Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS-UPB1/ (Uradni list RS, št. 100/05), določil Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami /ZVNDN-UPB1/ (Uradni list RS,št. 51/06), določil Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 87/01, 110/02 - ZGO-1, 105/06), določil Zakona o gasilstvu /Zgas-UPB1/ (Uradni list RS, št. 113/05), določil Zakona o varstvu okolja /ZVO-1-UPB1/ (Uradni list RS, št. 39/06), določil Uredbe o merilih za organiziranje, opremljanje in usposabljanje enot Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 18/96) ter 7. člena Statuta Občine Vipava (Uradni list RS, št. 54/02, 83/02 in 91/05) je Občinski svet Občine Vipava na redni 5. seji dne 15. 3. 2007 sprejel

Odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ureja organizacijo in izvajanje varstva ljudi, živali, premoženja, okolja in kulturne dediščine pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju Občine Vipava (v nadaljnjem besedilu: varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami).
Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se organizira kot del enotnega sistema nacionalne varnosti v Republiki Sloveniji in zajema organizacijo, načrtovanje, izvajanje, financiranje in nadzor dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v miru, v spremenjenih razmerah, v izrednem in v vojnem stanju.
Naloge v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se v Občini Vipava izvajajo na podlagi veljavne zakonodaje, podzakonskih predpisov in direktiv EU.
Cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje žrtev in drugih posledic nesreč.

Temeljne naloge sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so:
- odkrivanje, spremljanje ter preučevanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč;
- preprečevanje naravnih in drugih nesreč;
- obveščanje, opozarjanje in alarmiranje o pretečih nevarnostih ter dajanje napotkov za zaščito, reševanje in pomoč;
- izobraževanje in usposabljanje za zaščito, reševanje in pomoč;
- organiziranje Civilne zaščite ter vzpostavitev in vzdrževanje drugih oblik pripravljenosti na zaščito, reševanje in pomoč;
- samozaščita, samopomoč in vzajemna pomoč (v nadaljevanju: osebna in vzajemna zaščita);
- mobilizacija in aktiviranje sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč;
- odrejanje in izvrševanje zaščitnih ukrepov;
- reševanje in pomoč;
- odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč do zagotovitve osnovnih pogojev za življenje;
- nadzor nad izvajanjem predpisov o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami;
- ocenjevanje škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče;
- mednarodno sodelovanje pri izvajanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
- pomoč drugim državam ob naravnih in drugih nesrečah.

Uporabljeni pojmi v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. Nesreča je dogodek ali vrsta dogodkov, povzročenih po nenadzorovanih naravnih ali drugih silah, ki prizadenejo oziroma ogrozijo življenje ali zdravje ljudi, živali ter premoženje, povzročijo škodo na kulturni dediščini in okolju v takem obsegu, da je za njihov nadzor in obvladovanje potrebno uporabiti posebne ukrepe, sile in sredstva, kjer ukrepi rednih dejavnosti, sile in sredstva ne zadostujejo.
2. Naravne nesreče so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, požar v naravnem okolju, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile.Za naravno nesrečo se štejejo tudi neugodne vremenske razmere po predpisih o kmetijstvu in odpravi posledic naravnih nesreč, ki jih povzročijo žled, pozeba, suša, neurje, toča ali živalske in rastlinske bolezni ter rastlinski škodljivci.
3. Druge nesreče so nesreče v cestnem, železniškem in zračnem prometu, požar, rudniška nesreča, porušitev jezu, nesreče, ki jih povzročijo aktivnosti na morju, jedrska nesreča in druge ekološke ter industrijske nesreče, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi vojna, izredno stanje, uporaba orožji ali sredstev za množično uničevanje ter teroristični napadi s klasičnimi sredstvi in druge oblike množičnega nasilja.
4. Krizne razmere so razmere v regionalnem ali širšem varnostnem okolju, ki jih ni mogoče obvladovati z običajnimi sredstvi in ukrepi, v katerih so zaradi vojaških, ekonomskih, socialnih in drugih razlogov ogrožene temeljne družbene vrednote in ki se lahko razširijo tudi čezmejno oziroma neposredno ogrozijo druge države, če z zakonom ni določeno drugače.
5. Ekološka nesreča je tudi okoljska nesreča po predpisih o varstvu okolja, ki jo povzroči nenadzorovan ali nepredviden dogodek, ki je nastal zaradi posega v okolje in ki posledično ogrozi življenja ali zdravje ljudi oziroma kakovost okolja.
6. Industrijska nesreča je tudi večja nesreča po predpisih o varstvu okolja, ko pri okoljski nesreči pride do večje emisije, požara ali eksplozije, pri čemer je prisotna ena ali več nevarnih snovi.
7. Nevarna snov je vsaka snov v trdnem, plinastem ali tekočem stanju, ki v primeru, če nenadzorovano ogrozi življenje ali zdravje ljudi in živali oziroma povzroči uničenje ali škodo na premoženju ter ima škodljive vplive na okolje. Nevarne snovi so predvsem tiste, ki so strupene, karcinogene, jedke, oksidacijske in dražljive, radioaktivne, kužne, eksplozivne, lahko vnetljive ali povzročajo vžig v stiku z drugimi snovmi.
8. Nevarnost nesreče je verjetnost, da se bo zgodila nesreča ali prizadela oziroma ogrozila življenja ali zdravje ljudi in živali ter povzročila uničenje ali škodo na premoženju, kulturni dediščini in okolju.
9. Ogroženost je resnična ali občutena izpostavljenost ljudi, živali, premoženja. kulturne dediščine in okolja nevarnostim naravnih in drugih nesreč.
10. Stopnja ogroženosti je pričakovan obseg škode in drugih posledic naravne ali druge nesreče.
11. Škoda, ki jo povzroči naravna ali druga nesreča, obsega neposredno škodo, stroške intervencij in ukrepov, s katerimi se prepreči povečevanja škodljivih posledic nesreče.
12. Preventivni ukrepi so vsi ukrepi, s katerimi se prepreči nevarnost nastanka nesreče, oziroma ukrepi, s katerimi se zmanjša škodljivost posledic nesreče.
13. Okolje je predvsem bivalno, delovno in naravno okolje, ki neposredno vpliva na človeka.
14. Kulturna dediščina so stavbe in njihovi deli, naprave, zemljišča, naselja ali njihovi posamezni deli, oblikovne in vegetacijske oblike narave, ki jih je ustvaril človek, kulturna in zgodovinska krajina (nepremična kulturna dediščina), premični predmeti in njihove zbirke (premična kulturna dediščina), ki imajo za državo kulturno vrednost.
15. Mobilizacija obsega postopke in aktivnosti, s katerimi Civilna zaščita in druge sile za zaščito, reševanje in pomoč preidejo v stanje pripravljenosti za izvajanje nalog v vojnem ali izrednem stanju.
16. Alarmiranje obsega postopke in aktivnosti, s katerimi se opozarja prebivalstvo, lokalne skupnosti, državne organe, gospodarske službe, zavode in druge organizacije na nevarnost naravne ali druge nesreče in prenehanje nevarnosti s pomočjo zvočnih signalov in se v skladu s predpisi izvaja tudi za aktiviranje določenih enot, služb in drugih operativnih sestavov za zaščito, reševanje in pomoč.
17. Sile za zaščito, reševanje in pomoč so razpoložljive zmogljivosti gospodarskih družb, zavodov ali drugih organizacij, lokalnih skupnosti in države, ki so namenjene zaščiti, reševanju in pomoči ob naravni ali drugi nesreči.
18. Operativna sestava je organizirana skupina reševalcev, ki so usposobljeni za enake ali različne naloge, ustrezno opremljeni in pod enim vodstvom. Operativna sestava je stalna oblika organiziranosti ali sestava, organizirana, popolnjena in usposobljena le za določene naloge zaščite, reševanja in pomoči.
19. Sredstva za zaščito, reševanje in pomoč obsegajo zaščitno in reševalno opremo in orodja, zaklonišča in druge zaščitne objekte, objekte in opremo za usposabljanje, skladišča, prevozna sredstva, telekomunikacijske in alarmne naprave ter material, ki se namensko uporablja za zaščito, reševanje in pomoč ali je predviden za ta namen.
20. Zaščitna in reševalna oprema ter orodje so sredstva, izdelana v skladu s predpisanimi standardi in praviloma tipizirana za osebno in skupinsko zaščito, oprema, vozila ter tehnična in druga sredstva, ki jih potrebujejo strokovnjaki, reševalne enote, službe in reševalci pri zaščiti, reševanju in pomoči.
21. Sredstva pomoči so živila, pitna voda, obleka, obutev, zdravila in drugi predmeti oziroma sredstva, ki so namenjena brezplačni razdelitvi ogroženemu in prizadetemu prebivalstvu kot pomoč za lajšanje posledic naravne ali druge nesreče.
22. Ocena ogroženosti je kakovostna in količinska analiza naravnih in drugih danosti za nastanek naravne ali druge nesreče, z oceno možnega poteka in posledic nesreče, s predlagano stopnjo zaščite pred nevarnostmi ter predlogom preventivnih in drugih ukrepov za zaščito, reševanje in pomoč.
23. Načrt zaščite in reševanja je na podlagi ocene ogroženosti in spoznanj stroke razčlenjena zamisel zaščite, reševanja in pomoči ob določeni naravni ali drugi nesreči.
24. Povzročitelj nesreče je vsaka fizična ali pravna oseba, ki zaradi nepravilnega ravnanja ali opustitve povzroči nesrečo oziroma je zanjo objektivno odgovorna.
25. Poškodovanci in bolniki so vse poškodovane, ranjene ali bolne civilne in vojaške osebe, ne glede na spol, starost ali državljanstvo.
26. Zaščita obsega organizacijske, tehnične in druge ukrepe ter uporabo tehničnih in drugih sredstev za neposredno osebno in skupinsko zaščito ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred posledicami naravne in druge nesreče.
27. Reševanje obsega ukrepe in postopke za reševanje ljudi, katerih življenje ali zdravje je ogroženo, reševanje živali, premoženja, kulturne dediščine pred posledicami naravne ali druge nesreče.
28. Prva pomoč je prva oskrba poškodovancev in bolnikov, ki so zaradi naravne ali druge nesreče v življenjski nevarnosti za svoje zdravje, in se opravlja zunaj zdravstvenih ustanov, skupaj z reševanjem na kraju samem.
29. Osnovni pogoji za življenje ob naravni in drugi nesreči so nujna zdravstvena oskrba ljudi in živali, nastanitev in oskrba ogroženih s pitno vodo, hrano, zdravili in drugimi osnovnimi življenjskimi potrebščinami, oskrba z električno energijo, zagotovitev nujnih prometnih povezav in delovanje komunalne infrastrukture, zagotovitev in zaščita nujne živinske krme ter zaščita kulturne dediščine.
30. Regija je geografsko, urbano ali kako drugače povezano območje dveh ali več lokalnih skupnosti, ki z vidika varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami predstavlja celoto.
31. Zaklonišče je del objekta ali objekt, ki je zgrajen in opremljen s filtroventilacijskimi napravami in bivalno opremo, ki omogoča praviloma nekajdnevno bivanje in zaščito pred delovanjem bojnih sredstev ter radiološko, kemijsko in biološko zaščito.
32. Zaklonilnik je praviloma preurejen prostor ali začasni objekt, zgrajen kot pokrit rov, ki omogoča zaščito pred neposrednim delovanjem bojnih sredstev.
33. Operativne naloge gasilstva so gašenje in reševanje ob požarih, prometnih, okoljskih oziroma ekoloških in industrijskih nesrečah, zaščita in reševanje oseb in premoženja ob naravnih in drugih nesrečah, požarna straža ter druge splošno reševalne naloge.Operativne naloge gasilstva so tudi preventivne in operativne naloge v zvezi z varstvom pred požarom.
34. Operativni gasilski načrt je načrt, ki ureja obveščanje, aktiviranje ter delovanje gasilskih enot in je sestavni del načrta varstva pred požarom.
35. Intervencija je izvajanje nalog zaščite in reševanja.
36. Požar je proces hitrega gorenja, ki se nenadzorovano širi v prostoru in času.Za požar je značilno sproščanje toplote skupaj z dimom, strupenimi plini in plamenom.Posledica zelo hitrega gorenja je lahko eksplozija.
37. Eksplozija je zelo hitra reakcija oksidacije ali razpada, ki ima za posledico povišanje temperature ali tlaka oziroma obeh hkrati.
38. Požarna ogroženost je potencialna nevarnost za izgubo življenja ali poškodbo oziroma materialno škodo ob požaru.

1. Načelo pravice do varstva
Vsakdo ima pravico do varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Ob naravni in drugi nesreči imata zaščita ter reševanje človeških življenj prednost pred vsemi drugimi zaščitnimi in reševalnimi aktivnostmi.
2. Načelo pomoči
Ob naravni in drugi nesreči je vsakdo dolžan pomagati po svojih močeh in sposobnostih.
3. Načelo javnosti
Podatki o nevarnostih ter dejavnost državnih organov, lokalnih skupnosti in drugih izvajalcev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so javni.
Država in lokalna skupnost morata zagotoviti, da je prebivalstvo na območju, ki ga je prizadela naravna ali druga nesreča, obveščeno o nevarnosti.
4. Načelo odgovornosti
Vsaka fizična in pravna oseba je v skladu z zakonom odgovorna za izvajanje ukrepov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
5. Načelo postopnosti pri uporabi sil in sredstev
Lokalna skupnost uporabi za zaščito, reševanje in pomoč ob naravni in drugi nesreči najprej svoje sile in sredstva.
V primerih, ko zaradi velikega obsega nesreče oziroma ogroženosti, sile in sredstva lokalne skupnosti niso zadostna ali niso zagotovljena med sosednjimi lokalnimi skupnostmi, država zagotavlja uporabo sil in sredstev iz širšega območja.
Vojsko in obrambna sredstva je mogoče uporabiti za zaščito, reševanje in pomoč, če razpoložljive sile in sredstva ne zadoščajo za nujno reševanje ter pomoč in če vojska ni nujno potrebna pri opravljanju obrambnih nalog.

Občina Vipava ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju z:
- urejanjem sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini v skladu z zakonodajo;
- spremljanjem nevarnosti, obveščanjem in alarmiranjem prebivalstva o pretečih nevarnostih;
- zagotavljanjem elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim informacijsko komunikacijskim sistemom;
- načrtovanjem in izvajanjem zaščitnih ukrepov;
- izdelavo ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja;
- organiziranjem, razvijanjem ter vodenje osebne in vzajemne zaščite;
- organiziranjem, vodenjem in izvajanjem zaščite, reševanja in pomoči na območju občine;
- določanjem, organiziranjem in opremljanjem organov, enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč;
- zagotavljanjem nujnih sredstev za začasno nastanitev v primeru naravnih in drugih nesreč;
- določanjem in izvajanjem programov usposabljanja občinskega pomena;
- usklajevanjem načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s sosednjimi občinami in državo;
- zagotavljanjem osnovnih pogojev za življenje ter odpravo posledic naravnih in drugih nesreč;
- določanjem organizacij, ki so pomembnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč v skladu z zakonodajo.

Program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Vipava določa cilje, politiko in strategijo varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini in opredeljuje obseg dejavnosti na tem področju.
Program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami Občine Vipava sprejme občinski svet na predlog župana. Program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ne sme biti v nasprotju z nacionalnim programom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami predstavlja program dela za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kateri je sestavni del proračuna občine. Letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami izdela organ občinske uprave pristojen za Civilno zaščito, skladno z nacionalnim programom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami določa zlasti:
- načela in cilje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
- oceno stanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
- načrte zaščite in reševanja;
- ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
- oblike pospeševanja preventivno zaščitne dejavnosti;
- merila in ukrepe za zagotavljanje lokalnih sil za zaščito, reševanje in pomoč;
- merila in ukrepe za delovanje lokalnih javnih služb in javnih zavodov na področju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
- usmeritve na področju varstva okolja in urejanja prostora z vidika preprečevanja ekoloških in drugih nesreč;
- merila za področja ustvarjanja in posredovanja programov, ukrepov in aktivnosti sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami preko medijev;
- obseg dejavnosti na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki se financira oziroma sofinancira iz občinskega proračuna ali drugih javnih financ;
- pomembnejša vlaganja v javno infrastrukturo na področju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Za izvajanje občinskega programa zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami skrbijo v okviru svojih pristojnosti župan in občinska uprava.
Župan predloži občinskemu svetu letno poročilo o izvajanju občinskega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami z oceno rezultatov.

Prostorske, urbanistične, gradbene in tehnične ukrepe, pomembne za zmanjšanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč, načrtuje občina v svojih prostorskih aktih.

Ocena ogroženosti je kakovostna in količinska analiza naravnih in drugih danosti za nastanek naravne ali druge nesreče, z oceno možnega poteka in posledic nesreče, s predlagano stopnjo zaščite pred nevarnostmi ter predlogom preventivnih in drugih ukrepov za zaščito, reševanje in pomoč.
Oceno ogroženosti Občine Vipava pred naravnimi in drugimi nesrečami ter načrte zaščite reševanja in pomoči za območje Občine Vipava izdela za Civilno zaščito pristojni organ občinske uprave.

Župan Občine Vipava lahko odloči, da poleg gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij ki morajo izdelati oceno ogroženosti in načrte zaščite in reševanja po zakonu, tudi druge gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije na območju Občine Vipava.
Nosilci izdelave načrtov zaščite, reševanja in pomoči morajo sprejete načrte zaščite in reševanja javno predstaviti.

Naloge opazovanja, obveščanja in alarmiranja opravlja Občina Vipava v sodelovanju z Regijskim centrom za obveščanje Nova Gorica.
Naloge opazovanja, obveščanja in alarmiranja so zlasti:
- zbiranje informacij in podatkov, pomembnih za zaščito, reševanje in pomoč;
- obveščanje, opazovanje in alarmiranje prebivalcev o pretečih nevarnostih ter posredovanje napotkov za osebno in vzajemno zaščito;
- posredovanje odločitev pristojnih organov o izvajanju ukrepov in nalog zaščite, reševanja in pomoči ter napotkov za njihovo izvajanje;
- opravljanje drugih operativno-komunikacijskih nalog na zahtevo župana ali poveljnika občinskega štaba Civilne zaščite.

Za vodenje ter izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ter za izvajanje drugih operativnih nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zagotavlja Občina Vipava sistem zvez, ki je skladen z nacionalnim sistemom zvez za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Podatke pomembne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, morajo brezplačno sporočati Regijskemu centru za obveščanje (tel. št. 112) vsi občani, reševalne službe, društva, klubi, gospodarske družbe in zavodi.
Vsakdo mora obvestiti Regijski center za obveščanje (tel. št. 112), Policijo (tel. št. 113) ali najbližjo gasilsko enoto o nevarnosti naravne ali druge nesreče, ki jo opazi ali neposredno izve zanjo.

Zahteve, pozivi, razglasi, pojasnila in napotila ob alarmih, ter druga nujna sporočila v zvezi z nevarnostmi naravnih ali drugih nesreč župana, poveljnika Civilne zaščite občine, vodje intervencije, oziroma drugega organa lokalne skupnosti, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se prenašajo medijem preko Regijskega centra za obveščanje ali neposredno, katere morajo mediji brez odlašanja brezplačno objaviti v skladu z zakonom, ki ureja medije.Objava nujnih pozivov, razglasov ter drugih sporočil ima prednost v vseh sredstvih javnega obveščanja.

Občina Vipava v programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter načrtih izvajanja zaščite, reševanja in pomoči načrtuje zaščitne ukrepe.

Zaklanjanje prebivalcev Občine Vipava pred vojnimi in drugimi nevarnostmi organizira z gradnjo zaklonišč, v neposredni vojni nevarnosti pa z gradnjo zaklonilnikov in drugimi prilagoditvami obstoječih primernih prostorov.
Občina Vipava uredi področje gradnje, vzdrževanje, evidence in uporabo zaklonišč in drugih zaščitnih objektov s posebnim predpisom.

V primerih, ko ni mogoče z drugimi ukrepi zagotoviti varnosti prebivalstva, se izvrši evakuacija oziroma začasni umik prebivalstva z ogroženega območja, ki jo odredi župan, v nujnih primerih pa lahko tudi poveljnik Civilne zaščite občine ali vodja intervencije. Župan mora takoj, ko je mogoče o tem obvestiti občinski svet.
Evakuacija oziroma začasni umik prebivalstva iz ogroženega območja se izvaja na podlagi načrtov zaščite, reševanja in pomoči.

Občina Vipava zagotovi začasno nastanitev in nujno oskrbo prebivalcem občine, ki so zaradi naravne ali druge nesreče ostali brez doma in sredstev za preživetje.
Župan lahko izjemoma odredi, da morajo lastniki in uporabniki stanovanjskih hiš začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožene osebe.

Zaščito naravne in kulturne dediščine organizira občina po določilih veljavne zakonodaje in usmeritvah pristojnih organov občine ali pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Za izvajanje prostorskih, urbanističnih, gradbenih in drugih tehničnih ukrepov, da se preprečijo oziroma zmanjšajo škodljivi vplivi naravnih in drugih nesreč ter da se omogoči zaščita, reševanje in pomoč, iz pristojnosti lokalne skupnosti, skrbijo pristojni organi občinske uprave.
Župan določi dostopne poti za intervencijska vozila (intervencijske poti), na katerih je prepovedano parkiranje in ustavljanje, da se omogoči neoviran dostop intervencijskih vozil do objektov v primeru naravne ali druge nesreče. Pri novogradnjah se upošteva veljavne predpise, ki urejajo to področje.

Občina Vipava skupaj z upravljavcem javnega vodovodnega omrežja skrbi za vzdrževanje in nemoteno delovanje hidrantnega omrežja, ter njegovo izgradnjo v skladu z predpisi, ki urejajo to področje.
Uporaba vode iz hidrantnega omrežja za gašenje je brezplačna.

Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ter lastniki in uporabniki objektov in naprav na območju Občine Vipava, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo ali skladiščijo nevarne snovi, morajo:
- načrtovati in izvajati obvezne predpisane varnostne ukrepe za preprečevanje nesreč z nevarnimi snovmi;
- izdelati oceno ogroženosti;
- izdelati načrte zaščite in reševanja v primeru nesreče;
- pristojnim organom Občine Vipava morajo posredovati vse zahtevane podatke pomembne za zaščito in reševanje v primeru nesreče;
- sodelovati z organi upravljanja in vodenja zaščite in reševanja v Občini Vipava.

Za potrebe izdelave ocene ogroženosti in načrtovanja skupnih ukrepov zaščite, reševanja in pomoči pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Vipava, so dolžni lastniki in upravljavci nevarnih snovi, posebnih odpadkov in tehnoloških odpadnih voda na podlagi zahtevka Občine Vipava, oziroma pristojnih služb za zaščito in reševanje v občini, posredovati podatke o povprečnih zalogah nevarnih snovi oziroma druge zahtevane podatke, vezane na upravljanje z nevarnimi snovmi.
Podatke iz prvega odstavka tega člena so dolžne posredovati tudi organizacije, ki se ukvarjajo z večjimi prevozi nevarnih snovi.
Občina Vipava zbrane podatke po pridobitvi vključi med svoje podatke in jih uporabi pri izdelavi načrtov zaščite, reševanja in pomoči in pri intervencijah.

Občina Vipava skrbi za organiziranje, vzpodbujanje in usmerjanje osebne in vzajemne zaščite na območju občine v sodelovanju s poverjeniki za Civilno zaščito. Prav tako skrbi za usposabljanje prebivalcev za osebno in vzajemno zaščito kot neobvezno obliko usposabljanja.

Občani izvajajo v okviru osebne in vzajemne zaščite naslednje aktivnosti:
- organizirajo in izvajajo ukrepe za osebno in vzajemno zaščito (samozaščito, samopomoč in vzajemno pomoč);
- nabavljajo sredstva in opremo za osebno in skupinsko zaščito ob naravnih in drugih nesrečah;
- izvajajo ukrepe za zaščito, reševanja in pomoč.

Naloge zaščite, reševanje in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah obsegajo:
- prvo pomoč in nujno medicinsko pomoč;
- pomoč ogroženim in prizadetim prebivalcem;
- prvo veterinarsko pomoč;
- gašenje in reševanje ob požarih;
- reševanje iz ruševin, zemeljskih in snežnih plazov;
- reševanje ob poplavah in drugih vremenskih ujmah ter ekoloških in drugih nesrečah na rekah in jezerih;
- reševanje v gorah;
- reševanje v jamah;
- reševanje na vodi in iz vode;
- reševanje ob velikih prometnih nesrečah;
- izvajanje radiološke, kemijske in biološke zaščite ob uporabi jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja ter ob nesrečah z nevarnimi snovmi;
- iskanje pogrešanih oseb ob naravnih in drugih nesrečah;
- reševanje ob vojaških ter terorističnih napadih in drugih oblikah množičnega nasilja;
- zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje.

Naloge iz prejšnjega člena izvajajo:
- enote, službe in drugi operativni sestavi društev in drugih nevladnih organizacij;
- gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije;
- enote in službe Civilne zaščite;
- policija in Slovenska vojska v skladu z zakonom.

Javne službe za zaščito, reševanje in pomoč so po zakonu:
- gasilska služba, ki jo opravljajo gasilske enote;
- gorska reševalna služba, ki jo opravljajo postaje Gorske reševalne službe;
- jamarska reševalna služba, ki jo opravljajo jamarji - reševalci pri jamarskih društvih;
- podvodna reševalna služba, ki jo opravljajo postaje Podvodne reševalne službe;
- služba za zaščito in reševanje ob ekoloških in drugih nesrečah na morju.

Gasilstvo kot obvezno javno lokalno službo v Občini Vipava opravljajo prostovoljne gasilske enote, ki jih določi pristojni občinski organ ter poklicne gasilske enote v kolikor delujejo v občini.
Izvajalci javne gasilske službe izvajajo predvsem naloge gašenja in reševanja ob požarih, preventivne naloge varstva pred požarom, ter ostale naloge zaščite in reševanja ljudi, živali in premoženja ob naravnih in drugih nesrečah za katere so usposobljeni in opremljeni.
Svet Občine Vipava s sklepom določi operativne gasilske enote prostovoljnih gasilskih društev ki opravljajo javno lokalno gasilsko službo v Občini Vipava.
Svet Občine Vipava z odlokom o varstvu pred požarom uredi področje varstva pred požarom na območju Občine Vipava in določi območje, obseg in način izvajanja javne gasilske službe na območju Občine Vipava.

Gasilske enote Občine Vipava lahko v primeru večje nesreče svojo dejavnost izvajajo tudi izven območja Občine Vipava, pod pogojem, da se občina, v kateri bodo gasilske enote opravljale svojo dejavnost, obveže kriti stroške intervencije po vnaprej sprejetem ceniku, katerega potrdi župan Občine Vipava, v kolikor ni drugače sklenjeno, oziroma v skladu z dogovorom o medsebojnem sodelovanju in pomoči na področju varstva pred požari v naravi in drugih večjih nesrečah, ki so ga sklenile občine Divača, Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Kobarid, Komen, Miren - Kostanjevica, Pivka, Postojna, Sežana in Vipava.

Občinski svet s sklepom določi gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, za opravljanje določenih operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči, ki imajo za ta namen ustrezne kadre in sredstva, in sicer za:
- gradbeno-tehnično reševanje,
- reševanje ob ujmah, poplavah ter ekoloških nesrečah,
- izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah z nevarnimi snovmi,
- dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo,
- pomoč ogroženim in prizadetim prebivalcem pri začasni nastanitvi, prehrani, nujni oskrbi,
- pomoč pri iskanju pogrešanih oseb,
- prvo veterinarsko pomoč in drugo.

Izvajanje prve in nujne medicinske pomoči zagotavlja na območju Občine Vipava Javni zavod Zdravstveni dom Ajdovščina, ki organizira službo nujne medicinske pomoči za nudenje medicinske pomoči in zdravstvenega varstva v posebnih pogojih oziroma pri reševanju v primeru naravnih in drugih nesreč.

Z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizacijami, ki se jih določi za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah na območju občine, sklene Občina Vipava pogodbo v kateri se uredi vsebino, obseg in način opravljanja nalog zaščite, reševanja in pomoči, ter financiranje nalog.
Na podlagi pogodb iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko za vzdrževanje potrebne pripravljenosti, za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam ter društvom in nevladnim organizacijam zagotavlja brezplačna zaščitna in reševalna oprema ter orodja, ki jih morajo vzdrževati, odsvojijo pa jih lahko le zaradi nadomestitve z novo opremo.

Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki opravljajo javno službo na območju Občine Vipava, v času naravnih in drugih nesreč zagotavljajo podporo občinskim organom vodenja in silam za zaščito, reševanje in pomoč v okviru javne službe, ki jo opravljajo.
Občina Vipava zagotovi gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam, ki opravljajo javno službo za potrebe zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, nadomestilo dejanskih stroškov za sodelovanje pri opravljanju nalog, ki presegajo njihovo redno dejavnost.

Pri zaščiti, reševanju in pomoči lahko prostovoljno sodelujejo tudi druga društva in nevladne organizacije, če imajo ustrezne kadre in opremo.
Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v občini se lahko organizirajo v okviru društev in drugih nevladnih organizacij naslednje enote:
- enote za reševanje iz višin in v jamah,
- enote za reševanje iz vode in na vodi,
- enote za reševanje z reševalnimi psi,
- enote za postavitev začasnih prebivališč,
- enote radioamaterjev,
- enote za oskrbo ogroženih in prizadetih prebivalcev.

Enote, službe in drugi operativni sestavi društev in drugih nevladnih organizacij opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči, če izpolnjujejo predpisane pogoje, v skladu z merili za organiziranje in opremljanje enot, služb in drugih operativnih sestavov za zaščito, reševanje in pomoč, in če jih za to določi s sklepom občinski svet.
Župan podrobneje določi območje delovanja in naloge zaščite, reševanja in pomoči, ki jih posamezne enote opravljajo.
S pogodbo o opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči se uredi financiranje nalog, zavarovanje operativnih članov ter sankcije za neizvrševanje pogodbenih obveznosti.

Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči se organizirajo enote in službe Civilne zaščite, kadar nalog zaščite, reševanja in pomoči ni mogoče zagotoviti z izvajalci iz poklicnih reševalnih služb ali so njihove zmogljivosti nezadostne glede na načrte zaščite in reševanja, in sicer:
- enote za prvo pomoč;
- tehnično reševalne enote;
- enote za prvo veterinarsko pomoč;
- enote in službe za radiološko, kemijsko in biološko zaščito;
- enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi;
- enote za vzdrževanje in uporabo zaklonišč;
- logistični in informacijski centri;
- službe za podporo;
- poveljniki za Civilno zaščito in njihovi namestniki;
- poverjeniki Civilne zaščite, njihovi namestniki ter štabi Civilne zaščite;
- druge enote in službe glede na ocene ogroženosti.

Občina Vipava organizira enote in službe Civilne zaščite na podlagi kriterijev in določil Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč.
Kadrovska sestava enot in služb (formacija), ter vrsta in količina opreme in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč se določa z Odredbo o merilih za organiziranje in opremljanje Civilne zaščite.
Oprema in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanja in pomoč, ki se kupuje iz občinskega proračuna mora biti tipizirana ter mora ustrezati predpisanim standardom.

Svet Občine Vipava s sklepom ustanovi enote in službe Civilne zaščite v Občini Vipava.
Župan s sklepom o organizaciji in delovanju enot in služb Civilne zaščite v Občini Vipava podrobneje uredi delovanje, usposabljanje, opremljanje in financiranje enot in služb Civilne zaščite v Občini Vipava.

O mobilizaciji Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč odloča Vlada Republike Slovenije.
O aktiviranju Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč ob naravni ali drugi nesreči na območju Občine Vipava odloča poveljnik Civilne zaščite občine ali drugi organi pristojni za vodenje, v skladu z načrti zaščite in reševanja.

V Občini Vipava se zagotavlja enotno obveščanje in aktiviranje gasilskih enot v skladno z operativnim gasilskim načrtom občine, katerega sestavni del je tudi načrt obveščanja in aktiviranja gasilskih enot.
Operativni gasilski načrt potrdi župan ali od njega pooblaščena oseba in je sestavni del občinskega načrta varstva pred požarom.
Za izvajanje nalog zaščite, reševanje in pomoči ob večjih nesrečah, ki prizadenejo večje območje Občine Vipava, so poveljniki gasilskih enot podrejeni neposredno poveljniku Civilne zaščite Občine Vipava oziroma njegovemu namestniku, kadar je poveljnik odsoten, kateri usklajuje delovanje vseh enot, ki sodelujejo pri odpravi posledic nesreče.

Aktiviranje gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, ki izvajajo naloge zaščite, reševanja in pomoči na območju Občine Vipava poteka sladno z načrti izdelanimi za primer posamezne nesreče.
Aktiviranje poteka na zahtevo poveljnika Civilne zaščite Občine Vipava ali drugega pristojnega organa za vodenje, preko Regijskega centra za obveščaje.

Aktiviranje drugih organizacij, ki izvajajo naloge zaščite, reševanja in pomoči na območju Občine Vipava, poteka skladno z načrti izdelanimi za primer posamezne nesreče.
Aktiviranje poteka na zahtevo poveljnika Civilne zaščite Občine Vipava ali drugega pristojnega organa za vodenje, preko Regijskega centra za obveščanje.

Občinski svet Občine Vipava v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami zlasti:
- sprejme občinski program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na predlog župana,
- sprejme program varstva pred požarom,
- sprejme letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
- sprejme letni načrt varstva pred požarom,
- ustanavlja javne službe s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in jim določa pristojnosti in odgovornosti v občinskem sistemu,
- ustanavlja informacijske in logistične centre,
- odloča o obsegu in načinu delitve sredstev za odpravljanje posledic nesreč,
- spremlja uresničevanje programov in načrtov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Župan Občine Vipava:
- določa in predlaga občinskemu svetu v sprejem letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
- sprejema načrte zaščite in reševanja,
- skrbi za izdelavo programa in letnih načrtov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ocen ogroženosti in načrtov zaščite in reševanja,
- imenuje poveljnika Civilne zaščite občine ter sektorske in krajevne poveljnike ter štab Civilne zaščite za operativno-strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah,
- določi vrsto in obseg sil za zaščito, reševanje in pomoč,
- določa izvajalce nalog zaščite, reševanja in pomoči in obveznosti o ustanovitvi sil zaščite, reševanja in pomoči,
- določa izvajalce javne službe,
- imenuje odbor za načrtovanje in razpolaganje s sredstvi požarne takse,
- določa programske aktivnosti in naloge sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami občine, občinski upravi,
- sklepa o ustanovitvi občinskih enot in imenuje poveljnika ter njegove namestnike in člane štaba za civilno zaščito,
- sklepa o organiziranju in ustanovitvi sil zaščite, reševanja in pomoči,
- sklepa dogovore s sosednjimi občinami in državnimi organi o sodelovanju na področju zaščite, reševanja in pomoči,
- sklepa pogodbe o opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči,
- zahteva pomoč za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter za zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje v skladu z načrti in zakonom,
- občinskemu svetu podaja oceno o pripravljenosti sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini,
- podeljuje priznanja s področja zaščite in reševanja,
- skrbi za obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva in sprejetih zaščitnih ukrepih,
- v nujnih primerih odredi evakuacijo,
- opravlja druge naloge, ki jih določa zakon.

Naloge poveljnika Civilne zaščite Občine Vipava:
- vodi delo občinskega štaba za civilno zaščito ter štabnih služb,
- odreja aktiviranje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito in reševanje,
- preverja intervencijsko pripravljenost sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč,
- vodi in usmerja zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah,
- določa dokumente načrtov zaščite in reševanja,
- odloča o razporeditvi opreme in sredstev zaščite, reševanja in pomoči v lasti občine,
- skrbi za povezavo in usklajeno delovanje vseh sil zaščite, reševanja in pomoči,
- usklajuje izdelavo delovnih osnutkov ocen ogroženosti, načrtov zaščite in reševanja in načrtov za opremljanje sil zaščite, reševanja in pomoči,
- koordinira dejavnost organov vodenja in služb, vključenih v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami Občine Vipava,
- sodeluje pri pripravi programov in letnega načrta varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
- daje mnenje in predloge v zvezi s pripravo sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
- predlaga županu organizacijo in delovanje občinske uprave, javnih služb in sil zaščite, reševanja in pomoči ter daje mnenje in predloge za odpravo škode, ki jo povzročajo naravne in druge nesreče,
- predlaga imenovanje članov občinskega štaba in poverjenikov civilne zaščite,
- javno predstavlja načrte zaščite in reševanja,
- izvaja druge naloge, ki jih določa zakon in odreja župan.

Poveljnik Civilne zaščite ali vodja intervencije ima po zakonu med vodenjem zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami tudi pravico in dolžnost, da:
- prepove dostop nepoklicanim osebam na kraj intervencije in mimo njega;
- odredi vstop v stanovanje oziroma v drug zaprt prostor, če je neposredno ogroženo življenje ljudi in premoženja v takem prostoru;
- odredi evakuacijo ljudi, živali in premoženja iz ogroženih objektov in območij;
- odredi prekinitev električnega toka, dovajanja plina ali drugih vnetljivih tekočin;
- odvzame ali omeji uporabnikom dotok vode na območju, kjer je požar;
- odredi uporabo vode iz bližnjih vodnjakov, cistern, rezervoarjev;
- odredi uporabo določenih sredstev zvez oziroma njihovo vzpostavitev;
- odredi odstranitev vozil in drugih ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo oziroma odvzem vode za gašenje;
- odredi sežig nevarnih snovi, če jih ni mogoče drugače odstraniti;
- odredi uporabo tujega prevoznega sredstva za prevoz poškodovanih oseb oziroma zaščitne in reševalne opreme;
- odredi obvezno sodelovanje državljanov pri zaščiti in reševanju v skladu z njihovimi sposobnostmi in sredstvi;
- odredi delno ali popolno porušitev objekta;
- odredi posek gozdnega drevja;
- odredi uporabo ali prehod preko tujega zemljišča, stavb in drugih objektov za potrebe zaščite in reševanja.

Občinska uprava Občine Vipava opravlja zlasti naslednje upravne in strokovne naloge s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
- izdela predlog občinskega programa in letnega načrta varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
- izdeluje predlog ocene ogroženosti in druge strokovne podlage za načrtovanje zaščite, reševanja in pomoči,
- izdeluje predlog načrta zaščite in reševanja v Občini Vipava,
- usmerja in usklajuje ukrepe za preprečevanje ter zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč,
- izdeluje predloge raziskovalnih in razvojnih projektov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Izvajalci javnih služb in javni zavodi v Občini Vipava so dolžni v okviru opravljanja svoje redne dejavnosti:
- preučevati in spremljati nevarnost nastanka in možnih posledic, ki jih lahko povzročajo naravne in druge nesreče na področju njihove dejavnosti,
- uveljavljati zaščitne ukrepe za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč na področju njihove dejavnosti,
- izvajati priprave za hitro in učinkovito reševanje in odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč na področju njihove dejavnosti,
- pripravljati dokumente o izvajanju aktiviranja in ukrepanja ob posameznih nesrečah ter pregled sil in sredstev za izvajanje reševanja, pomoči in zaščitnih ukrepov,
- zagotavljati stalno dosegljivost v javnih službah in pripravljenost za aktiviranje,
- usklajevati izvedbo zaščitnih ukrepov in aktivnosti za zaščito, reševanje in pomoč z županom in poveljnikom Civilne zaščite občine ter pri izvajanju zaščitnih ukrepov in aktivnosti občinskega štaba civilne zaščite, reševanje in pomoč,
- upoštevati odločitve poveljnika občinskega štaba Civilne zaščite,
- usklajevati svoje priprave in dokumente z občinsko upravo.

Vodenje gasilske intervencije poteka v skladu z Zakon o gasilstvu in Pravili gasilske službe.
V primeru velikih požarov in drugih nesreč vodja intervencije vodi intervencijo v skladu z usmeritvami štaba Civilne zaščite občine.
Vodja intervencije ima pravico in dolžnost, da v skladu z zakonom odredi posebne ukrepe za odpravo ali zmanjšanje posledic požara ali druge nesreče, katere lahko odredi le, če ne more na drugi način zagotoviti zaščite in reševanja ljudi ter premoženja, trajati pa morajo le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno.

Škodo ob naravnih ali drugih nesrečah po metodologiji, določeni s podzakonskimi predpisi, na območju Občine Vipava ocenjujejo komisije, ki jih imenuje župan izmed strokovnjakov po posameznih področjih.

Stroški izvajanja ukrepov zaščite, reševanja in pomoči, katerih nosilec je Občina Vipava in so v breme proračuna Občine Vipava se krijejo iz sredstev gasilskih enot in iz sredstev Civilne zaščite občine Vipava. V primeru, da sredstva ne zadoščajo za pokritje nastalih stroškov, odredi koriščenje sredstev iz drugih postavk in proračunske rezerve župan Občine Vipava.
Poveljnik gasilske enote sme odrejati ukrepe in z njimi povezane stroške do višine s katerimi razpolaga gasilska enota. Če stroški presegajo finančne zmožnosti gasilske enote, obvesti poveljnika Civilne zaščite občine, ki odobri koriščenje sredstev Civilne zaščite občine.
Poveljnik Civilne zaščite občine sme odrejati ukrepe in z njimi povezane stroške do višine sredstev namenjenih za delovanje Civilne zaščite v občini.
V primeru, da stroški presegajo sredstva gasilskih enot in sredstva Civilne zaščite občine, je poveljnik Civilne zaščite dolžan o tem nemudoma obvesti župana in se ravnati po njegovih navodilih.

Pripadniku sil za zaščito, reševanje in pomoč v času izvajanja intervencije ali drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, ter med usposabljanjem pripada nadomestilo plače, ki ga delodajalec izplača v breme Občine Vipava.

Občina Vipava organizira izobraževanje kot neobvezne oblike usposabljanje prebivalcev za osebno in vzajemno zaščito ter za izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov.
Za pripadnike organov vodenja in sil za zaščito, reševanje in pomoč ter Civilne zaščite Občina Vipava organizira izobraževanje in usposabljanje skladno s predpisanimi programi usposabljanja.
Usposabljanje opravljajo skladno s svojimi načrti tudi izvajalci lokalnih javnih služb na področju zaščite, reševanja in pomoči, društva in druge organizacije, gospodarske združbe in zavodi ter druge organizacije, ki nastopajo kot izvajalci v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Vipava.

Programi sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstva pred požarom, se financirajo oziroma sofinancirajo iz občinskega proračuna na podlagi meril in kriterijev, ki jih predpiše pristojno ministrstvo in v skladu s predpisi in akti Občine Vipava s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Poleg proračunskih sredstev se sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami financira tudi iz:
- sredstev drugih lokalnih skupnosti za financiranje dogovorjenih skupnih nalog,
- sredstev gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij,
- namenskih sredstev iz požarne takse,
- prostovoljnih prispevkov, volil in daril,
- mednarodne pomoči,
- drugih virov.

Občinska uprava zbira predloge za financiranje in sofinanciranje programov na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki jih izvajajo druge fizične in pravne osebe kot izvajalci programov in projektov na podlagi javnega razpisa. Z izvajalci programov in projektov sklene pogodbe župan.
Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci programov, predpiše pristojno ministrstvo, v posebnih primerih pa tudi župan na predlog občinskega štaba za Civilno zaščito.
Izvajalci programov in projektov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Vipava, ki se po javnem razpisu financirajo ali sofinancirajo iz občinskega proračuna, morajo predložiti občinski upravi poročila o porabi finančnih sredstev v preteklem letu. Normative in vsebine za izdelavo poročila predpiše župan.

Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki so po zakonu obvezne organizirati sile za zaščito in reševanje in izvajati druge ukrepe sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, morajo zagotoviti sredstva za nadomestila plač za zaposlene v času njihovega usposabljanja, sredstva za priprave in druge stroške.

Predloge za financiranje in sofinanciranje programov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki jih izvede Občina Vipava, poda občinski štab za Civilno zaščito.
Višino sredstev za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sprejme na predlog župana Občinski svet Občine Vipava, upoštevaje oceno ogroženosti, z odlokom proračuna Občine Vipava na podlagi letnega načrta varstva pred naravni in drugimi nesrečami ter letnega načrta varstva pred požarom.

Za uresničevanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami Občine Vipava se zagotavlja finančna sredstva iz proračuna Občine Vipava predvsem za naslednje namene:
- za zagotavljanje in delovanje ter izvajanje nalog občinskega programa s strani sil za zaščito, reševanje in pomoč,
- za izobraževanje strokovnih in organizacijskih kadrov,
- za izobraževanje in usposabljanje štaba, ekip in enot Civilne zaščite ter ostalih sil za zaščito, reševanje in pomoč,
- za investicije, vzdrževanje, amortizacijo in opremljanje javne infrastrukture na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
- za vzpodbujanje preventivno-varstvenih dosežkov na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Obseg in vrsta nalog sta opredeljena v letnem programu sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Vipava.

Pomoč ob naravnih in drugih nesrečah je brezplačna in se krije iz proračuna občine oziroma drugih virov, če je tako določeno.
V primerih, ko znan povzročitelj povzroči ogroženost ali nesrečo iz očitne velike malomarnosti in neupoštevanja predpisov ali namerno in brez razloga alarmira gasilsko enoto, mu lahko Občina Vipava poda zahtevek za kritje stroškov zaščitnih in reševalnih ukrepov. Zahtevek za plačilo stroškov vseh sodelujočih sil posreduje župan Občine Vipava.
Sredstva pridobljena iz naslova vrnitve stroškov nujnega ukrepanja oziroma sorazmernega deleža stroškov intervencij, so namenski prihodki tiste reševalne službe ali sestave, ki je nujno ukrepanje ali intervencijo izvršila in jih lahko uporabi le za svojo dejavnost v skladu z zakonom.

Za organizirano in sistematično spremljanje stanja sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami Občina Vipava vodi naslednje zbirke podatkov:
- evidenca o silah ter sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč,
- evidenca o intervencijah sil za zaščito, reševanje in pomoč,
- evidenca javne infrastrukture na področju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
- ostale evidence, ki jih predpiše pristojni državni organ.

Župan na podlagi tega odloka in veljavnih predpisov pristojnega ministrstva izda navodilo o vodenju evidenc s področja zaščite, reševanja in pomoči.
Osebni podatki, potrebni za vzpostavitev in delovanje evidenc, se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in uporabljajo skladno s posebnimi predpisi. Organ, ki vodi evidence je odgovoren za varstvo osebnih podatkov.
Evidence se trajno hranijo in arhivirajo v občinski upravi.

Nadzor nad izvajanjem zakona in drugih podzakonskih predpisov, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, opravlja Inšpektorat RS pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Nadzorni odbor Občine Vipava, kot najvišji organ nadzora javne porabe v občini v okviru svojih pristojnosti nadzoruje javno porabo na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, in sicer:
- opravlja nadzor nad razpolaganjem s sredstvi namenjenimi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči;
- nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev za nabavo sredstev za zaščito, reševanje in pomoč;
- nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev in naslova zaščite, reševanja in pomoči.

Fizična ali pravna oseba oziroma mladoletna oseba, za katero odgovarjajo starši oziroma rejniki, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročila ogroženost, katere posledica je ukrepanje in v zvezi s tem nastali stroški, mora pokriti:
- stroške zaščitnih in reševalnih intervencij;
- stroške sanacije in vzpostavitev v prejšnje stanje;
- stroške odškodnin fizičnim in pravnim osebam.
V primeru, ko nastopa več povzročiteljev ogroženosti oziroma nesreče in ni mogoče ugotoviti deleža posameznega povzročitelja, se krijejo stroški solidarno.

Za ostale prekrške se kaznujejo pravne in fizične osebe v skladu z zakonodajo in po veljavnih občinskih predpisih.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati za območje Občine Vipava vsi odloki in sklepi, sprejeti v skupni občini Ajdovščina, ki urejajo obravnavano področje v tem odloku.
Župan in občinska uprava morata v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka izdati ustrezna navodila za izvedbo le-tega in vzpostaviti pregled list in drugih ukrepov določenih s tem odlokom.
Organizacijo sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je treba uskladiti v roku enega leta od uveljavitve tega odloka.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.