grafičnimi načrti:

       - Načrt namenske rabe prostora
              1.1 Načrt podrobnejše                M 1:2000
              namenske rabe prostora
       - Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije
              2.1 Digitalni katastrski             M 1:2000
              načrt - DKN z mejo območja
              urejanja
              2.2 Načrt parcel                     M 1:2880
              2.3 Geodetski načrt z mejo            M 1:500
              območja urejanja
       - Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor
              3.1 Pregledna situacija             M 1:20000
              3.2 Situacija obstoječega            M 1:1000
              stanja
              3.3 Prikaz ureditvenih enot          M 1:2000
              3.4 Ureditvena situacija s           M 1:1000
              prerezom
              3.5 Zasnova projektnih               M 1:1000
              rešitev prometne
              infrastrukture
              3.6 Zasnova projektnih               M 1:1000
              rešitev komunalne in
              energetske infrastrukture
              3.7 Rešitve in ukrepi za             M 1:1000
              varstvo okolja
              3.8 rešitve in ukrepi za             M 1:1000
              obrambo ter varstvo pred
              naravnimi in drugimi
              nesrečami

Priloge k spremembam in dopolnitvam OLN so:
- Povzetek za javnost
- Izvleček iz strateškega prostorskega akta
- Obrazložitev in utemeljitev OLN
- Seznam strokovnih podlag
- Smernice nosilcev urejanja prostora s pojasnili glede upoštevanja
- Mnenja nosilcev urejanja prostora
- Odločba Ministrstva za okolje in prostor glede izvedbe celovite presoje vplivov
- Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OLN
- Izjava odgovornega prostorskega načrtovalca
- Ocena stroškov za izvedbo OLN
- Spis postopka priprave in sprejemanja OLN.

V ureditvenem območju OLN so naslednje prostorske ureditve:
Znotraj območja urejanja se realizira naslednji program:
- območje podcentra za ravnanje z odpadki (PCRO) s pripadajočimi površinami in objekti na severozahodu območja OLN,
- območje deponije komunalnih odpadkov, ki se po zapolnitvi zapre in sanira na vzhodnem delu območja OLN,
- območje deponije inertnih odpadkov na jugu območja OLN (na vzhodnem robu se površina ob obodni cesti nameni za predelavo gradbenih odpadkov),
- dostopne poti in manipulacijske površine,
- infrastrukturno ureditev območja,
- zelene površine na vzhodnem robu OLN.

Območje urejanja z OLN je velikosti 5,2 ha, od tega se 1,4 ha površin nanaša na obstoječo deponijo komunalnih odpadkov.
V območje urejanja so vključena zemljišča s parc. št.: 1532/1, 1532/2, 1532/3, 1533/1, 1533/2, 2105/9, 1527/3, 2105/10 in 2105/11 ter deli parc.št. 1528/4, 2105/8, 1527/1, 2105/4, 1528/1, 1528/5 in 2066/4, vse k.o. Vranoviči. Deli parcel so v naravi dostopna lokalna cesta, del regionalne ceste in sosednja zemljišča, ki so potrebna za rekonstrukcijo priključka lokalne ceste na regionalno cesto ter lokalne ceste.
Območje je na jugu omejeno z večjim strnjenim kompleksom gozda, na severu in zahodu pa z ozkim pasom kmetijskih površin, ki se proti severu preko regionalne ceste in železniške proge nadaljujejo v gozd.

Izven območja urejanja s tem OLN se izvede:
- priključitev na električni vod visoke napetosti, ki poteka vzporedno z regionalno cesto.

Območje urejanja je razdeljeno na naslednje ureditvene enote (UE): UE1 - podcenter za ravnanje z odpadki (PCRO), UE2 - deponija komunalnih odpadkov (DKO), UE3 - deponija inertnih odpadkov (DIO), UE4 - zelene površine (obstoječ gozd), UE5 - ceste (dostop iz regionalne ceste in ceste okoli območja).

Vplivno območje OLN je enako ureditvenemu območju OLN. Vplivno območje OLN bo v času gradnje zajemalo zemljišča znotraj ureditvenega območja ter zemljišča, namenjena za gradnjo primarne in energetske infrastrukture. Po izgradnji prostorskih ureditev bo vplivno območje obsegalo zemljišča, ki so sedaj vključena v območje OLN.

Predvidena gradnja bo predstavljala dodatne obremenitve že zgrajene prometne in ostale infrastrukture v širšem prostoru. Le-ta se bo za potrebe delovanja dejavnosti na območju OLN ustrezno rekonstruirala in dogradila. Predvidena realizacija programov v območju urejanja ne bo imela negativnih vplivov na okolje z vidika varstva pred požarom, zdravstvenega varstva ter ostalega varstva in zaščite okolja.

Vrste gradenj
V območju OLN (v vseh ureditvenih enotah) so dovoljene naslednje gradnje:
- gradnja novega objekta (tudi dozidave in nadzidave),
- rekonstrukcije (tudi adaptacije, sanacije) objektov,
- redna vzdrževalna dela na objektih,
- investicijska vzdrževalna dela na objektih,
- vzdrževalna dela v javno korist,
- sprememba namembnosti dela ali celotnega objekta,
- sprememba rabe dela ali celotnega objekta,
- odstranitev objekta,
- nadomestna gradnja.
Na območju OLN so dovoljene hortikulturne ureditve (kot je npr. ureditev zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.) in parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic ipd.).

Na območju OLN so dovoljene naslednje vrste objektov (povzeto po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena - Uradni list RS, št. 33/04 in 78/05):

    1 STAVBE;
      12 Nestanovanjske stavbe; 122 Upravne in pisarniške stavbe
         12230 Druge upravne in pisarniške stavbe
 
    2 GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
      21 Objekti transportne infrastrukture;
         211 Ceste
      22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;
      23 kompleksni industrijski objekti
         23020 energetski objekti (TP)
      24 Drugi gradbeni inženirski objekti
         242 drugi gradbeni inženirski objekti
            24203 odlagališča odpadkov

3 ENOSTAVNI OBJEKTI
Na osnovi Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04).

V območju OLN so poleg ureditev:
- izgradnja območja podcentra za ravnanje z odpadki (PCRO) s pripadajočimi površinami in objekti ter v nadaljevanju z izgradnjo:
- kompostarne s spremljajočimi objekti in površinami ali
- skladišča za dejavnost zbiranja, obdelavo, pripravo in transport odpadnega materiala, s spremljajočimi objekti in površinami, na severozahodu območja OLN,
- zapolnitev in sanacija območja deponije komunalnih odpadkov na vzhodnem delu območja OLN,
- izgradnja območja deponije inertnih odpadkov s površino namenjeno za predelavo gradbenih odpadkov na jugu območja OLN,
- izgradnja dostopne poti do območja OLN (rekonstrukcija priključka na regionalno cesto),
- izgradnja internih prometnih povezav in manipulacijskih površin,
- izgradnja 20 kV trafopostaje in ostala infrastrukturna ureditve območja,
- ureditve za varstvo okolja ter ureditve za sanacijo in rekultivacijo območja,
- ureditev zelenih površin (obstoječ gozdni rob) oziroma vzhodnem robu OLN. dovoljene še naslednje ureditve:
- hortikulturne ureditve (kot je npr. ureditev zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
- parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic ipd.).

Znotraj območja OLN so po Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) dovoljene naslednje dejavnosti:

    - (D) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI;
      - (DN) proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti; reciklaža;
        - 37 - reciklaža;
            - 37.1 - reciklaža kovinskih ostankov in odpadkov,
            - 37.2 - reciklaža nekovinskih ostankov in odpadkov.
    - (I) PROMET, SKLADIŠČENJE IN ZVEZE;
      - 63 - pomožne prometne dejavnosti; dejavnosti potovalnih in turističnih
       organizacij;
         - 63.1 - prekladanje, skladiščenje.
 
    - (K) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI, NAJEM IN POSLOVNE STORITVE (samo UE1);
      - 74 - druge poslovne storitve;
        - 74.8 - raznovrstne poslovne dejavnosti.
 
    - (O) DRUGE JAVNE, SKUPNE IN OSEBNE STORITVENE DEJAVNOSTI;
      - 90.02 - ravnanje z odpadki;
        - 90.021 - zbiranje in odvoz odpadkov,
        - 90.022 - dejavnost deponij, sežiganje in drugi načini odstranjevanja
        trdnih odpadkov,
        - 90.023 - ravnanje z nevarnimi odpadki.

Dovoljena so odstopanja od dovoljenih dejavnosti, in sicer ob soglasju lastnikov zemljišč v radiju 100 m od meje urejanja, pristojne občinske službe za urejanje prostora in nosilcev urejanja prostora pod pogojem, da je na parceli zagotovljeno zadostno število parkirišč ter da za dejavnosti ni potrebna presoja vplivov na okolje.

Podcenter za ravnanje z odpadki sestavljajo naslednje površine / objekti:
Ograjni sistem
Celotno območje PCRO se ogradi z močnejšo varovalno ograjo, v višini 2,00 m. Zagotovijo se vhodna vrata ter varnostna rampa. Po zaprtju DKO se predvidi ograja tudi med PCRO in DKO ter DIO in DKO.
Plato pred varovalno ograjo
Na uvozu na odlagališče se postavi ustrezna informacijska tabla z vsemi potrebnimi podatki (upravljalec deponije, čas obratovanja, dovoljene vrste odpadkov in ostalo. Na platoju je predviden upravni objekt s parkirnimi mesti in manipulativno površino. Pred upravnim objektom pa je predvidena Trafopostaja.
Ploščad za stiskanje odpadkov
Na predhodno izravnanem in utrjenem nasipu se uredi ploščad velikosti cca 2100 m2, na katero se postavi vhodno kontrolni objekt, cestno tehtnico ter AB montažna konstrukcija nadstrešnice, ostale površine pa služijo za manipulacijo in intervencijo vozil (asfalt). Ploščad se izvede tako, da se zagotovi minimalno 0,5% padec zaradi stekanja meteornih voda. Interne komunikacije so utrjene za težak tovorni promet in odvodnjavanje. Širina internih cest je 7 m, služijo pa tudi kot požarne poti.
Opis tehnologije stiskanja odpadkov:
Komunalno vozilo pripelje odpadke na plato prekladalne postaje ter se po rampi dvigne do vsipnega lijaka stacionarne stiskalnice in vanj vsiplje material. Preko fiksne stiskalnice se odpadki stiskajo v razmerju cca 1:5 v zabojnike volumna cca 30 m3. Potisni bat potiska odpadke v kontejner. Cikel se ponavlja toliko časa, dokler ne dobimo signala kontejner 90% poln. Ko je kontejner poln, hidravličen nož zapre odprtino kontejnerja. Kontejner odpeljemo s pomočjo kamiona z nakladalno roko, ali pa ga s hidravlično premično napravo premaknemo na rezervni položaj. S pomočjo hidravlične postaje pripeljemo nov kontejner, kateri je bil postavljen na rezervni lokaciji prekladalne postaje. Priklopimo ga na stacionarno stiskalno enoto in začnemo s ponovnim stiskanjem. Na prekladalni rampi so predvideni trije 30 m3 kontejnerji.
Ob pretovorni postaji se predvidi še perišče za pranje tovornih vozil z lovilcem olj. Površina je v velikosti cca 8 x 14 m.
Zbirno reciklažni center (ZRC) in nadstrešnica za posebne odpadke se nahajata na severo-zahodnem delu PCRO.
Garaža za specialno kontejnersko vozilo in mehanizacijo se nahaja južno od pretovorne postaje.
V nadaljevanju ureditve podcentra je možno predvideti:
- Ali 1: dodatni prostor za delno obdelavo kosovnih odpadkov - drobljenje lesa, prostor za sortiranje sekundarnih odpadkov in kompostarno oziroma prostor za razvoj v velikosti.
- Ali 2: utrjena površina za razvoj objektov namenjenih za posredovanje, transport, zbiranje in predelavo odpadkov (papir, plastika, železo, barvne kovine, odpadna električna in elektronska oprema, izrabljena motorna vozila, les ipd.).

Sanacija obstoječe deponije komunalnih odpadkov se izvede skladno s potrjeno projektno dokumentacijo, ki jo je izdelal AMBIENS d.o.o. pod št. 64/2003 dec. 2003 in pod št. 64/2003-A v jan. 2004.

Celotno območje DIO se ogradi z varovalno ograjo in se zagotovijo vhodna vrata.
Obstoječi Zbirno reciklažni center se prestavi na severni del območja PCRO, le-ta se poveča proti jugu in se preuredi v območje za predelavo gradbenih odpadkov.
Razširitev nove deponije za inertne odpadke se vrši postopoma, po posameznih fazah. Zaradi pridobitve potrebnega materiala se izvede v celoti odkop ter pripravi deponijsko telo v celoti, zasip pa v fazah, odvisno od količin inertnih odpadkov. Smer zapolnjevanja deponijskega prostora in izgradnja posameznih odsekov se vrši v smeri od severozahodnega vogala proti jugu z naslanjanjem na južno brežino sedanje obstoječe deponije. Izgradnja posameznih odsekov nove deponije zajema: izkop, osnovno tesnitev deponije, izdelavo osnovne drenaže in priključitev na glavni vod za izcedne vode ter ureditev ustreznih površinskih kanalov za odvod površinskih padavinskih voda.
Priprava dna deponije:
Humus v debelini 0,20 do 0,50 se na celotni površini odstrani ter deponira, nato pa izvede odstranitev zemlje do skalne podlage ali do nosilnih temeljnih tal, ki je predvidoma na koti 164,80 mnv. Točna kota se določi na podlagi geomehanskega poročila. Grobi deponijski planum mora odgovarjati kriterijem glede stopnje zgostitve in deformacij, ugotovljenih na osnovi geotehničnih raziskav oziroma preizkusov. Kot minimalne vrednosti za stopnjo zgostitve se uporabi vrednost Dpr=>95% oziroma modul deformacije EV1=> 7,5 MN/m2. Glede zahtev samega profiliranja planuma se upoštevajo enake zahteve kot za bazično tesnitev, t.j. najmanjši vzdolžni padec 2% in najmanjši prečni padec 3%. Zemljino na področju predvidene ponikovalnice je potrebno odstraniti ter očistiti temeljno podlago. Zaradi kombiniranega izkopa in nasipa je potrebno v celoti teren odkopati, nasip pa izvrševati po posameznih fazah. Nasip se izvede iz inertnega materiala z nabijanjem v plasteh 30 cm, na vsak meter se izvedejo meritve.
Bazična tesnitev deponije:
Izvede se v obliki kombinirane tesnitve s tamponom gline in po potrebi še s folijo, ki zagotavlja tesnitev odlagališča v skladu s predpisi, preprečuje pronicanje izcednih voda v podtalnico in predstavlja ustrezno emisijsko zaščito pred vplivi na okolje. Pri tesnitvi se upoštevajo določila Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 32/06).
Osnovno odvodnjavanje:
Osnovno odvodnjavanje odlagališča vsebuje zajem vseh izcednih voda z ustrezno drenažno mrežo, odvajanje v zaprtih vodih do vmesnega zbiralnika in končno obdelavo. Za ureditev odvodnjavanja se izvede drenažni nasip kot izravnava na koti dna nasipa, t.j. 164,00 m nmv. Na izravnavo se predvidi 0,5 m nasipnega vodopropustnega drenažnega materiala iz kamnitega drobljenca frakcij 8-16 mm, na njega pa filc za zaščito drenažnega sloja. V drenažni sloj se vgradijo drenažne cevi, ki se združijo v zbirnem bazenu izcednih vod.
Odvajanje in obdelava izcednih voda:
Večji del izcednih voda se razpršuje na deponijskem telesu, preostali del pa se odvaja na lokalno čistilno napravo na območju OLN. Do izgradnje ČN na območju OLN se višek izcednih voda čisti na CČN Črnomelj.
Zajem površinskih voda in njihovo odvajanje:
Zasnovano je ločeno odvodnjavanje površinske - meteorne vode od izcednih voda. V sistem izcednih voda se odvaja tudi meteorno vodo, ki pride v stik z odpadki in se pri tem onesnaži. Izcedna voda se po kanalskem sistemu odvaja do zbiralnika izcednih vod. Izcedne vode se razpršujejo na odlagališču, preostali del pa se preko kanalete odvaja v fekalno kanalizacijo in v 1. fazi v zadrževalne bazene, kasneje pa na čistilno napravo z izpustom na teren - ponikovalnica. Površinske padavinske vode, ki ne pridejo v kontakt z odpadki, se zbirajo ločeno in odvajajo preko zunanjih obrobnih kanalov na južni del deponije ter spuščajo na teren, kjer delno poniknejo. Na zatesnjenih odsekih nove deponije, ki še niso zapolnjeni z odpadki, se odvodnjavanje uredi stopenjsko; s tem se omogoči odvajanje in zbiranje neonesnaženih površinskih voda na stranskih površinah odlagališča.
Rekultivacijska plast:
Vrhnja plast prekritja telesa odlagališča je rekultivacijska plast, ki mora biti primerna za ozelenitev površin odlagališča. Rekultivacijska plast se izvede iz prsti, primerne za gojenje rastlin, debeline min 0,50 m. Rekultivacijska plast mora zagotavljati zadostno zaščito površinskega tesnjenja telesa odlagališča in sistema odvajanja padavinske vode pred škodljivimi vplivi rastlinskih korenin in zmrzali. Končna površina odlagališča mora biti zasajena tako, da bo zagotovljena zadostna zaščita pred erozijo.
Ureditev potrebnih merilnih mest-monitoring:
Glede na hidrološke zahteve se uredi potrebno število merilnih sond za kontrolo podtalnice na celotnem vplivnem območju, katere se redno kontrolira. Za merjenje meteoroloških razmer na deponiji (posebej padavine in temperatura) so predvideni ustrezni merilni inštrumenti. Ti podatki so pomembni za izračun letnih količin izcednih voda.

Na severo-vzhodnem in vzhodnem robu območja so obstoječe zelene površine - gozd, ki kot takšne tudi ostanejo v nadaljnjem urejanju območja OLN.

Tipologija zazidave: v območju urejanja so dovoljene prostostoječe stavbe in objekti.
Upravni objekt
Lega objekta: po ureditveni situaciji, gradbena linija je vzporedna s cesto
Kota pritličja: 159,15 ±0,40 m.
Horizontalni gabarit: 10 x 15m, možno odstopanje ±10%.
Vertikalni gabarit: P+1 ali P+1+M ali P+2 ali P+1+M; max. 9,00 m.
Naklon strehe in kritina: ravna streha ali simetrična dvokapnica do 20 º, sive, rjave ali opečnate barve (poenotena z ostalimi objekti).
Konstrukcija: izbira konstrukcije je svobodna.
Fasada: fasada je oblikovana po izbiri projektanta, oblikovanje odprtin je svobodno.
Kontrolni objekt (vhodni objekt - vratarnica):
Vhodno kontrolni objekt je lociran na platoju ob vhodu na območje PCRO-ja. Objekt je tipski kontejner dimenzij 6,10 x 2,50 m in je opremljen s potrebnimi napravami za kontrolo vozil, beleženje, tehtanje in registracijo odpadkov.
Lega objekta: po ureditveni situaciji, gradbena linija je vzporedna s cesto.
Kota pritličja: 158,60 ±0,40 m.
Horizontalni in vertikalni gabarit: tipske dimenzije.
Pretovorna postaja - nadstrešnica s stiskalnico
Pod nadstrešnico (simetrična dvokapnica) je armiranobetonska temeljna plošča cca 15 x 24 m. Povozne površine na platoju so predvidene v asfaltni izvedbi. Plato je razdeljen na ploščad za vozičke za premični pomik kesona s tračno progo, ploščad za postavitev stiskalnice z lijakom ter navozno rampo s 7,5% padcem. Predvidi se zapiranje nadstrešnice.
Lega objekta: po ureditveni situaciji, gradbena linija je vzporedna s cesto.
Kota pritličja: 158,50 ±0,40 m.
Horizontalni gabarit: 15 x 24 m, možno odstopanje ±10%.
Vertikalni gabarit: P, max. 10.00 m, svetla višina objekta do konstrukcije ostrešja je 7,50 m.
Naklon strehe in kritina: simetrična dvokapnica do 15 º iz profilirane pločevine opečne barve, katera se polaga na podkonstrukcijo.
Konstrukcija: objekt je montažne AB izvedbe.s točkovnimi in pasovnimi temelji.
Garaža za specialno kontejnersko vozilo in mehanizacijo:
Kota pritličja: 158,10 +- 0,40 m.
Horizontalni gabarit: 6 x 10 m, možno odstopanje ±10%.
Vertikalni gabarit: P, max. 5.00 m
Naklon strehe in kritina: ravna streha ali simetrična dvokapnica do 20 º, sive, rjave ali opečnate barve (poenotena z ostalimi objekti).
Cestna tehtnica:
Od vhodno kontrolnega objekta naprej se uredi odstavni pas za vgradnjo cestne tehtnice za kontrolo teže vozil do 40 ton v velikosti 5 x 16 m, poglobljeno v betonskem koritu. Sodobna elektronska merilna naprava omogoča digitalno odčitavanje mase in ostalih podatkov s prikazovalnika ter izpis teh podatkov na kartični ali katerikoli drug tiskalnik. Serijski izhodi omogočajo povezavo tehtnice z nadrejenim računalnikom. Obdelava podatkov (masa, bruto, tara, neto, zaporedje tehtanj, datumi in časi posameznih tehtanj, registrske številke vozila in šifre materiala na vozilu) je pomembna za sodobno in racionalno poslovanje. Merilno napravo namestimo v kontrolni objekt, iz katerega mora biti zagotovljen pregled nad celotno površino sprejemnika bremena. Na zunanjo stran objekta namestimo dodatni prikaz, ki omogoča vozniku kontrolo mase vozila.
Lega objekta: po ureditveni situaciji, gradbena linija je vzporedna s cesto.
Kota pritličja: 159,15 ±0,40 m.
Horizontalni gabarit: 5 x 16 m, možno odstopanje ±10%.
Vertikalni gabarit: P, max. 5,00 m.
Naklon strehe in kritina: ravna streha ali simetrična dvokapnica do 20 º, sive, rjave ali opečnate barve (poenotena z ostalimi objekti).
Konstrukcija: izbira konstrukcije je svobodna.
Zbirno reciklažni center:
ZRC se predvidi na severo-zahodnem robu območja cca 15 x 27m.
Lega objekta: po ureditveni situaciji, gradbena linija je vzporedna s cesto.
Horizontalni gabarit: 15 x 27 m, možno odstopanje ±10%.
Vertikalni gabarit: P, max. 5,50 m.
Kota pritličja: 157,60 ±0,40 m.
Naklon strehe in kritina: simetrična dvokapnica do 20 º, sive, rjave ali opečnate barve (poenotena z ostalimi objekti).
Konstrukcija: izbira konstrukcije je svobodna.
V sklopu le-tega se predvidi nadstrešnica (lahko dvokapna ali enokapna streha z enakimi pogoji kot pri ZRC) za posebne odpadke 4 x 24 m, ki je locirana ob ograji na severnem delu območja PCRO, lega objekta je po ureditveni situaciji, višina pa ne sme presegati 5,00m. Del površine (en kontejner) za posebne odpadke je namenjen za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov.
Ob ureditvah podcentra se lahko predvidi:
- prostor za delno obdelavo kosovnih odpadkov - drobljenje lesa ali sortiranje - obdelavo gradbenih in drugih odpadkov ter kompostarno. Kompostarna je predvidena za pretovorno postajo v dimenzijah 25 x 55m. Površina se izvede v asfaltni izvedbi. Za kompostiranje se lahko predvidijo tudi posebni kontejnerji za prisilno kompostiranje.
- utrjena površina za razvoj objektov namenjenih za posredovanje, transport, zbiranje in predelavo odpadkov (papir, plastika, železo, barvne kovine, odpadna električna in elektronska oprema, izrabljena motorna vozila, les ipd.). Površina mora biti asfaltirana, betonirana in opremljena z lovilcem olj.
Drugi gradbeno-inženirski objekti
- Trafo postaja je tipske izvedbe TP 20/0.4 kV v kovinskem ohišju in se s treh strani »zamaskira« z visokim in nizkim grmičevjem.
- Čistilna naprava je tipske izvedbe.
- Parkirišča so izvedena z betonskimi tlakovci in/ali asfaltirana. Parkirišča se lahko nadkrijejo z nadstrešnicami s transparentno streho.

Enostavni objekti
Za enostavne objekte na območju urejanja veljajo določila Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04), če s tem odlokom ni drugače določeno.
- pomožni objekti,
- objekti za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto),
- ograje (varovalne ograje, sajena živa meja) in
- pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti - npr. objekt za odvodnjavanje ceste, pločnik, objekt javne razsvetljave, pomožni elektroenergetski objekti - npr. tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk, pomožni telekomunikacijski objekti - npr. antenski drog, pomožni komunalni objekti - npr. ekološki otok, mala tipska čistilna naprava …).
Pomožni objekti so lahko lesene, zidane ali kovinske konstrukcije. Naklon strehe in kritina pomožnih objektov mora biti enaka naklonu strehe in kritini ostalih objektov na območju OLN.
Ograje: Okoli PCRO in DIO se postavi zaščitna žična pocinkana ograja višine 2,0 m do obstoječe DKO. Linija ograje ob dostopni cesti se izvede iz panelne ograje. Vstop na PCRO je omogočen preko drsnih vrat širine 8 m. Za kontrolo vozil se predvidi ob kontrolnem objektu električna zapornica širine do 7,0 m.
Gradbeno-inženirski objekti so oblikovani svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače.
- začasni objekti
- začasni objekti namenjeni skladiščenju. - Začasni objekti so postavljeni za omejeno časovno obdobje, največ za dve leti. Dovoljeno je svobodno urbanistično in arhitektonsko oblikovanje začasnih objektov.

Območje urejanja se navezuje na dostopno asfaltno cesto do obstoječe deponije. Ker je lokacija dislocirana od naselja, hodniki za pešce niso potrebni. Širše gledano se območje navezuje preko lokalne ceste za naselje Zastava na regionalno cesto R1-218/1212 Črnomelj-Gradac, ki jo bo potrebno rekonstruirati do odcepa za obstoječo deponijo. Priključek na regionalno cesto je neustrezen, zato ga bo potrebno zaradi pričakovanega povečanja prometa tovornih vozil na tangiranem odseku rekonstruirati tako, da se zagotovijo ustrezni zavijalni radii in drugi elementi priključevanja.
Pri načrtovanju Občinskega lokacijskega načrta Podcenter za ravnanje z odpadki in deponija inertnih odpadkov Vranoviči je treba upoštevati te smernice za načrtovanje, tako da:
- bo zagotovljeno varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo,
- bo zagotovljena opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
- bo načrtovanje usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve,
- s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste.

Zaradi preprečitve vplivov v zemljo se na parceli št. 1532/1 k.o. Vranoviči zgradi ločena kanalizacija. Meteorne vode s streh so vpeljane v sistem za zbiranje deževnice (rezervoarji za vodo) iz prometnih površin pa se speljejo preko meteorne kanalizacije v teren. Odpadne vode izpod nadstrešnice se speljejo preko fekalne kanalizacije zadrževalni bazen ali v čistilno napravo, ki se nahaja v osrednjem delu območja OLN oziroma na jugovzhodnem delu PCRO.
Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ...).
Padavinske vode iz obravnavanega območja (iz strehe, parkirišča, ceste ...) je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora biti ureditev odvodnje načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. (V primeru odvodnje po erozijsko nestabilni ali plazoviti ogroženi brežini je treba predvideti odvodnjo po kanaletah ali drugače utrjenih muldah).
Zajem voda in njihovo odvajanje
Odpadna voda pretovorne postaje (izpod nadstrešnice)
Meteorna voda, ki pride v stik z odpadki in se pri tem onesnaži se preko kanalete odvaja v fekalno kanalizacijo in v 1. fazi v zadrževalne bazene, kasneje pa na čistilno napravo z izpustom na teren - ponikovalnica.
Meteorne vode s streh in prometnih površin
Površinske padavinske vode, ki ne pridejo v kontakt z odpadki, se odvajajo preko vtočnih in revizijskih jaškov po meteorni kanalizaciji z izpustom na teren, kjer delno poniknejo. Površinske vode okoli predvidenega upravnega objekta, ki ne poniknejo, se zbirajo v odvodnem jarku in se jih preko betonskega propusta, čez dostopno cesto, spusti v teren, kasneje pa se lahko dogradi meteorna kanalizacija.
Meteorne vode s streh so speljane v sistem za zbiranje deževnice (rezervoarji za vodo).
Odpadna voda vhodno kontrolnega objekta
Odpadne in fekalne vode iz sanitarij kontrolnega objekta se kanalizirajo v dvoprekatno greznico na praznjenje.
Izcedne vode deponije inertnih odpadkov
Na območju deponije inertnih in gradbenih odpadkov je predvidena le drenaža izcednih vod, ki se priključuje na zadrževalni bazen izcednih vod na območju obstoječe deponije komunalnih odpadkov oziroma PCRO.

Za oskrbo s pitno in požarno vodo se zgradi lokalni razvod vodovoda iz rezervoarjev za vodo, preko črpalnega jaška. Južno od nadstrešnice pretovorne postaje se predvidi 4 rezervoarje za vodo, ki so med seboj povezani, kar zadošča za 2-urno gašenje požara.

Električno omrežje:
Predvideva se gradnja 20 KV kablovoda v dolžini cca 200 m in nova trafo postaja v območju urejanja. TP se locira ob dostopni cesti na severnem delu območja. Od tam se razpelje elektrokabelsko kanalizacijo po celotnem območju.
Na celotnem kompleksu PCRO se predvidi javna razsvetljava. Le-ta se bo priključila na razdelilec javne razsvetljave RG, ki bo postavljen v zelenici pri trafo postaji.

Na območju deponije se poleg ostalih odpadkov lahko skladiščijo tudi nevarni odpadki, ki zahtevajo specifična ravnanja in primerno opremo ter infrastrukturo. Nevarni odpadki se lahko skladiščijo samo začasno (največ 1 mesec), nato pa se transportirajo do pooblaščenih zbiralcev in predelovalcev nevarnih odpadkov.
Za ravnaje z odpadki (tudi nevarnimi) je potrebno upoštevati naslednjo zakonodajo: Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - ZVO-1-UPB1), Pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03), Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradnil list RS, št. 32/06), Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji (Uradni list RS, št. 85/98), Pravilnik o ravnanju z baterijami in akumulatorji, ki vsebujejo nevarne snovi (Uradni list RS, št. 104/00), Uredba o načinu, predmetu in pogojih za opravljanje gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili (Uradni list RS, št. 18/03, 135/03, 32/04, 106/05, 32/06, 57/06 in 106/06), Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 105/01), Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 3/03), Pravilnik o odstranjevanju polikloriranih bifenilov in polikloriranih tetrafenilov (Uradni list RS, št. 15/00, 54/02, 18/03), Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06).

Samo deponiranje inertnih odpadkov ter dejavnosti, ki se bodo izvajale na PCRO imajo vplive na: zrak, vodo in tla. Negativni vplivi na okolje bodo odpravljeni z ukrepi že pri sami izgradnji deponije, in sicer:
- tesnjenje in zajem izcednih vod ter njihovo čiščenje kot zaščita podtalnice,
- vpliv na tla in spremembo reliefa se bo zagotavljalo preko tesnjenja dna deponije in rekultivacije ter oblikovanje zaključnega sloja,
- vpliv na ozračje in vizualni izgled pa se sprotno sanira oziroma omejuje s postavitvijo polne ograje ob regionalni cesti in sprotnem prekrivanju odpadkov na posameznih predelih deponije.
Ločevanje vrst voda se zagotavlja sprotno z izvedbo jarkov in izpustom teh voda na površine za deponijo, kontroliran izpust pa omogoča preprečitev havarij. Smrad se odpravlja sprotno preko prekrivanja, kar odpravlja tudi emisije prašnih delcev v zrak. Po izkušnjah ostalih deponij, ni predvidenih večjih emisij le teh in so v skladu z Uredbo o emisiji prašnih delcev. Na deponiji se mora redno opravljati deratizacija in dezinfekcija, tako da ne pride do pojava glodalcev, predvidena višina mreže pa zagotavlja, da na deponiji ni možen dostop visoke in ostale divjadi.

Ravni hrupa v območju urejanja ne smejo preseči mejnih dnevnih (75db) in nočnih ravni hrupa (65db), ki veljajo za IV. območje varstva pred hrupom, skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05).

Vsi izpusti zraka iz čistilne naprave in ostalih objektov ne smejo preseči mejnih vrednosti, predpisanih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94, 68/96 in 109/01), Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98, 83/98 - popravek, 105/00, 49/03 in 45/04). Odplinjevanje in sežig plinov mora biti urejen na način, da izpusti v zrak ne bodo presegli mejnih vrednosti, določenih s citiranimi uredbami.

Iztok iz čistilne naprave se izvede v površinski odvodnik, ki bo odvajal tudi meteorne vode z zaledja odlagališča. Izstopne vode morajo biti očiščene do stopnje, ki bo zagotavljala izpust odtoka v površinske vode skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96 in 21/03) in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96, 90/98, 31/01 in 62/01).

Obstoječa in predvidena transformatorska postaja predstavljata nizkofrekvenčni vir sevanja. Za njeno obratovanje se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).

Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic ali za sanacijo degradiranega prostora.

Požarno varstvo vseh objektov in same deponije odpadkov mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi (Zakon o varstvu pred požarom - ZVPoz-UPB1, Uradni list RS, št. 3/07), pri čemer se mora dodatno požarno varstvo zagotoviti s kontrolo celotne lokacije s strani v ta namen usposobljenega osebja.
Notranje transportne poti omogočajo dostop do deponije z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (v skladu z SIST DIN 14090, maj 1996), zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
Na območju OLN je potrebno upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s katerimi bodo zagotovljeni:
- pogoji za varen umik Ijudi in premoženja,
- potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev deponije od gozda, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru,
- prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
- viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje in ostala gasilsko tehnična sredstva.
Pri načrtovanju prostorskega akta se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana:
- s povečano možnostjo nastanka požara zaradi ravnanja s požarno nevarnimi snovmi in tehnoloških postopkov pri deponiranju,
- z možnostjo širjenja požara z deponije na okolje.

Pri načrtovanju novih objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancani-Seiberg.

Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred posledicami naravnih in drugih nesreč ter pred vojnimi dejstvovanji glede na določbe Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti.

Komunalna deponija je že v funkciji, na podlagi izdanih upravnih dovoljenj, zemljišča so bila za te potrebe že pridobljena in so danes ograjena z žično ograjo. Potek parcelacije bo razviden v naslednji fazi iz kartografskega dela, lista 2.3 Načrt gradbene parcele s tehničnimi elementi. Dopustna je dodatna parcelacija znotraj gradbenih parcel določenih s tem OLN, ob upoštevanju meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel.

Izvedba OLN vsebuje naslednje faze:
- I. faza: izgradnja infrastrukture za celotno območje ter priključka oziroma dostopa iz regionalne na lokalno cesto ter notranjih transportnih poti.
- II. faza: zapolnitev obstoječe deponije komunalnih odpadkov in zapolnitev južnega dela z inertnimi odpadki.
- III. faza: izgradnja PCRO z vsemi spremljajočimi objekti.
- IV. faza: po zapolnitvi volumenskega prostora deponije se izvede končno prekritje deponije in rekultivacija površinskega pokrova, zasaditev z avtohtono lesno vegetacijo ter vzdrževanje objektov čiščenja v dobi mirovanja deponije.
II. in III. faza se lahko izvajata vzporedno.
Faznost izgradnje in način ločevanja čistih in onesnaženih vod je z osnovnim ureditvenim načrtom predvidena tako, da bo zagotovljeno racionalno ravnanje z izcednimi vodami. Izgradnja deponije je predvidena v štirih fazah, od katerih sta sedaj v izvajanju I. In II. faza.

Pri izvajanju gradenj je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet in dostope do objektov, v času gradnje racionalno urediti gradbišče, gospodarno ravnati s prstjo in upoštevati pogoje tega odloka.
Po izgradnji objekta do katerekoli gradbene faze je potrebno urediti okolico, vključno s pogoji iz 13.-16. člena tega odloka, splanirati teren, odpeljati odvečno zemljo, gradbeni material in ostale gradbene odpadke.
Vsi stroški prestavitev oziroma predelav elektroenergetske in ostale infrastrukture, ki so potrebne zaradi realizacije te cone, gredo v breme investitorja. Enako velja za vse stroške priključitve posameznega objekta na distribucijsko elektroenergetsko in ostalo omrežje, skladno s smernicami upravljavcev in izdanimi soglasji za priključitev.

Zemljišča, ki ne bodo namenjena deponiji v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

Pri gradnji in obratovanju odlagališča inertnih odpadkov ter PCRO morajo biti izvedeni naslednji ukrepi:
- Za onemogočanje nekontroliranega dostopa na odlagališče je potrebno območje odlagališča ograditi z zaščitno ograjo višine najmanj 2 m. Vhod je kontroliran, preko vhodnega objekta, pred katerim se namestijo ustrezna vhodna vrata.
- Vse vgrajene odpadke je potrebno pred samo vgradnjo v deponijsko telo ustrezno prekontrolirati. To se zagotovi z vhodno kontrolo in predobdelavo odpadkov.
- Ugotavljanje količine in kvalitete izcednih voda oziroma dreniranih voda iz stare deponije se vrši preko ustreznih merilnih jaškov, ki so nameščeni na področju zbiralnika izcednih vod.
- Vodotesnost bazena za zbiranje izcednih vod, kakor tudi inštalacije za zbiranje izcednih vod izven deponijskega telesa morajo biti pod stalnim nadzorom. Kontrola se izvaja v določenih časovnih intervalih, najmanj enkrat letno. Drenaže za zbiranje izcednih vod se morajo čistiti najmanj 2 x letno z izpiranjem in najmanj 1x letno pregledajo v video kamero.
- Kontrola vpliva na podtalnico se mora izvajati preko obstoječih kontrolnih sond. Kolikor bi se pokazala potreba po dodatnih sondah (na osnovi dodatnih geoloških in hidroloških preiskav), se te določijo pri sami pripravi projektov za izvedbo.
- Vsa izcedna voda se mora redno kontrolirati po količini in vsebnosti nevarnih snovi. Za ta namen se uredijo ustrezni merilni jaški.
- Vse površinske, padavinske vode, ki niso onesnežene, se ravno tako kontrolirajo preko vmesnih jaškov, katerih mesto se določi v samem projektu za izvedbo.
- Vse vode, ki se bodo odvajale v ponikovalnice, se pred izpustom na teren kontrolirajo in analizirajo.
- Vse izcedne vode in padavinske vode morajo odgovarjati zahtevam Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališču (Uradni list RS, št. 32/06), Pravilnika o monitoringu onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi (Uradni list RS, št. 5/00) ter Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju izcedne vode iz odlagališč odpadkov (Uradni list RS, št. 7/00).
- Za merjenje meteoroloških razmer na deponiji (posebej padavine in temperatura) se upoštevajo podatki državne mreže meteoroloških postaj.
- Če se v času obratovanja izkaže potreba, se uredijo še posebne alarmne naprave za varovanje deponijskega telesa.
- Investitor mora pred začetkom obratovanja izvesti rekonstrukcijo priključka dostopne poti do deponije na lokalno cesto do naselja Zastava, tako da bo zagotovljeno varno vključevanje tovornih vozil v promet na lokalni cesti,
- Investitorji, izvajalci in upravljavci deponije uredijo priključek na regionalno cesto. Za ureditev priključka naj investitor zaprosi za projektne pogoje. Na osnovi projekta PGD - PZI, pa bo Direkcija RS za ceste izdala soglasje h gradnji.
Deponijsko telo in njegove tehnične karakteristike mora upravljavec v času samega obratovanja in tudi po zaprtju odlagališča kontrolirati in sicer po naslednjih parametrih:
- Skupno velikost deponijskega telesa glede na časovne intervale zapolnitve, t.j. vgradne površine, višine, naklone brežin in nasipov. Kontrola se izvaja najmanj 1x letno pri skupnih meritvah deponijskega telesa in pripravi ustreznih situacijskih načrtov s potrebnimi profili.
- Prekrivne in rekultivacijske površine na zaprtih delih odlagališča ali na njegovih posameznih odsekih: izvedejo se skupaj z letnimi meritvami in preko tekočih opazovanj deponijskega območja v sklopu samega obratovanja.
- Položaji, višine in spremembe oblik deponijskega telesa ali posameznih odsekov le-tega se izvedejo z letnimi meritvami in sprotnim opazovanjem v času obratovanja.
Upravljavec deponije mora za sprotno dokazovanje in kontrolo vseh v predhodnih členih navedenih opazovanj in ukrepov voditi dokumentacijo, skladno z Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališču (Uradni list RS, št. 32/06).

Dovoljena so odstopanja v smislu organizacije in velikosti objektov na območju PCRO, kolikor se v fazi nadaljnjega projektiranja ugotovijo racionalnejše rešitve. Dovoljena so tudi odstopanja pri poteku infrastrukturnih vodov in naprav v kolikor se pri nadaljnjem projektiranju ugotovijo optimalnejše in bolj ekonomične rešitve.
Na posameznih območjih (označenih v ureditveni situaciji št. 3.4.) znotraj OLN se površine definirajo kot večnamenske in sicer tako, da se namenijo predvideni dejavnosti, za katero se v danem trenutku kaže večja potreba.

Po prenehanju veljavnosti tega OLN, ko so vsi predvideni objekti zgrajeni in v uporabi, se območje ureja s prostorskim redom Občine Črnomelj.

Najprej je potrebno izvesti notranje ceste, potrebne za funkcioniranje celotnega območja, vključno z izvedbo priključka na regionalno cesto in dograditev energetske in komunalne infrastrukture znotraj območja OLN. Etapnost, ki vključuje gradnje objektov in drugih ureditev znotraj območja urejanja, je odvisna od interesa oziroma potreb investitorja.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega OLN opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto.

OLN je stalno na vpogled na Občini Črnomelj, oddelku za prostorsko planiranje.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.