Na podlagi drugega stavka drugega odstavka 5. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS, št. 34/04) in 110. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 35/02 in 60/04) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. marca 2007 sprejel

Zavedajoč se nezamenljivega poslanstva Evropske unije (v nadaljevanju: EU) in njenih temeljnih ciljev ter vloge Republike Slovenije (v nadaljevanju: Slovenije) kot polnopravne članice EU in predsedujoče Svetu EU v prvi polovici leta 2008,
ob ponovni potrditvi zavezanosti evropskim vrednotam in ambicijam,
v želji po razvidnih ciljih Slovenije znotraj institucij EU,
upoštevajoč 18-mesečni program predsedovanja Nemčije, Portugalske in Slovenije ter Zakonodajni in delovni program Komisije za leto 2007,
nadalje ob upoštevanju prednostnih nalog, ki si jih je za obdobje januar 2007-junij 2008 zastavila Slovenija,
 
Državni zbor s to deklaracijo
 
sprejema temeljne politične smernice glede strateških vprašanj, s katerimi se bo Slovenija srečala pri nadaljnjem sprejemanju odločitev v postopkih sprejemanja zakonodajnih in nezakonodajnih aktov EU v obdobju januar 2007-junij 2008,
se pridružuje v okviru svojih pristojnosti skupnim prizadevanjem in naporom pri izvajanju te deklaracije,
sprejema odgovornost in pomembno vlogo, ki jo imajo nacionalni parlamenti v zadevah EU, ko sodelujejo v parlamentarnih razpravah o aktualnih evropskih temah tako v Sloveniji kot na nivoju EU ter
poudarja pomembno in aktivno vlogo njegovih delovnih teles, tako matičnih kot pristojnih, še posebej v času priprav na predsedovanje kot tudi v času predsedovanja Slovenije Svetu EU.

Sloveniji je bilo z odločitvijo, da bo predsedovala Svetu EU, izkazano veliko priznanje in zaupanje. Zavedajoč se priložnosti in odgovornosti predsedujoče za učinkovito in organizirano polletno vodenje Sveta EU, bo najpomembnejša prednostna naloga Slovenije v letu 2007 intenzivno nadaljevanje priprav na vseh področjih, tako da bo 1. januarja 2008 v celoti pripravljena na vse razsežnosti predsedovanja Svetu EU.
V luči številnih izzivov, s katerimi se sooča in se bo morala v prihodnosti soočiti EU, se Slovenija zaveda nujnosti doseganja dejanskih rešitev za državljane EU. Slovenija bo tako nadaljevala s poglobljenim delom pri vsebinskih pripravah na predsedovanje in bo, upoštevaje sprotni razvoj dogodkov, do začetka predsedovanja oblikovala in sprejela še zadnje odločitve glede prednostnih nalog, ki bodo z vidika slovenskega predsedstva strateškega pomena za EU.
V ta namen bodo priprave na predsedovanje potekale tudi v širšem mednarodnem kontekstu z izmenjavo stališč in izkušenj pri iskanju skupnih rešitev. Pri tem bo Slovenija nadaljevala s krepitvijo tesnih stikov z institucijami EU, od katerih bo še posebej pomembno sodelovanje na raznovrstnih ravneh z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom, ki tako s kapaciteto kot legitimnostjo predstavljata pomembna sogovornika. Ob tem bo Slovenija še naprej tesno sodelovala in se usklajevala z drugimi državami članicami, zlasti z nedavno predsedujočimi ter Nemčijo in Portugalsko, s katerima je oblikovala skupni 18-mesečni program predsedovanja. V prizadevanju za čim boljše doseganje dolgoročnih ciljev EU bo Slovenija prav tako nadalje krepila sodelovanje s Francijo, Češko in Švedsko, naslednjimi tremi predsedujočimi, s katerimi je Slovenija že vodila posvetovanja glede strateškega okvirja 18-mesečnega programa.

Slovenija bo posebno pozornost namenila procesu institucionalne reforme Evropske unije in poteku razprav v zvezi z nadaljnjo usodo Pogodbe o ustavi za Evropo. Kot država, ki je Pogodbo že ratificirala, se bo Slovenija tudi v prihodnje prednostno zavzemala za nadaljevanje procesa ratifikacij, poleg tega pa bo aktivno sodelovala pri iskanju rešitve iz nastalega položaja z namenom doseganja rešitve, ki bo omogočila učinkovito delovanje razširjene Unije.
Po pristopu Bolgarije in Romunije bo delo Slovenije osredotočeno na utrjevanje temeljev Unije sedemindvajsetih držav članic sočasno z zagotavljanjem polne vključitve omenjenih dveh držav v strukture Unije.
Slovenija bo prav tako nadaljevala v smeri zagotavljanja možnosti, ki bodo vsem novim državam članicam zagotovile, da čim prej postanejo del schengenskega območja, in ki bodo omogočale nadaljnjo širitev evroobmočja, ko bodo še druge države članice izpolnile konvergenčna merila, kot jih določajo pogodbe.
Slovenija si bo prizadevala za napredek v pristopnih pogajanjih s Hrvaško in Turčijo. Proces širitve je namreč eden najuspešnejših zunanjepolitičnih instrumentov EU. Pogajanja z državami kandidatkami naj potekajo v skladu s pogajalskim okvirjem ter novim soglasjem o širitveni politiki, dogovorjenem na Evropskem svetu decembra 2006. Slovenija podpira članstvo obeh držav v EU, pri čemer naj državi v pristopnih pogajanjih napredujeta na osnovi doslednega izpolnjevanja kriterijev za članstvo. Zavezanost Unije k izpolnitvi danih obljub kandidatkam in potencialnim kandidatkam Zahodnega Balkana za članstvo mora ostati ključni element širitvene politike.
Slovenija se bo zavzemala za določitev datuma za začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo, ki ima od decembra 2005 status države kandidatke. Slovenija bo Makedoniji pomagala pri izpeljavi reform, saj ostaja evropska perspektiva edini pravi motiv za njihov sprejem in izvajanje. Napredek Makedonije na poti proti EU bo ocenjen na podlagi rezultatov nadaljnjega izvajanja Ohridskega sporazuma ter reformnih procesov na področju pravosodja, policije, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter gospodarstva.

Slovenija bo aktivno spremljala pripravo poročila Evropske komisije o izvedbi nacionalnih reform v skladu z izvedbo prvega triletnega obdobja prenovljene Lizbonske strategije ter oblikovanje novih integriranih smernic za leto 2008-2010. Poročilo o izvajanju prenovljene Lizbonske strategije bo obravnavano na marčevskem, integrirane smernice pa na junijskem zasedanju Evropskega sveta leta 2008.
Slovenija si bo prizadevala za krepitev konkurenčnosti gospodarstva EU, za ustvarjanje delovnih mest ter gospodarske rasti v zdravem okolju, zavedajoč se, da je izvajanje prenovljene Lizbonske strategije, vključno z doslednim uresničevanjem nacionalnega programa reform in Lizbonskega programa skupnosti, osrednjega pomena za dosego teh ciljev.
Slovenija je prepričana o potrebi po nadaljnjih prizadevanjih za dokončno oblikovanje notranjega trga. Temu ustrezno bo posebno pozornost namenila pospešitvi ali dokončanju dela na številnih prednostnih področjih, ki so ključna za delovanje notranjega trga, vključno s čim hitrejšo implementacijo direktive o storitvah ter vzpostavitvijo notranjega trga na področju energije in telekomunikacij. V tem okviru se Slovenija zavzema za prosto gibanje delavcev med državami članicami, kar mora veljati tudi za Bolgarijo in Romunijo.
Slovenija pozdravlja usmeritev industrijske politike EU v krepitev konkurenčnosti in inovacijske sposobnosti evropskih družb ter v izboljšanje okvirnih pogojev za delovanje gospodarstva, predvsem v izboljšanje pogojev poslovanja malih in srednjih podjetij, ki so gonilno kolo gospodarskega uspeha.
Zavedajoč se pomena inovacijske sposobnosti za spodbujanje rasti, konkurenčnosti gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest, si bo Slovenija prizadevala za spodbujanje raziskav, znanja in inovacij. Ključno vlogo bo igralo izvajanje 7. okvirnega programa za raziskave in izvajanje programa za vseživljenjsko učenje. Ustanovitev Evropskega tehnološkega inštituta in oblikovanje evropske vesoljske politike lahko prispevata k spodbujanju najnaprednejše tehnologije v EU. Ravno tako bo Slovenija posebno pozornost namenila spodbujanju vloge univerz na tem področju, povezovanju potencialov raziskovalnih institucij in univerz s potrebami gospodarstva, povečanju človeških virov, ki se posvečajo znanosti in tehnologiji in okrepitvi mednarodnega sodelovanja na področju znanosti in tehnologije.
Glede zunanjih vidikov konkurenčnosti bo Slovenija posebno pozornost namenila trgom za javna naročila, oblikovanju učinkovitega pravnega okvira za zaščito pravic intelektualne lastnine, novi generaciji sporazumov o prosti trgovini in izboljšanju pogojev za dostop na trg v tretjih državah.
Slovenija je kot prva nova država članica uvedla evro. To je priznanje stabilni makroekonomski politiki Slovenije. Slovenija bo nadaljevala s podporo finančni in ekonomski politiki, usmerjeni k rasti in stabilnosti, predvsem s spoštovanjem pravil Pakta stabilnosti in rasti, s povečanim poudarkom na dolgoročni vzdržnosti in izboljšanju kakovosti javnih financ držav članic.
Ob deseti obletnici evropske strategije zaposlovanja v letu 2007 Slovenija pozdravlja namero, da se preučijo načini za dodatno okrepitev socialne razsežnosti revidirane strategije zaposlovanja ob zagotavljanju tesne povezave med obstoječimi postopki v okviru odprte metode usklajevanja in revidirano Lizbonsko strategijo. Ob tem bo Slovenija kot ključne cilje obdržala nadaljnji razvoj evropskega socialnega modela, spodbujanje enakih možnosti in evropske politike integracije načela enakosti spolov ter izboljšanje sistemov izobraževanja in usposabljanja. Na tem področju bo poudarek na soočanju z demografskimi izzivi, zaposlovanju prednostnih skupin, predvsem mladih in starejših, na razpravi o konceptu prožne varnosti, na krepitvi socialnega dialoga in presoji socialnih vplivov.
Slovenija se bo zavzemala za aktivno nadaljevanje dela v zvezi z vrsto dejavnosti Skupnosti, katerih cilj je prispevati k visoki ravni zdravja za vse državljane, ob poudarku na spodbujanju zdravja, preprečevanju bolezni, inovativnosti in dostopu do zdravstvenega varstva. V tem kontekstu bo še posebej pomembna razprava o vzpostavitvi okvira skupnosti za zdravstvene storitve.
Na področju kulture bo Slovenija spodbujala razpravo o kulturi kot izhodišču za socialni, gospodarski in okoljski razvoj ter o prispevku kulturnih dejavnosti k večji konkurenčnosti in zaposlovanju in s tem k ciljem Lizbonske strategije, ob upoštevanju in spodbujanju kulturne raznolikosti. Obenem bo Slovenija aktivno sodelovala pri pripravah na izvedbo projekta Evropsko leto medkulturnega dialoga (2008).
Zavedajoč se potrebe po bolje oblikovanih predpisih in odpravi nepotrebnih administrativnih bremen bo Slovenija podprla prizadevanja na tem področju, s posebnim poudarkom na zmanjšanju administrativnih bremen in stroškov za mala in srednja podjetja. V tem pogledu bo imela ključno vlogo pospešitev procesa poenostavitve obstoječe zakonodaje in uporaba obsežne presoje vplivov za nove zakonodajne predloge.
Slovenija se bo zavzemala, da zanesljiva, trajnostna in konkurenčna oskrba z energijo ostane visoko na dnevnem redu EU. Osrednji ukrep bo sprejetje in izvedba energetskega akcijskega načrta, ki bo obravnaval vse vidike zagotavljanja v prihodnost usmerjene energetske politike, ki prispeva k trajnostnemu razvoju: nadaljnjo liberalizacijo energetskih trgov ter širitev načel notranjega trga na sosednje države, še posebej na države jugovzhodne Evrope, zmanjšanje odvisnosti od uvoza in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z izboljšanjem energetske učinkovitosti in krepitvijo vloge obnovljivih virov energije, raznovrstnost virov energije in oskrbovalnih poti ter okrepitev in razvejanost zunanjih odnosov na področju energetike.
Boj proti podnebnim spremembam bo naslednje prednostno področje, kjer si bo Slovenija skladno s ciljem EU, da se globalna temperatura ne sme dvigniti za več kot 2 stopinji nad predindustrijsko ravnijo, v pogajanjih med državami članicami in na mednarodni ravni prizadevala za uravnotežene in pravične ureditve po koncu veljavnosti Kjotskega protokola, to je po letu 2012. Poleg navedenega si bo Slovenija prizadevala za nadaljnji razvoj Evropskega programa za podnebne spremembe in dosledno vključevanje ustreznih ukrepov v vse sektorje ter za kakovostno prenovo sistema za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov, saj so vsi našteti procesi izrednega pomena za doseganje obstoječih ciljev glede podnebnih sprememb. Na področju varstva okolja bo Slovenija veliko pozornost namenila tudi evropskemu in mednarodnemu cilju zaustavitve izgubljanja biotske raznovrstnosti. Slovenija bo nadaljevala dejavnosti v zvezi s pobudami in ukrepi, katerih namen je prispevati k varstvu in trajnostni rabi biotske raznovrstnosti, zlasti v luči priprav na 9. konferenco pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, ki bo potekala v prvi polovici leta 2008. Vsebinski poudarek bo na prednostnih nalogah EU - vprašanju dostopa in porazdelitve koristi, problematiki ohranjanja gozdne in morske biotske raznovrstnosti, pa tudi financiranju varstva narave na svetovni ravni.
V obdobju 2008/2009 je napovedana razprava o celoviti reformi javnih financ EU, ki bo zajemala vse vidike porabe sredstev proračuna EU in sistema njegovega financiranja. Slovenija bo nadaljevala s poglobljenimi pripravami na revizijsko razpravo, tako na strani virov sredstev kot na strani odhodkov proračuna. Posebna pozornost bo usmerjena k temu, da mora pričakovana reforma proračuna EU omogočiti nadaljnje prestrukturiranje proračuna EU, omogočiti zadostno financiranje aktualnih in bodočih političnih ciljev Skupnosti ter zagotoviti vzdržnost javnih financ EU v primeru nadaljnjih širitev.
Na podlagi Četrtega poročila o ekonomski in socialni koheziji, ki bo pripravljeno s strani Evropske komisije in v katerem bo predstavljen napredek, dosežen na področju ekonomske in socialne kohezije, bo Slovenija podpirala prizadevanja za ovrednotenje predhodnih programov kohezijske politike in za začetek širše razprave o prihodnosti kohezijske politike. Z namenom skladnejšega razvoja bo Slovenija spodbujala socialno in teritorialno kohezijo ter podprla aktivnosti tudi na področju urbanega razvoja.
Zavedajoč se pomena krepitev pozitivnih sinergij med različnimi področji pomorske politike, bo Slovenija podprla oblikovanje integrirane pomorske politike.

Slovenija bo po opravljenem pregledu Haaškega programa konec leta 2006 in v skladu s tako sprejetimi usmeritvami ter revidiranim Akcijskim načrtom za njegovo izvajanje, nadalje konstruktivno sodelovala v izvajanju politik in ukrepov EU na področju svobode, varnosti in pravice.
Slovenija bo posebno pozornost namenila azilni politiki in politiki priseljevanja. Poleg krepitve sodelovanja med azilnimi službami in ocene prve faze azilne zakonodaje si bo Slovenija prizadevala za izvajanje globalnega pristopa do migracij, temelječega na mednarodnem sodelovanju in dialogu med izvornimi, tranzitnimi in ciljnimi državami. Med ukrepi v zvezi z migracijami bo prioritetno sklepanje sporazumov o vračanju in ponovnem sprejemu oseb ter zagotavljanje ostalih ukrepov, ki izhajajo iz sporočil Komisije in sklepov Evropskega sveta v zvezi z ilegalnimi in zakonitimi migracijami ter politiko vključevanja v Evropski uniji, temelječo na medkulturnem dialogu.
Pomembna prednost bo namenjena tudi učinkovitemu varovanju zunanjih meja Unije, in sicer bo Slovenija v skladu s politiko EU sodelovala pri nadaljnjem razvijanju integriranega upravljanja zunanjih meja EU, pri vzpostavljanju SIS II in VIS ter povezav med informacijskimi sistemi, pri evalvaciji in krepitvi vloge agencije FRONTEX, pri krepitvi operativnega sodelovanja ter pri izvajanju skupne vizumske politike EU. Za Slovenijo bo ključna naloga izvedba vseh priprav za širitev schengenskega območja in odpravo nadzora na notranjih mejah. V okviru protiterorističnega ukrepanja bo Slovenija nadalje aktivno sodelovala v izvajanju strategij in akcijskih načrtov EU na tem področju.
Pri policijskem sodelovanju bo prednost namenjena krepitvi Europola in nadaljnjemu razvoju informacijskih sistemov EU ter uresničevanju načela dostopnosti do informacij. Na področju boja proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, zlasti trgovini z ljudmi in drogami, bo poudarek na izvajanju sprejetih akcijskih načrtov ter na krepitvi operativnega sodelovanja med organi pregona držav članic. Slovenija se bo nadalje aktivno angažirala pri poglabljanju vsestranskega sodelovanja organov pregona oziroma policijskega in carinskega sodelovanja.
Delo v okviru pravosodnega sodelovanja na kazenskopravnem in civilnopravnem področju bo osredotočeno na krepitev pravne varnosti v čezmejnih razmerjih ter na izboljšanje čezmejnega sodelovanja pravosodnih organov.
Na področju civilne zaščite bo imelo prednost sprejetje finančnega instrumenta, prenova mehanizma civilne zaščite in izboljšanje koordinacije ob odzivu na nesreče in krize znotraj EU in v tretjih državah.
Na področju pravosodja in notranjih zadev bodo posebej upoštevani tudi vidiki zunanjih odnosov v skladu s sprejeto Strategijo o zunanji razsežnosti pravosodnih in notranjih zadev.

Slovenija si bo prizadevala za nenehni razvoj evropskega področja varnosti in stabilnosti.
Podpirala bo krepitev evropske perspektive v državah Zahodnega Balkana, zlasti z nadaljnjim razvojem stabilizacijsko-pridružitvenega procesa. Prizadevala si bo za aktivno pomoč državam regije pri izpeljavi nujnih reform ter za pospešen potek približevanja posameznih držav k EU. Ob tem Slovenija meni, da politika širitve predstavlja najpomembnejši politični instrument EU pri stabilizaciji držav Zahodnega Balkana ter pri doseganju napredka v strukturnih, gospodarskih in političnih reformah v regiji. Slovenija bo zato delovala za čimprejšnje vključevanje držav Zahodnega Balkana v evropske integracije na podlagi Solunskih zavez, obenem pa se zavzemala za dosledno izpolnjevanje kriterijev, ki so bili državam na poti v EU postavljeni kot pogoj, da postanejo članice Unije.
Predvsem v okviru mehanizmov Evropske sosedske politike in z nadaljnjim razvijanjem sodelovanja s partnerji Barcelonskega procesa na političnem, varnostnem, gospodarskem, kulturnem in socialnem področju si bo Slovenija prizadevala tudi za krepitev odnosov Unije s sosednjimi državami na vzhodu in jugu. Slovenija si bo obenem dejavno prizadevala za ustanovitev Sredozemske univerze s sedežem v Republiki Sloveniji.
Slovenija bo sodelovala pri prizadevanjih EU za rešitev krize na Bližnjem vzhodu.
Prednostnega pomena ostaja krepitev strateškega partnerstva z Rusijo in ukrepi za krepitev odnosov z državami Srednje Azije.
Slovenija bo posebno pozornost namenila tudi krepitvi transatlantskih odnosov ter odnosov z ostalimi strateškimi partnerji, kot so Japonska, Kitajska, Indija in ASEAN.
Razvoj EVOP se bo nadaljeval z dodatnimi ukrepi na področju vojaških in civilnih zmogljivosti ter učinkovitega civilno-vojaškega usklajevanja.
Slovenija si bo prizadevala za izboljšanje sodelovanja med EU in mednarodnimi organizacijami, zlasti ZN in NATO.
Ključno prednost bosta imela krepitev trgovinskih odnosov v luči izida kroga pogajanj v Dohi ter nadaljnje delo v zvezi z vključevanjem držav Afrike, Karibov in Pacifika v svetovno gospodarstvo. Slovenija si bo prizadevala za sklenitev sporazumov o ekonomskem partnerstvu kot sredstvom za vzpodbujanje razvoja.
Delo bo osredotočeno tudi na izboljšanje skladnosti politik v korist razvoja. Nadaljevali se bodo napori za boljše dopolnjevanje med donatorji.
Nenazadnje bo Slovenija vzporedno s pripravami na izvedbo projekta Evropsko leto medkulturnega dialoga načrtovala nadgradnjo omenjenega projekta kot prioritete slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Nadgradnja bo vključevala širitev dialoga znotraj držav in med državami Evropske unije na dialog z Zahodnim Balkanom ter še nadalje na dialog kultur, religij in civilizacij v sredozemskem prostoru. Nekatere izmed aktivnosti v okviru priprav na predsedovanje na področju medkulturnega dialoga bodo potekale že v letu 2007, na primer na področju zaščite verskih in drugih spomenikov na teritoriju držav Zahodnega Balkana.

Skladno s sklepi Evropskega sveta v juniju 2006 je nemško predsedstvo dobilo mandat za pripravo poročila v juniju 2007, ki bo temeljilo na rezultatih posvetovanj z državami članicami. Poročilo bo podlaga za nadaljnje odločitve o tem, kako nadaljevati proces reforme, pri čemer je Evropski svet sklenil, da je treba vse potrebne ukrepe v zvezi s tem sprejeti najkasneje do konca leta 2008, torej v času francoskega predsedovanja. Vse ostale predsedujoče države članice, med njimi tudi Slovenija, pa so odgovorne za zagotovitev tega cilja. Hkrati je Evropski svet potrdil tako imenovani dvotirni pristop, torej izboljšanje delovanja Evropske unije na podlagi obstoječih pogodb ob hkratni razpravi o prihodnosti Pogodbe o ustavi za Evropo.
Kot bodoča predsedujoča Evropski uniji si bo Slovenija prizadevala, da bo čimbolj vključena v dejavnosti nemškega predsedstva, povezane s prihodnostjo Pogodbe o ustavi za Evropo. Glede na to, da je Republika Slovenija že ratificirala Pogodbo o ustavi za Evropo, se bo zavzemala za nadaljevanje ratifikacijskih postopkov tudi v preostalih državah članicah, vendar bo morala hkrati upoštevati tudi različna stališča in druge predloge glede možnih rešitev za izpeljavo institucionalne reforme v Evropski uniji.

S pristopom Bolgarije in Romunije k EU 1. januarja 2007 se je zaključila peta širitev EU, v okviru katere so se EU pridružile srednje- in vzhodnoevropske države ter Ciper in Malta. Tudi po pristopu Bolgarije in Romunije bo EU pozorno spremljala izpolnjevanje preostalih pogojev za članstvo. Če Bolgarija in Romunija še neizpolnjenih obveznosti v začetnem obdobju članstva ne bosta v zadostni meri izpolnili, lahko EU uvede posebne zaščitne ukrepe in s tem zagotovi nemoteno delovanje evropskih politik.
V letu 2007 se bodo v skladu s sklepi Evropskega sveta decembra 2006 in sklepi Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose iz decembra 2006 nadaljevala pristopna pogajanja s Hrvaško in Turčijo.
Slovenija podpira članstvo obeh držav v EU, pri čemer zagovarja spoštovanje in nujnost izpolnjevanja vseh objektivnih kriterijev za članstvo in drugih pogojev, ki izhajajo iz sklepov Evropskega sveta. Glede Hrvaške Slovenija pričakuje, da bo le-ta čim prej in v celoti prevzela evropski pravni red, prakso in evropske standarde.
V skladu s sklepi Evropskega sveta decembra 2006 je Unija zaustavila pristopna pogajanja s Turčijo za osem poglavij, ki so povezana z Dodatnim protokolom k Pridružitvenemu sporazumu med Evropsko skupnostjo in Turčijo. Dokler Turčija Dodatnega protokola, ki Pridružitveni sporazum razširja na osem srednje- in vzhodnoevropskih držav ter Ciper in Malto, ne bo začela dosledno izvajati, za osem poglavij ne bo mogla začeti pogajanj. Svet bo opravil pregled izpolnjevanja te obveznosti v letih 2007, 2008 in 2009 na podlagi rednih letnih poročil Komisije o napredku Turčije.
V skladu s sklepi Evropskega sveta decembra 2006 si bo Slovenija prizadevala za približevanje držav Zahodnega Balkana k EU. Slovenija bo države iz regije podpirala pri njihovih prizadevanjih za izpolnitev kopenhagenskih kriterijev ter pogojev iz stabilizacijsko-pridružitvenega procesa. Na osnovi izpolnjevanja omenjenih kriterijev bodo države Zahodnega Balkana namreč napredovale pri približevanju EU.
Slovenija se zaveda potrebe po novem institucionalnem dogovoru, ki bo okrepil tudi integracijsko sposobnost Unije, in bo pri oblikovanju le-tega aktivno sodelovala. Integracijska sposobnost se bo tako z institucionalnega kot finančnega vidika preverjala v vseh ključnih fazah pristopnega procesa, kar naj bi, vključno s povečanjem transparentnosti ter zagotovitvijo večje podpore javnosti nadaljevanju širitve, zagotovilo izboljšanje kakovosti širitvenega procesa.

Širitev schengenskega prostora in odprava nadzora na notranjih mejah novih držav članic pomeni v zadnjih letih eno od najpomembnejših političnih prioritet tako Evropske unije kot tudi naše države. Proces vzpostavitve zunanje meje EU, dokončanje priprav Slovenije za vstop v schengenski prostor in odprava nadzora na notranjih mejah je po ključnih odločitvah, ki jih je decembra 2006 o tem sprejel Svet EU in potrdil Evropski svet, postal dokončno časovno opredeljen. Realizacija odločitve o odpravi nadzora na kopenskih in morskih notranjih mejah do konca decembra 2007, oziroma na zračnih mejah najkasneje do konca marca 2008, prinaša za Slovenijo jasno opredeljene naloge - izvedbo potrebnih tehničnih priprav za vključitev v obstoječi schengenski informacijski sistem in izpolnitev vseh ostalih zahtev za uspešno evalvacijo usposobljenosti za polno izvajanje schengenskega pravnega reda. Praktično to pomeni uresničitev vseh načrtovanih ukrepov iz Schengenskega izvedbenega načrta in izvedbo potrebnih ukrepov za zagotovitev mejne kontrole v skladu z ugotovitvami v letu 2006 opravljene schengenske evalvacije ter bodočega, v jeseni 2007 načrtovanega ocenjevanja v zvezi s schengenskim pravnim redom, povezanim z informacijskim sistemom.
Nadalje ostaja pomembna prioriteta vzpostavitev schengenskega informacijskega sistema druge generacije (SIS II) in vzpostavitev sinergijskih povezav z drugimi evropskimi informacijskimi sistemi, zato bo Slovenija tudi v okviru izvajanja programa treh predsedstev tvorno sodelovala v teh procesih.

Slovenija se je kot prva izmed novih držav članic in kot trinajsta država članica 1. januarja 2007 pridružila evroobmočju. Od starih držav članic le Velika Britanija, Danska in Švedska niso prevzele skupne evropske valute. Velika Britanija in Danska imata poseben status, ki pomeni, da lahko sami odločata, ali bosta uvedli evro ali ne. Švedska in enajst drugih novih držav članic EU so članice EMU z derogacijo, od njih se pričakuje, da bodo prevzele evro, ko bodo izpolnile postavljene pogoje. V naslednjem letu bi lahko nekatere države članice zaprosile za vključitev v evropski mehanizem deviznih tečajev ERM II, druge pa bi lahko izpolnile zahteve za prevzem evra.
Eden izmed pogojev za prevzem skupne evropske valute, kriterij stabilnosti deviznega tečaja, se določa na podlagi dveletnega sodelovanja v ERM II. Izmed novih držav članic v ERM II že sodelujejo Estonija, Litva (obe vstopili hkrati s Slovenijo 28. junija 2004), Ciper, Malta in Latvija, ki sodelujejo od 2. maja 2005, in Slovaška, ki sodeluje od 28. novembra 2005.
Širitev evroobmočja na nove države članice z letom 2008 je odvisna od njihove pripravljenosti za prevzem skupne evropske valute. Komisija je v rednem konvergenčnem poročilu za leto 2006 ocenila, da Estonija in Latvija še presegata nominalni kriterij stabilnosti cen, Ciper nominalni kriterij javnega dolga, Malta pa v manjši meri presega vse nominalne kriterije razen obrestne mere.
Ne glede na navedeno vse nove države članice nadaljujejo s procesom gospodarske konvergence, dve državi članici, Ciper in Malta, pa zaenkrat načrtujeta uvedbo skupne evropske valute z letom 2008. Latvija, ki je sprva načrtovala uvedbo evra z letom 2008, je ta cilj prestavila, Estonija pa je tudi v spremembah Nacionalnega načrta za prehod na evro decembra 2006 izpustila 2008 kot ciljni datum za prevzem skupne valute. Litva, za katero sta Komisija in Evropska centralna banka v predčasnem konvergenčnem poročilu leta 2006 ocenili, da še ne izpolnjuje pogoja stabilnosti cen, ki bi omogočil prevzem evra z letom 2007, je uvedbo skupne valute prestavila na leto 2009.
Če bi se izkazalo, da bi v letu 2007 katera od držav članic izpolnila pogoje za uvedbo skupne valute z letom 2008, bo v naslednjem letu treba izvesti vse postopke ugotavljanja in izvajanja takšne odločitve. Svet bo moral temeljito oceniti vsak posamezni primer, zlasti ocene konvergenčnih poročil Komisije in Evropske centralne banke na osnovi kriterijev, določenih s Pogodbo Evropske skupnosti. V teh poročilih se prouči, v kolikšni meri je država članica uspešna pri doseganju visoke stopnje trajnostne konvergence na podlagi štirih konvergenčnih meril. Del ocene prispeva tudi usklajenost njihove nacionalne zakonodaje s pravom Skupnosti. Če bodo ena ali več držav članic izpolnile pogoje za uvedbo evra, bo Svet v letu 2007 po posvetovanju z Evropskim parlamentom njihovo posebno ureditev (derogacijo) odpravil. Z uredbo bo določil tudi končno menjalno razmerje za nove članice evroobmočja ter način uvedbe evra.
Slovenija podpira nadaljnjo širitev evroobmočja in bo zato spremljala proces gospodarske konvergence v državah, ki si prizadevajo za uvedbo skupne evropske valute. Slovenija bo prizadevanja teh držav podpirala tudi s posredovanjem lastnih izkušenj.

Dobro utečeni in načrtovani postopki večstranskega nadzora so bistveni za učinkovito usklajevanje fiskalne in gospodarske politike med državami članicami. Slovenija bo v skladu z 18-mesečnim programom poskušala racionalizirati tako proračunski nadzor kot oceno programov stabilnosti in konvergenčnih programov. Ti instrumenti politik morajo biti skupaj z učinkovitimi širšimi smernicami ekonomskih politik in priporočili za posamezne države usmerjeni k spodbujanju stabilnega gospodarskega razvoja v vseh državah članicah ter k doseganju visoke stopnje skladnosti, zlasti v državah članicah, ki so del evroobmočja. Svet bo leta 2007 v tesnem sodelovanju s Komisijo pregledal izvajanje Širokih smernic ekonomskih politik in sprejel odločitev glede morebitne potrebe po njihovi posodobitvi. Ta naloga bo opravljena v okviru dopolnitve Integriranih smernic za obdobje 2005-2008 in na podlagi nacionalnih akcijskih načrtov, ki so jih pripravile države članice. Dejavnost bo osredotočena na glavne stebre ekonomskih in fiskalnih politik v Evropi, kot so zagotavljanje k stabilnosti usmerjenih javnih financ, izboljšanju njihove kvalitete in vzdržnosti ter pospešitev ekonomskih in strukturnih reform.
Končno besedilo morebitnih predlaganih sprememb Širokih smernic ekonomskih politik bo pripravil Svet ekonomskih in finančnih ministrov in jih skupaj z dokumentom o ključnih temah predstavil spomladanskemu Evropskemu svetu. Evropska komisija je sicer že konec leta 2006 v okviru pregleda poročil o izvajanju Nacionalnih programov reform ocenila tudi izvajanje Širokih smernic ekonomskih politik.
Kot navedeno v poglavju prednostnih nalog o izvajanju Lizbonske strategije bo Slovenija nadaljevala z uresničevanjem prednostnih nalog, ukrepov in ciljev Nacionalnega programa reform.

V letu 2007 so bo nadaljevala razprava glede kakovostnega izboljšanja javnih financ. Globalizacija in demografski razvoj od držav članic in Evropske unije kot celote zahtevata, da ponovno razmislijo o tem, kako se porablja javni denar ter kako najbolje doseči dolgoročno gospodarsko in fiskalno vzdržnost. Kakovost javnih financ pri oblikovanju nacionalne politike in politike EU je ključna tudi za doseganje Lizbonskih ciljev gospodarske rasti in zaposlovanja.
Razprava o javnih izdatkih se bo odvijala okoli vprašanja, kako povečati izdatke, namenjene izobraževanju, inovativnosti in produktivnosti. Pri tem bosta pomembna zlasti izmenjava informacij in določanje najboljših praks, vključno z ocenjevanjem učinkovitosti javne porabe. V tem okviru bo potekala razprava tudi o nadaljnjem posodabljanju javnih uprav, katerega namen je spodbuditi zanesljivo gospodarsko delovanje, proračunsko disciplino ter dobro finančno poslovanje.

V 18-mesečnem programu Nemčije, Portugalske in Slovenije so se predsedstva zavezala k temu, da se bo revidiran Pakt za stabilnost in rast še naprej uporabljal na ekonomsko zdrav način in s posebnim poudarkom na dolgoročni vzdržnosti javnih financ držav članic tako s postopki v zvezi s čezmernim primanjkljajem kot na področju preprečevanja primanjkljaja.
Reforma Pakta stabilnosti in rasti, sprejeta leta 2005, je potrdila temeljna pravila in načela iz Pogodbe o evropski skupnosti ter ponovno uvedla soglasje v državah članicah glede vzdržnih javnofinančnih politik. Temelja sistema ostajata 3-odstotni prag za javnofinančni primanjkljaj in 60-odstotni prag za javnofinančni dolg.
Revidirani Pakt stabilnosti in rasti vsebuje določila glede zgodnjega zaznavanja čezmernih primanjkljajev ter takojšnjega ukrepanja ob njihovem pojavu, hkrati pa povečuje njegovo prožnost in ekonomsko utemeljenost. Revidirani Pakt posveča večjo pozornost predvsem gibanju javnofinančnega dolga in izvajanju strukturnih politik, ki povečujejo potencialno rast in dolgoročno vzdržnost javnih financ. V postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem se odločitve in priporočila sprejemajo na podlagi celovite ekonomske analize, bolj pa se tudi poudarjajo strukturna prizadevanja za fiskalno konsolidacijo in ne samo kratkoročni nominalni rezultati.
V letu 2007 bodo pomembne ocene, ugotovitve in ukrepi v obstoječih postopkih presežnih primanjkljajev posameznih držav članic. Tako bo ocenjeno, ali je Velika Britanija spoštovala priporočilo, da naj se njen presežni primanjkljaj odpravi v finančnem letu 2006/7. Na podlagi sporočila Komisije je Svet primanjkljaj nazadnje obravnaval na novembrskem zasedanju Sveta za ekonomske in finančne zadeve, ko je pozitivno ocenil ukrepe usmerjene v zmanjšanje primanjkljaja. Rok za odpravo čezmernega primanjkljaja v 2007 ima tudi Nemčija, vendar bo zaradi ugodne gospodarske klime po vsej verjetnosti izpolnjen že v letu 2006 (napoved Evropske komisije glede primanjkljaja v 2006 je 2,3% BDP). V letu 2007 morajo presežni primanjkljaj odpraviti še Italija, Poljska in Slovaška. Italija je v letu 2006 izkazala višji deficit od načrtovanega, kar pa je predvsem posledica enkratnega vpliva odločbe sodišča glede vračil davka. Deficit v 2006 naj bi znašal 4,7% BDP, v 2007 pa 2,9% BDP. V primeru odstopanj od cilja v letu 2007, bi Komisija lahko predlagala poziv Italiji po členu 104(9) Pogodbe o EU. Konkretnejše ukrepe v smeri odprave primanjkljaja v letu 2007 bo morala sprejeti Madžarska, kjer je primanjkljaj v letu 2006 presegel 10% BDP. V dopolnjenem konvergenčnem programu, ki ga je Madžarska sprejela septembra 2006, je zmanjšanje primanjkljaja za 7-odstotnih točk v letih 2006-2009 izpostavljeno kot prioriteta. Poljska sicer predvideva deficit na ravni 2% BDP v 2007, vendar se prihodnje leto izteče prehodno obdobje za obravnavo pokojninske reforme, ki naj bi k deficitu prispevala dodatni 2 odstotni točki BDP. S tem Poljska po vsej verjetnosti ne bo izpolnila priporočil Sveta, zato bo Komisija predlagala nova priporočila. Slovaška naj bi po napovedih Komisije v 2007 dosegla raven deficita na dovoljeni meji (3% BDP), zato Komisija zaenkrat ne namerava sprejemati novih ukrepov.
Slovenija bo na področju svojih javnih financ delovala v smeri zagotavljanja kriterijev, ki jih opredeljuje Pakt stabilnosti in rasti. Po formalnem sprejetju odločitve za vstop Slovenije v evro območje 11. julija 2006 je morala Slovenija v skladu s 4. členom Uredbe 1466/97 v 6 mesecih predstaviti svoj prvi Program stabilnosti. Ta opredeljuje ukrepe ekonomskih politik v obdobju do leta 2009 ob upoštevanju zadnjih napovedi makroekonomskih agregatov, ki so bili podlaga za proračuna za leti 2007 in 2008. Javnofinančne projekcije, predstavljene v Programu stabilnosti, ciljajo postopno znižanje javnofinančnega primanjkljaja do leta 2009 na 1% BDP ter ohranjanje ravni zadolženosti v BDP na trenutni ravni okoli 28% BDP. Pri tem so v projekcijah v celoti upoštevani učinki sprejete davčne reforme ter predviden višji obseg investicij v železniško infrastrukturo. Javnofinančna strategija zagotavlja, da se bo raven prihodkov v BDP znižala za 4,1 odstotnih točk, in sicer s 45,8% BDP v letu 2005 na 41,7% BDP v letu 2009. Prav tako se bo znižala raven odhodkov s 47,2% BDP v letu 2005 na 42,6% BDP v letu 2009, kar predstavlja znižanje za 4,6 odstotnih točk. Dokument opredeljuje tudi dolgoročna tveganja za vzdržnost javnih financ ob osnovnem scenariju, ki izhaja iz lanskoletnega poročila Komisije, predstavljene pa so tudi projekcije ob upoštevanih višjih stopnjah aktivnosti, ki bi jih Slovenija lahko dosegla ob izvedbi zadanih reformnih ukrepov. V tem primeru bi bila vzdržnost pokojninskega sistema zagotovljena do leta 2030, med letom 2030 in 2050 pa bi se izdatki za pokojnine povečali za 3,5% BDP.
Slovenija bo v okviru delovnih in drugih teles Sveta vključena v obravnavo postopkov presežnih primanjkljajev držav članic, kjer bo podpirala spoštovanje reformiranega Pakta stabilnosti in rasti.

Evropska komisija je konec leta 2006 predstavila Sporočilo za spomladanski Evropski vrh: Izvajanje prenovljene Lizbonske strategije za rast in zaposlitve, o katerem bo Svet EU opravil razpravo. Na podlagi priporočil v sporočilu Komisije ter razprave v Svetu EU bo spomladanski Evropski svet sprejel sklepe o nadaljnjem izvajanju Lizbonske strategije, prav tako pa bo Svet EU sprejel Priporočila o izvajanju ekonomskih politik in politik zaposlovanja držav članic. Države članice bodo do jeseni 2007 pripravile drugo poročilo o izvajanju ukrepov, ki so si jih zadale v nacionalnih programih reform, kjer bodo še posebej upoštevale specifična priporočila Sveta za države članice (country sprecific recommendations). V tem drugem krogu poročanja bo Slovenija skladno z Evropskim paktom za enakost spolov, sprejetem na zasedanju Sveta 23/24 marca 2006, ki od držav članic zahteva vključitev vidika spola v poročanje o izvajanju nacionalnih programov reform, posebej izpostavila tudi vidik enakosti spolov.
Evropska komisija v svojem sporočilu Evropskemu svetu ugotavlja, da reforme, ki so si jih države članice zadale v nacionalnih programih leta 2005, že dajejo prve rezultate, saj se je gospodarska rast v EU povečala na 2,8%, nezaposlenost pa se bo predvidoma zmanjšala na 7,3% v letu 2007. Večina držav članic zasleduje stabilne makroekonomske politike. Vse države članice so si zastavila ambiciozne cilje glede povečanja vlaganj v raziskave in razvoj. Prav tako si države članice aktivno prizadevajo za vzpostavitev sistema vse na enem mestu za podjetnike. Vse države članic pa so načeloma sprejele tudi koncept prožne varnosti kot način zagotavljanja varnosti zaposlitve. Po drugi strani Komisija ugotavlja, da je treba okrepiti delovanje notranjega trga na področju telekomunikacij in energije, potrebno je vzpostaviti sistem zaščite intelektualne lastnine na ravni skupnosti, države članice pa si morajo po mnenju Komisije med drugim prizadevati za doseganje dogovorjenih ciljev, ki jih je potrdil spomladanski Evropski svet 2006. Poleg tega Komisija med drugim predlaga državam članicam zmanjšanje administrativnih ovir za 25% do leta 2012 ter da sprejmejo spodbude za podaljšanje delovnega življenja in usposabljanja starejših od 45 let.
Hkrati s spremljanjem izvajanja Lizbonskega procesa po obstoječih smernicah bo v letu 2007 potekal tudi proces revizije veljavnih smernic, saj bo prenovljena Lizbonska strategija v letu 2008 vstopila v svoj drugi izvedbeni cikel. Evropski pakt za enakost spolov in Načrt za enakost spolov sta za Slovenijo močan politični argument za ohranitev in okrepitev vidnosti načela enakosti spolov v procesu priprave novih smernic za poročanje.
Glede sporočila Komisije Slovenija ocenjuje, da je pristop Evropske komisije pravi, saj Komisija tokrat ne predlaga novih ciljev, temveč poziva k uresničevanju zastavljenih nalog. Prav tako se Slovenija strinja, da je treba okrepiti sodelovanje s civilno družbo, nacionalnimi parlamenti in socialnimi partnerji ter da je treba vložiti še več napora v komuniciranje Lizbonske strategije javnosti. Pri izvajanju reform za doseganje ciljev Lizbonske strategije bo Slovenija v skladu s specifičnimi priporočili Sveta EU posebno pozornost namenila ukrepom, ki bodo prispevali k dolgoročni vzdržnosti pokojninskega sistema in bodo omogočali lažje soočanje s posledicami, ki jih prinaša staranje prebivalstva. Okrepiti namerava vlaganje v raziskave in razvoj in nadaljevati z ukrepi za povezavo raziskovalnih institucij in univerz z gospodarstvom. Slovenija bo nadaljevala tudi s prizadevanji za zmanjševanje administrativnih ovir. Posebna pozornost bo posvečena ukrepom, ki prispevajo k večji fleksibilnosti trga dela ob hkratnem zagotavljanju potrebne stopnje varnosti zaposlitve in socialne varnosti. Slovenija si bo z razvojno naravnano gospodarsko politiko prizadevala povečati delež zahtevnih in zlasti po znanju intenzivnih delovnih mest.

Evropska komisija bo jeseni 2007 pripravila Prvo poročilo o napredku glede izvajanja prenovljene Strategije trajnostnega razvoja EU. Poročilo bo obravnavano na Svetu EU, Evropski svet pa bo decembra sprejel splošne usmeritve za posamezne politike, strategije in instrumente. Poudarek bo na prednostnih nalogah, opredeljenih v sami strategiji, in na povezavi z Lizbonsko strategijo. Priprava stališč EU za zasedanje Komisije Združenih narodov za trajnostni razvoj bo druga prednostna naloga na tem področju.
Slovenija je v letu 2005 sprejela Strategijo razvoja, ki ustreza tudi merilom strategije trajnostnega razvoja. Izhajajoč iz prepričanja, da dvig blaginje prebivalcev, kar je temeljni cilj trajnostnega razvoja, ne zagotavlja število dokumentov, marveč uspešna integracija načel trajnosti v ključne dokumente ter potrebno zagotavljanje ravnotežja znotraj in med ekonomskim, socialnim in okoljskim razvojem, Slovenija ne bo sprejemala posebne strategije za trajnostni razvoj. Na osnovi doseženega in glede na zahteve Evropske komisije bo Slovenija v letu 2007 pripravila nacionalni prispevek za Poročilo o napredku pri izvajanju prenovljene Strategije.
Za 15. zasedanje Komisije Združenih narodov za trajnostni razvoj, ki bo potekalo v prvi polovici leta 2007 in bo namenjeno podajanju zavez in priporočil, t. i. policy session, v okviru že določenih tem (energetika za trajnostni razvoj, industrijski razvoj, onesnaževanje zraka/atmosfere, klimatske spremembe), bo Slovenija skladno z navodili komisije pripravila Poročilo o implementaciji ciljev in zavez na omenjenih področjih, sodelovala pri pripravi stališč EU za zasedanje.

Znanstvene raziskave in tehnološki razvoj ter prenos le-teh v gospodarstvo in na trg igrajo ključno vlogo pri ekonomskem razvoju. Glavni namen ukrepov EU je krepitev znanstvenih in tehnoloških temeljev evropskega gospodarstva in posledično njene mednarodne konkurenčnosti. Skladno s tem bo Evropa morala nadaljevati aktivnosti, ki bodo pripomogle k izboljševanju pogojev za raziskovalne dejavnosti in prenosa znanja v gospodarstvo ter povečevanje izdatkov namenjenih za investicije v raziskave in razvoj (cilj predstavlja 3% BDP).
Na področju znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja je EU predstavila okvirne programe, preko katerih s finančnimi vzvodi spodbuja raziskave ter tehnološki napredek v vseh panogah in tehnoloških področjih. V okviru 7. okvirnega programa (7. OP) ter Programa za konkurenčnost in inovacije (CIP) so izpostavljena ključna področja razvoja, ki bodo v celotni finančni perspektivi dopolnjena in nadgrajena. Leto 2007 bo v znamenju zagotavljanja pravočasnega začetka in uspešne izvedbe 7. OP za raziskave in tehnološki razvoj, ki za obdobje med letoma 2007 in 2013 predvideva sklad v višini 50,521 mrd EUR. Prav tako bo to leto zaznamovano z začetkom črpanja sredstev strukturnih skladov za področje razvoja, raziskav in inovacij na osnovi sprejetih operativnih programov, kar se pričakuje v drugem kvartalu 2007.
7. OP je zasnovan tako, da bo najbolje prispeval k ciljem Lizbonske strategije. Temu primerno je poudarek na tistih panogah in tehnoloških področjih, ki imajo v EU velik razvojni in prebojni potencial in bi jih bilo potrebno razvijati še naprej, da bi vzpostavili globalno konkurenčno prednost. Ta področja so: vgrajeni računalniški sistemi, nanotehnologija, trajnostni razvoj, biotehnologija, infrastruktura, varnost ter humanistične in družboslovne vede. Izrednega pomena so raziskave fuzijske energije v okviru EURATOM-a. V letu 2007 se bodo začele priprave na začetek gradnje mednarodnega termonuklearnega poskusnega reaktorja (ITER), ki je financiran v okviru 7. OP. Skozi postopek soodločanja pa se bo začel proces ustanovitve prvih dveh skupnih tehnoloških pobud v 7. OP, to sta Artemis in Eniac. Artemis in Eniac bosta v 7. OP umeščeni konec leta 2007 in delujeta kot horizontalni pobudi v okviru že ustanovljenih evropskih tehnoloških platform (ETP).
V letu 2007 pričakujemo analizo rezultatov, doseženih z izvedbo 6. okvirnega programa.
Slovenija podpira zastavljene cilje EU, saj se zaveda pomembnosti raziskav za razvoj v gospodarstvu. Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih med leti 2007-2023 podaja usmeritev o povečanju pozornosti raziskavam. Poudarek bo na nadaljnjem razvoju podjetniškega in inovativnega okolja, kot so nadgradnja VEM točke, tehnoloških parkov, univerzitetnih in podjetniških inkubatorjev ter razvoj obstoječih nacionalnih tehnoloških platform. Slovenija si prizadeva za članstvo v evropski tehnološki platformi na področju vgrajenih sistemov Artemis, saj je to področje pomembno tudi za razvoj slovenskega gospodarstva.

Sposobnost učinkovitega prenosa novih tehnoloških kot tudi ne-tehnoloških inovacij na trg, torej generiranja in trženja inovacij v evropskem gospodarstvu je ključnega pomena pri srečevanju s konkurenco in izzivi globalizacije. Evropa potrebuje jasno in učinkovito strategijo za vzpostavitev inovativnosti in inovacijam prijaznega okolja, hkrati pa politično voljo, da podpre paket aktivnosti, ki so potrebne za izboljšanje inovacijskega okolja.
V letu 2007 se bo nadaljevalo po poti začrtani v času finskega predsedstva. Ravno tako se bo nadaljevalo z že predstavljenimi pobudami za integrirano inovacijsko politiko, s pomočjo katere bi spodbudili inovacijski potencial ter s tem konkurenčnost evropskega gospodarstva. Oboje bo prispevalo k uresničevanju Lizbonske strategije.
V tem pogledu bo pomembno izvajanje okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije (CIP), ki združuje ukrepe EU na področju podjetništva, malih in srednje velikih podjetij (MSP), konkurenčnosti in inovacij.
Slovenija je podprla prizadevanja finskega predsedstva pri analizi ključnih dejavnikov inovacijske politike, ki mora pridobiti večjo težo med sedanjimi evropskimi politikami. Potrebno je dodatno spodbuditi celovito inovacijsko politiko na evropski ravni in tudi na nacionalnih ravneh, saj so inovacije in tehnološki razvoj med ključnimi dejavniki konkurenčnosti sodobnega gospodarstva.
Slovenija si prizadeva za čim boljšo sinergijo ukrepov, ki so namenjeni spodbujanju inovacij, tehnološkega razvoja ter podjetništva. V naslednjih letih bi radi vzpostavili slovenski inovacijski trg, ki bi združeval v širšem, evropskem, okviru v obliki mreženja Slovenijo z ostalimi državami članicami.
Slovenija si prizadeva povečati vlaganja v raziskave in razvoj, pri tem pa se zavedamo, da je za hitrejšo gospodarsko rast še pomembneje kot povečati sredstva, potrebno povečati učinkovitost uporabe le-teh in učinkovitost raziskav, povečati število inovacij ter pospešiti tehnološki razvoj v gospodarstvu in ga povezati z raziskovalnimi institucijami. Sedanji nacionalni ukrepi so na področju inovacijske politike dobro zasnovani, želimo pa si, da bi bilo sodelovanje v okviru držav članic tesnejše, še posebej na področju inovacij in delovanja inovativnih skupin kot npr. grozdov, tehnoloških platform, skupnih tehnoloških platform za usmerjen in učinkovit razvoj ter prenos rezultatov na trge.

Evropska komisija je predlagala ustanovitev EIT kot institucije, ki bi učinkovito združevala vse tri elemente »trikotnika znanja« (izobraževanje, raziskave in inovacije) in služila kot model povezav med visokim izobraževanjem, raziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom. EIT naj bi tako prispeval k boljšemu pretoku znanja v gospodarstvo ter tržni uspešnosti inovacij. EIT bo smiselno dopolnil obstoječe aktivnosti EU iz različnih programov (7. OP in CIP). Ena izmed nalog EIT pa bo prepričati podjetja, da bodo investirala v znanost in raziskave v EU ter da teh investicij ne bodo selila izven EU. Potrebno bo doreči odprta vprašanja glede same strukture in umestitve EIT v evropski prostor, predvsem pa rešiti vprašanje financiranja EIT, katerega naj bi s finančnimi sredstvi močno podprlo prav gospodarstvo.
Slovenija je mnenja, da bi EIT ob ustreznih pogojih lahko postal najpomembnejši instrument za krepitev povezav med celotnim evropskim gospodarskim in visokošolskim prostorom, ki bo omogočal lansiranje tržno uspešnih inovacij in tudi omogočal vključevanje vseh držav članic. Da bi lahko zadostil tem ciljem, bi moral biti zasnovan kot mrežna institucija brez odvečne birokratizacije in z aktivno participacijo gospodarstva, ki bi EIT tudi finančno podprlo.

Izboljšanje varstva pravic intelektualne lastnine je pomembna naloga pri ustvarjanju inovacijam prijaznega poslovnega okolja.
EU ima zato v načrtu, da bo predstavila celovito strategijo na področju intelektualne lastnine. Kot podlaga za Sporočilo javnosti, bo predhodno izvedeno javno posvetovanje.
EU si bo prizadevala doseči napredek pri oblikovanju učinkovitega pravnega okvira za varstvo pravic intelektualne lastnine podjetij s sedežem v EU. Prizadevala si bo doseči napredek tudi glede cenovno sprejemljivega, varnega in učinkovitega patentnega sistema, vključno z morebitnim enotnim vseevropskim sistemom za reševanje sporov v zvezi s patenti. Ravno tako se bo nadaljevalo delo v zvezi s kazenskopravno zaščito takšnih pravic.
Slovenija je mnenja, da je potrebno oblikovati učinkovit in predvsem tudi cenovno sprejemljiv patent skupnosti, ki bo podjetjem olajšal pridobitev patenta na ravni skupnosti in s tem dodatno podprl konkurenčnost evropskega gospodarstva. Slovenija je v tistem klubu držav članic, ki menijo, da Evropski sporazum o patentnih sporih (European Patent Litigation Agreementa, EPLA) predstavlja dobro osnovo za oblikovanje sodnega sistema.

Izobraževanju, usposabljanju in vseživljenjskemu učenju se vse bolj priznava ključna vloga za prihodnost EU. Gre za odločilne dejavnike pri doseganju ciljev Lizbonske strategije. Ob tem vedno bolj v ospredje prihaja nova socialna dimenzija izobraževanja - vloga vseživljenjskega učenja kot dejavnika prožne varnosti.
Slovenija bo aktivno nadaljevala tekoče delo, hkrati pa podala nove pobude. Skupno vmesno poročilo Komisije in Sveta o izvajanju delovnega programa »Izobraževanje in usposabljanje 2010« bo pripravljeno leta 2007. Obravnava in sprejem vmesnega poročila bosta potekala v času slovenskega predsedovanja EU, zato bo Slovenija posvetila veliko pozornost uresničevanju ukrepov, kot tudi spremljanju in upravljanju na ravni EU. Slovenija vzpostavlja mehanizme povezovanja in koordinacije omenjenega krovnega procesa v tesni povezavi z vsemi ostalimi procesi.
Slovenija bo precejšen pomen pripisala začetku akcijskega programa Skupnosti na področju vseživljenjskega učenja in bo pozorna na nemoten potek tega programa, ki predstavlja pomembno izhodišče za sodelovanje in podporo na področju izobraževanja v okviru delovnega programa »Izobraževanje in usposabljanje 2010«. Slovenija se na črpanje sredstev iz novega programa pospešeno pripravlja.
Slovenija med glavne cilje šteje večjo mobilnost učencev in delavcev ter preglednost in združljivost nacionalnih izobraževalnih sistemov. V tem okviru si bo prizadevala za sprejetje Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju evropskega ogrodja kvalifikacij. Izvajanje Priporočila naj bi prispevalo k izboljšanju preglednosti, primerljivosti in priznavanja kvalifikacij ter s tem spodbudilo mobilnost preko meja. Slovenija posebej izpostavlja zahtevo po jasni in preprosti prevedljivosti obstoječih stopenj izobrazbe in kvalifikacij, pridobljenih po različnih starejših pristopih, v skupno nacionalno ogrodje kvalifikacij in posredno v evropsko ogrodje kvalifikacij.
Slovenija bo nadaljevala delo na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, npr. s spodbujanjem dela za evropski sistem prenašanja kreditnih točk na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja (ECVET). V prihodnosti bo potrebno okrepiti poklicno izobraževanje in usposabljanje, zagotoviti osredotočen in holističen pristop, v katerem bi se poklicno izobraževanje in usposabljanje razvijalo kot bistveni element vseživljenjskega učenja, ob tesnem povezovanju z drugimi segmenti, še posebej visokošolskim.
Ostale obravnavane teme vključujejo vidike vseživljenjskega učenja (predšolsko in šolsko izobraževanje, usposabljanje učiteljev, izobraževanje odraslih in jeziki) ter razvoj kazalcev in spodbujanje raziskav na področju izobraževanja in usposabljanja.
Sprejem predloga Priporočila o kakovosti izobraževanja učiteljev je predviden v drugi četrtini leta 2007. Področje izobraževanja učiteljev Slovenija opredeljuje kot eno od prednostnih področij. Skladno s tem Slovenija predlaga, da se posebna pozornost temu področju posveti tudi v okviru vmesnega poročila 2006-2008 o uresničevanju programa »Izobraževanje in usposabljanje 2010«.
Posodobitev evropskih univerz velja za temeljni pogoj uspeha širše Lizbonske strategije, zato je od Evropskega sveta in neformalnega srečanja v Hampton Courtu leta 2005 dalje to pomembna tema na dnevnem redu EU. Na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta 2006 je bilo dogovorjeno odločnejše ukrepanje na evropski ravni za spodbujanje posodobitve univerz, ki mora biti uresničena do konca leta 2007 v okviru obnovljenega partnerstva za rast in zaposlovanje. Na začetku leta 2007 bo Komisija objavila poročilo o napredku reform visokega šolstva v državah članicah.
Ob praznovanju 20. obletnice programa Erasmus v letu 2007 bo na področju visokega šolstva poseben poudarek namenjen mobilnosti v visokem šolstvu.
Predsedstva bodo podpirala nadaljnji razvoj bolonjskega procesa, sodelovala pri pripravi ministrske konference maja 2007, usmerjala delovni program v naslednjem dvoletnem obdobju ter spremljala napredek na prednostnih področjih. Slovenija bo v drugi polovici 2007 kot članica trojke postala članica Odbora Skupine za spremljanje bolonjskega procesa in se pripravljala na prevzem vodenja bolonjskega procesa v prvi polovici leta 2008.

Slovenija bo v začetku leta 2007 namenila velik poudarek novemu predlogu Evropske komisije za revizijo regulativnega okvira za elektronske komunikacije. Revizija je potrebna zaradi razvoja tehnologij in konvergence omrežij in storitev. Sprememba zakonodaje naj bi poenostavila postopke implementacije zakonodaje in naj bi prispevala k povečanju konkurenčnosti in zadovoljstva uporabnikov. Zakonodajni okvir bi promoviral tudi inovacije in razvoj novih tehnologij, hkrati pa naj bi ustvaril pogoje za varne investicije. Regulacijski okvir elektronskih komunikacij, sprejet leta 2002, je dober, ni pa idealen in ne sledi popolnoma razvoju in konvergenci elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev v zadnjih letih, zato Slovenija podpira njegovo posodobitev in prilagoditev novim razmeram. V okviru tega si bo Slovenija prizadevala tudi za razširitev obsega univerzalnih storitev.
Aktivnosti v zvezi s predlogom o stroških za mednarodno gostovanje (Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta glede gostovanja v mobilnih omrežjih Skupnosti) bodo končane v letu 2007. Glavni cilj uredbe je znižanje cen klicev, od česar bodo imeli korist vsi uporabniki, a hkrati to ne sme ogroziti konkurenčnosti, operaterjem pa še vedno omogočiti fleksibilnost. Slovenija se načeloma strinja, da je pristop evropskega domačega trga ustrezen pristop za regulacijo cen za mobilna gostovanja, ob tem pa želi, da prehodno obdobje za omejitev maloprodajnih cen ne bi bilo definirano. Slovenija predlaga oblikovanje prehodnega obdobja, v katerem bi se maksimalne veleprodajne cene postopoma zniževale. Ob tem Slovenija opozarja na nujnost jasnejše opredelitve vloge Nacionalnega regulatornega organa v odnosu do Komisije.
Svet EU bo obravnaval tudi druge pomembne teme, kot sta prehod z analognega na digitalno radijsko in televizijsko oddajanje ter politika radijskega spektra.
Slovenija bo tudi nadaljevala delo pri dokončnem izoblikovanju notranjega trga za poštne storitve (Predloga Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 97/67/ES glede popolnega izoblikovanja notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti). Predlog prinaša pričakovano in predvsem edino možno rešitev v luči konsistentnosti z drugimi cilji Evropske unije, predvsem izgradnje enotnega evropskega trga ter potrjuje ciljni datum za popolno liberalizacijo poštnih trgov EU, določen v direktivi 97/67/ES, in sicer 1. 1. 2009. Slovenija podpira namen in cilje predlagane ureditve ter vsebinske rešitve in ob tem ugotavlja, da bo potrebno za implementacijo direktive v nacionalno zakonodajo zagotoviti dovolj časa in urediti optimalen način financiranja USO storitev.
Na področju informacijske družbe bo Slovenija aktivno sodelovala pri izgradnji vseprisotne informacijske družbe v okviru aktivnosti izvajanja in analize Strategije i2010, ki je ena najpomembnejših strategij za doseganje Lizbonskih ciljev, s poudarkom na razvoju in uporabi IKT v gospodarstvu in družbi. Slovenija podpira usmeritve in aktivnosti, ki se v tem okviru izvajajo in pripravljajo na nivoju EU, pri čemer tudi na nacionalnem nivoju pripravlja v skladu z i2010 prenovljeno strategijo razvoja informacijske družbe si2010, ki bo predstavljala temeljno podlago podpore razvoju informacijske družbe v Sloveniji. V skladu s temi usmeritvami bo Slovenija podprla pripravo akcijskega načrta za e-vključenost (Evropska strategija e-vključevanja), ki ga bosta pripravila Evropska komisija v sodelovanju s Svetom EU in državami članicami.
Hkrati bo sodelovala pri akcijskem načrtu e-uprave in direktivi o ponovni uporabi informacij javnega sektorja. Slovenija bo oblikovala in podpirala pripravo, izvajanje in spremljanje evropskih komunitarnih programov za pospeševanje informacijske družbe. Potrebno bo aktivno sodelovanje pri programu CIP (2. steber: Podpora politikam IKT), ki je namenjen razvoju storitev na področju e-uprave in e-zdravja za zagotavljanje enotne interoperabilne vseevropske informacijske platforme ter na področju e-poslovanja v smeri podpore inovativnosti in konkurenčnosti gospodarstva, predvsem segmenta MSP. Izvajanje programa eContentPlus bo zahtevalo dodatne napore za doseganje ustrezne podpore razvoju vseevropske e-vsebine na področju znanosti, kulture, izobraževanja in geografskih sistemov. Evropska prizadevanja pri nadgradnji in izvajanju programa Varnejši internet Plus so namenjena promociji in zagotavljanju varnosti komunikacijskih sistemov in storitev ter zagotavljanju zasebnosti ob njihovi uporabi. Poleg teh programov, ki so v osnovi namenjeni spodbujanju vzpostavitve in uporabe e-storitev in interneta, bo Slovenija aktivno podpirala izvajanje programov za spodbujanje raziskav in razvoja s področja informacijske družbe, predvsem programa IST (tehnologije informacijske družbe) v okviru 7. OP.
Slovenija bo orientirana v omogočanje in zagotavljanje vključenosti vseh v sodobne družbene in tehnološke tokove. Bistvene aktivnosti bodo usmerjene k prebivalstvu s posebnimi potrebami, ki obsega populacijo gibalno oviranih ter telesno prizadetih, gluhih in naglušnih, slepih in slabovidnih ter populacijo starejšega prebivalstva. Vključevanje teh skupin prebivalstva v informacijsko družbo pomeni izkoriščanje rezultatov in pridobitev, ki jih prinaša in omogoča sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija. Skrb za starejše in bolne je naloga vsake družbene skupnosti, pri tem pa je izkoriščanje sodobne tehnologije lahko le v pomoč. Slovenija želi vzpodbuditi digitalizacijo, ki omogoča, da so vsebine, tudi kulturne, umetniške, vsebine kulturne dediščine dostopne vsem in vsakomur. Propadanje gradiv in dokumentov v klasičnih arhivih terja takojšen skupen evropski pristop, če naj se naše delo in delo naših predhodnikov ohrani in je dostopno vsem rodovom, ki prihajajo za nami. Z uporabo sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij lahko z digitalizacijo vsebin zagotovimo vključenost vseh ter dostopnost do vsebin tudi tistim, ki jim je sicer to onemogočeno.
Ostale ključne zadeve, ki bodo obravnavane na Svetu EU ter s katerimi se bo soočila Slovenija, so tudi uvedba številke EU za klic v sili, oblikovanje in izvajanje strategije za varno informacijsko družbo, izvajanje strategije za zagotavljanje varnosti omrežij in informacij, reševanje problema neželenih elektronskih sporočil (SPAM) ter razvoj inteligentnih transportnih sistemov.
Glede na rezultate in sporočila obeh dosedanjih svetovnih vrhov o informacijski družbi kot tudi prvega Svetovnega foruma o upravljanju interneta se bodo procesi v zvezi s problematiko internetnega upravljanja v naslednjih letih še intenzivirali. Na tem področju deluje Slovenija v EU na več vzporednih ravneh, kar zahteva posebne napore pri koordinaciji vseh razpršenih aktivnosti. EU ima svojo vizijo glede razvoja informacijske družbe kot tudi instrumentov, potrebnih za doseganje zastavljenih ciljev. K problematiki upravljanja interneta štejemo med pomembnejše izzive, poleg iskanja ustreznih organizacijskih modelov, še premostitev digitalnih ločnic, zagotavljanje človekovih pravic vključno s svobodo izražanja na internetu, multikulturnost in večjezičnost ter širitev informacijske družbe za vse. Dejavnosti v zvezi s svetovnim vrhom o informacijski družbi in s tem povezanimi vprašanji upravljanja z internetom dajejo EU možnost, da z močnim ozadjem nastopa pri reševanju nekaterih ključnih svetovnih problemov izven meja EU. EU se tu pojavlja tudi v vlogi varuha manj razvitega sveta in okolij, ki niso pod vplivom drugih svetovnih velikih sil.
Slovenija bo sodelovala z Evropsko komisijo in drugimi članicami EU pri iskanju poti za vključevanje njenih predstavnikov v ustrezne organe in telesa, ki bodo delovala na področju Svetovnega vrha o informacijski družbi in Svetovnega foruma o upravljanju interneta IGF ter tako zagotavljala prisotnost njenih usmeritev neposredno na mestih, kjer se sprejemajo odločitve. Aktivna vloga Slovenije lahko na podlagi dosedanjih izkušenj močno prispeva k prepoznavnosti sposobnosti Slovenije pri nekaterih temeljnih svetovnih vprašanjih prihodnosti.
Evropska komisija bo pripravila tudi sporočilo v zvezi z oceno Evropske agencije za varnost omrežij in informacij (ENISA), kar bo sprožilo razpravo o prihodnjem mandatu in novi pravni podlagi za Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij.

EU si je z Lizbonsko strategijo zadala cilj postati najbolj konkurenčno, na znanju temelječe gospodarstvo do leta 2010. Ambicije so velike, zato je pomembno, kakšne aktivnosti si zastavimo na poti do tega cilja.
Aktivnosti morajo spodbujati vse ukrepe in pobude, tako notranje kot zunanje, s katerimi se prispeva k izboljšanju in varovanju evropske konkurenčnosti v globalnem smislu in ki bodo Evropo naredile ne samo eno od možnih lokacij, kamor bi vlagatelji investirali svoj kapital, ampak prvo, kamor bi ga sploh želeli investirati.
Slovenija podpira strategijo EU za povečanje konkurenčnosti gospodarstva. V tem pogledu je za državo najpomembnejša Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 do 2023, ki vsebuje na EU nivoju predlagane ukrepe prevedene v okvir slovenskega gospodarstva: spodbujanje tehnološkega razvoja, inovativnosti, podjetništva, povečanje privlačnosti Slovenije za tuje strateške investicije ter ugoden razvoj javno-zasebnih partnerstev so med ključnimi dejavniki za povečanje konkurenčnosti gospodarstva.

Strategija za notranji trg odpravlja prepreke in zagotavlja delovanje štirih svoboščin ter s tem prispeva k večji fleksibilnosti ter konkurenčnosti gospodarstva. Kljub napredku na tem področju pa notranji trg še ni dokončno oblikovan. Pravzaprav to ni naloga z jasno določenim koncem, je kontinuiteta aktivnosti z željo doseči popolno integracijo trga. Potrebno je zagotoviti kontinuiteto aktivnosti za vzpostavitev polno delujočega notranjega trga ter harmonizacijo ureditev v državah članicah.
V prvi polovici leta 2007 je pričakovati Sporočilo Komisije o pregledu politike notranjega trga od vsega začetka do danes. Sporočilo Komisije bo pomagalo identificirati področja uspehov in nadaljnjih izzivov potrebnih za dopolnitev notranjega trga. Identificirani izzivi bodo pomembna osnova za nadaljnje delo, tako na nivoju EU, kot v posameznih državah članicah.
Na področju prostega pretoka blaga se bodo v prihodnjem letu obravnavala vprašanja standardizacije, revizija novega pristopa in področje vzajemnega priznavanja, nadaljevala se bo revizija direktive o gradbenih proizvodih, direktiva o električni varnosti, direktiva o plovilih za rekreacijo in v zvezi z globalno usklajenim sistemom razvrščanja in označevanja kemikalij. Na področju javnih naročil bo treba dokončati revizijo direktive o pravnih sredstvih za javna naročila ter predlog direktive o javnih naročilih za javno-zasebna partnerstva in predlog direktive o javnih naročilih na obrambnem področju.
Slovenija se zaveda pomembnosti delujočega in harmoniziranega notranjega trga, zato bo aktivno sodelovala pri usklajevanju predlogov direktiv.

Cilj pobude za bolje oblikovane predpise je zagotoviti ustrezne, proporcionalne, učinkovite predpise, ki dosežejo namen, zaradi katerega so bili vzpostavljeni, ter odpraviti nepotrebna administrativna bremena ter stroške, ki ob tem nastajajo.
Odpravljanje nepotrebnih administrativnih bremen bo prispevalo k hitrejši odzivnosti javne uprave ter večji fleksibilnosti gospodarstva. Oboje je ključnega pomena za krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva.
Nadaljevalo se bo ozaveščanje o usklajevanju, spremljanju, izboljšanju in pospeševanju procesa za boljše oblikovanje predpisov. Eno od pomembnejših področij bo razvoj dosledne metodologije za oceno administrativnih obremenitev, kar bo omogočilo določitev ciljev in njihovo spremljanje.
V prvi polovici 2007 bo Evropska Komisija objavila sistem presoje vplivov predpisov na obremenitev podjetij ter socialno in okoljevarstveni vidik. Poglavitni cilj je bistveno zmanjšanje nepotrebnih administrativnih obremenitev, pri čemer bo posebna pozornost namenjena MSP. Neposredne pozitivne učinke zaradi zmanjševanja administrativnih bremen bodo imeli tudi državljani.
S poenostavitvijo zakonodaje na nacionalni ravni bo povezan tudi začetek pobud za odkrivanje najboljših praks in spodbujanje njihove izmenjave v državah članicah.
Slovenija podpira napore EU pri zmanjševanju administrativnih ovir za poslovanje na ravni EU in priznava prioritetno mesto reševanju tega področja.

Izvajalci državne statistike si bodo prizadevali, da bodo na voljo visoko kakovostne, zanesljive in relevantne uradne statistične informacije. Pri tem bodo upoštevali tudi načela Kodeksa ravnanja evropske statistike (European Statistics Code of Practice), ki vsebuje standarde za neodvisnost državnih statističnih organov in statističnega organa Skupnosti in predstavljajo zagotovilo za dobro delovanje evropskega statističnega sistema in proizvodnjo kakovostnih in zanesljivih statističnih podatkov. Standardi Kodeksa so mišljeni kot zaveza ravnanja za statistične ustanove v Evropski skupnosti in na nacionalni ravni.
V povezavi s pridobivanjem statističnih podatkov je treba upoštevati tudi prizadevanja za poenostavitev statističnih zahtev s prerazporejanjem prednostnih nalog in za boljšo uporabo že obstoječih podatkov ter izdelavo analize stroškov in koristi za vse nove statistične zahteve in s tem v zvezi bolje oblikovanih predpisov, kar bo učinkovalo na splošno zmanjšanje upravnega bremena, zmanjšano obremenitev enot poročanja in omogočilo učinkovitejšo porabo sredstev.
Slovenija se bo preko svojih predstavnikov vključevala v pripravo zakonodajnih aktov na področju statistike že na samem začetku, torej ko bo predlagatelj potrebo predstavil ter aktivno sodelovala v postopku sprejemanja predlogov pravnih predpisov. Pri tem bo sledila predstavljenim ciljnim smernicam. Posebno pozornost bo namenila naslednjim predlogom predpisov:
- Srednjeročnemu programu statističnih raziskovanj 2008-2012, ki ga je novembra 2006 predlagala Evropska komisija. Program upošteva načela Kodeksa ravnanja evropske statistike in ima vgrajena varovala in usmeritve za poenostavitve, določanje prioritet, razbremenjevanje enot poročanja, ocenjevanje stroškovne učinkovitosti glede na vzpostavitev uravnoteženega odnosa med zahtevami in viri. Novi srednjeročni program poleg strateških ciljev torej zajema tudi ukrepe za zmanjšanje administrativnih bremen v naslednjih 5 letih.
- Uredbi o posredovanju statističnih podatkov s področja statistike energetike na Eurostat. Uredba natančno določa vsebino kratkoročnega mesečnega, rednega mesečnega in letnega poročanja. Navedene so definicije in terminologija ter kriteriji kakovosti in roki za posredovanje podatkov. Sprejem uredbe je pomemben s stališča naraščanja cen energentov in zanesljive oskrbe.
- Popisu prebivalstva in gospodinjstev: Popis se načrtuje leta 2011, njegov namen pa je zbrati podatke o prebivalstvu, gospodinjstvih in stanovanjih, za načrtovanje prihodnjih potreb, odločitev in trendov na različnih teritorialnih ravneh države in v različnih družbenih skupnostih. Slovenija načrtuje, da bo vse potrebne podatke zbrala iz registrov in administrativnih virov, zato bo pri določanju zakonske podlage za popis zagovarjala fleksibilnost in »output« pristop.

Nadaljevalo se bo delo v zvezi z akcijskim načrtom za državne pomoči, še posebno z obravnavo predloga o postopkovni uredbi (Uredba Sveta (ES) št. 659/1999) in predloga uredbe o pooblastitvi (Uredba Sveta (ES) št. 994/98).

Industrijska politika ima ključno vlogo v okviru prizadevanj EU za doseganje Lizbonskih ciljev. Splošni cilji nove, integrirane industrijske politike, ki temelji na kombinaciji horizontalnih in posebnih sektorsko usmerjenih ukrepov, so okrepitev konkurenčnosti in zagotovitve solidne gospodarske rasti na podlagi okrepitve zmogljivosti evropskih družb, spodbujanja razvoja podjetniških kapacitet in novih tehnologij ter izboljšanja okvirnih pogojev za proizvodnjo. Sodobna industrijska politika prav tako ponuja določene rešitve v zvezi z obstoječim obsegom in tveganjem deindustrializacije ter vzpostavitev boljših okvirnih pogojev za predelovalne dejavnosti. Eden pomembnejših ciljev je tudi vzpostavitev pravega okolja za razvoj MSP, kot nosilcev inovativnosti v gospodarstvu, ter spodbujanje vlaganj v raziskave in razvoj s primernimi, »tailor-made«, ukrepi.
Nadaljevalo in posebej se bo izpostavilo nekatere že v letu 2005 začete horizontalne pobude za izvajanje industrijske politike ter industrijsko politiko, specifično za posamezne sektorje (sektorske pobude) na področjih avtomobilske industrije, gradbeno-strojne industrije, tekstilne industrije, biotehnologije, keramične industrije, informacijsko-komunikacijske tehnologije. V prvi polovici leta 2007 bo pozornost prav tako usmerjena v priprave Vmesnega poročila o izvajanju industrijske politike, ki bo predvidoma izšlo julija 2007.

Revidirana Lizbonska strategija poudarja ključno vlogo, ki jo imajo majhna in srednje velika podjetja za rast in zaposlovanje.
Leto 2007 bo nadaljevalo s pobudami, ki jih je začrtal spomladanski Evropski svet 2006, v središču pozornosti bodo načelo dajanja prednosti majhnim podjetjem (»Think Small First«) ter prizadevanja za uresničitev zastavljenega cilja ustanovitve novega podjetja z vsemi potrebnimi postopki v največ 7 dneh. Vzporedno s tem načelom se bo spodbujalo vodilo vzpostavitve ustrezne zakonodaje, iskanje možnosti za izboljšanje delovnih pogojev in podjetniške kulture za MSP ter lažji dostop MSP do finančnih sredstev na podlagi omogočanje dostopa MSP do ustreznih programov Skupnosti, kot sta 7. OP ter CIP ter na podlagi dostopa do relevantnih finančnih instrumentov.
Slovenija pozdravlja prizadevanja EU na tem področju ter si tudi sama prizadeva za vzpostavitev ugodne podjetniške klime za razvoj MSP tudi preko izkoriščanja instrumentov, ki jih nudi EU.

Na področju finančnih storitev bo prednostna naloga EU predvsem napredek pri strategiji za povezovanje evropskega trga finančnih storitev v obdobju 2005-2010. Napredek na tem področju bo pospešil čezmejne aktivnosti, okrepil učinkovitost in konkurenčnost finančnega sektorja ter posledično izboljšal splošne pogoje za investiranje v Evropski uniji, ob tem pa zagotovil ustrezno varstvo potrošnikov in finančno stabilnost. V tem kontekstu si bo EU prizadevala za nadaljnje izboljševanje finančne stabilnosti in učinkovite ureditve kriznega upravljanja. Pozornost bo namenjena polni implementaciji sprejetih ukrepov iz Akcijskega načrta za finančne storitve, poleg tega pa zlasti poglobitvi integracije trga maloprodajnih finančnih storitev ter nadaljnjemu razvoju trga investicijskih skladov v skladu z Belo knjigo Komisije. Opravljen bo tudi naslednji pregled Lamfalussyjevega okvira in nadaljevan evolucijski pristop k nadaljnjemu regulativnemu zbliževanju nadzora finančnega trga.
Na podlagi prihodnjega predloga Komisije si bo EU prizadevala doseči dogovor o obsežni reviziji direktiv na področju zavarovalništva (Solvency II), in sicer z namenom podpreti finančno trdnost in stabilnost zavarovalnic. Končni cilj teh ukrepov je izboljšati varstvo imetnikov zavarovalniških polic in upravičencev v Evropski uniji. Okrepila se bodo prizadevanja za dokončno vzpostavitev enotnega in učinkovitega plačilnega sistema Evropske unije, zlasti z vidika pospeševanja finančnih transakcij med državami članicami. Tako bodo prizadevanja usmerjena v sprejem predloga direktive o plačilnih storitvah na notranjem trgu, katere namen je vzpostaviti sodoben in usklajen pravni okvir za plačilne storitve. Poskušal se bo doseči tudi dokončen sprejem predloga direktive, ki bo na področju finančnih storitev spremenila postopke in kriterije za bonitetno presojo pridobitve oziroma povečanja poslovnih deležev v finančnem sektorju. Namen predloga direktive je izboljšati pravno varnost, jasnost in preglednost omenjenih postopkov.
Slovenija bo dala pri svojem delu prednost tistim predlogom, ki bodo ob upoštevanju obstoječega stanja vodili do povečevanja konkurenčnosti in učinkovitosti slovenskega finančnega sektorja in njegove povezanosti s finančnimi trgi EU in zunaj njega. Tako si bo na področju investicijskih skladov prizadevala za nadgradnjo obstoječe UCITS direktive (o kolektivnih naložbenih podjemih za investiranje v prenosljive vrednostne papirje) s poenostavitvijo sedanjih mehanizmov za uporabo potnega lista ter možnostjo oblikovanja učinkovitega in ustreznega izvlečka prospekta. Na področju zavarovalništva bo Slovenija aktivno sodelovala pri podaji konkretnih stališč do predlogov Komisije pri projektu »Solvency II«.
Slovenija je že podprla ukrepe, predvidene v »Beli knjigi o politiki finančnih storitev za obdobje 2005-2010«, katere poglavitni namen je nadaljnja integracija finančnih trgov s poudarkom na izvajanju že sprejete zakonodaje in ukrepov. V prihodnosti bi moral biti dan večji poudarek izboljšanju sodelovanja med nadzorniki finančnih trgov. Poenotenje pravil znotraj EU, ki so usmerjena k večjemu razvoju čezmejnih aktivnosti, se lahko učinkovito izvaja le ob hkratnem boljšem sodelovanju nadzornikov. Glede nadaljnjega oblikovanja predpisov na ravni EU Slovenija podpira pristop Komisije glede presoje vpliva posameznega predpisa na delovanje finančnih trgov in usklajevanje z vsemi zainteresiranimi stranmi, da bi bila njegova implementacija izvrševanje v prihodnosti lažja. Pri zakonodajnih predlogih, ki šele bodo posredovani v obravnavo Svetu, se bo Slovenija aktivno vključila v postopek sprejema v čim zgodnejši fazi, pri podaji stališč na dokumente pa aktivno sodelovala tako z predstavniki nadzora finančnega sektorja, kot tudi s predstavniki industrije.

Prednostna naloga EU na davčnem področju bo pospešitev dela v zvezi z obdavčitvijo v Evropski uniji, z namenom povečati preglednost in enostavnost ter zmanjšati administrativne stroške in stroške v zvezi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti. S tem bi dosegli izboljšanje poslovnega okolja na notranjem trgu Evropske unije in okrepili konkurenčnost evropskega gospodarstva kot celote, ne da bi bili pri tem ogroženi davčni prihodki. EU si bo zato prizadevala za spodbujanje, posodobitev in poenostavitev ureditve na področju davka na dodano vrednost in skupnostnih pravil za trošarine. Nadaljevalo se bo delo na področju okrepitve boja proti davčnim goljufijam v Evropski uniji ter na področju skupne konsolidirane davčne osnove podjetij.
Evropska komisija načrtuje nekaj predlogov na davčnem področju, med njimi je predvideno, da bo posredovala Sporočilo o stopnjah DDV, ki se poleg splošne stopnje DDV uporabljajo v državah članicah. Predmet tega Sporočila bo ocena vpliva takšnih stopenj na ustvarjanje delovnih mest, ekonomsko rast in delovanje notranjega trga. V tem okviru se nakazuje tudi razprava o možnostih za predložitev novih predlogov na področju nižjih stopenj DDV. Pojasnitev tega področja bo odpravila negotovost za podjetja in državljane. Komisija načrtuje tudi posodobitev določb DDV glede finančnih in zavarovalniških storitev, s pomočjo katerih bi lahko podjetja izboljšala svoje ekonomske in pravne strukture in s tem povečala svojo konkurenčnost. Na področju trošarin Komisija načrtuje poenostavitev in posodobitev Direktive 92/12 v zvezi z določitvijo pravne podlage za uvedbo elektronskega nadzora trošarinskih izdelkov med državami članicami in posodobitev drugih določb o nadzoru, proizvodnji, skladiščenju in prevozu trošarinskih izdelkov.
Na področju DDV se Slovenija ne zavzema za hitre in obsežne spremembe sistema, ampak za postopno prilagajanje in posodabljanje obstoječega sistema s ciljem, da se administrativni postopki čimbolj poenostavijo in poenoti njihovo izvajanje med državami članicami, vendar hkrati ohranijo oziroma okrepijo vsi potrebni nadzorni mehanizmi, s katerimi je mogoče učinkovito preprečevati zlorabe sistema in hitro odkrivati kršitve predvsem v trgovini med državami članicami EU. Pri odobravanju izjem in sistema njihovega uveljavljanja si Slovenija prizadeva za racionalni pristop. Zaradi enostavnosti sistema in enotnosti njegovega izvajanja je primerno, da je izjem čim manj, vendar pa je treba upoštevati specifične potrebe posameznih držav članic. Slovenija zagovarja le tiste posebne rešitve, ki ne ogrožajo delovanja notranjega trga, ne izkrivljajo konkurence med državami članicami in omogočajo učinkovit nadzor odobrenih izjem brez pretiranih administrativnih stroškov. Slovenija pa se bo aktivno vključevala v prizadevanja za zmanjševanje zlorab na področju davkov.
Na področju trošarin si Slovenija prizadeva za posodobitev obstoječega sistema in za njegovo prilagoditev potrebam sodobnega elektronskega komuniciranja. V tem kontekstu Slovenija pozdravlja izvajanje ukrepov za uvedbo elektronskega spremljanja gibanja trošarinskih izdelkov. Tudi na področju trošarin bi nove rešitve na dolgi rok morale zagotavljati učinkovit nadzor gibanja trošarinskih izdelkov, kjer je velika možnost oškodovanja proračunov držav članic, ob hkratnem čim manjšem administrativnem bremenu za zavezance.
Na področju direktnih davkov bo Slovenija sodelovala v razpravi o odprtih vprašanjih v zvezi s skupno konsolidirano davčno osnovo podjetij, z namenom osvetliti vse prednosti in slabosti predlagane nove ureditve.

Nadaljevalo se bo delo na področju usklajevanja prava družb in upravljanja družb. Delo v zvezi z direktivo o čezmejnih prenosih sedežev družb in direktivo o pravicah delničarjev naj bi bilo zaključeno najpozneje v prvi polovici 2008.
Nadaljevalo se bo tudi delo na področju posodabljanja prava družb in izboljšanju upravljanja podjetij, in sicer glede upravljanja in povezovanja družb, piramidnih iger, poenostavitve tretje in šeste direktive, pravil o razkritju ter evropskih zasebnih podjetij.

Prva prednostna naloga na tem področju bo zaključek del v zvezi s predlogom uredbe Sveta in EP za posodobljen carinski zakonik EU in predlogom odločbe Sveta in EP o e-carini, da bi ustvarili standardizirano elektronsko okolje za carinske organe in gospodarstvo.
V letu 2007 se bo iztekel program Carina 2007. Komisija in države članice so ocenile, da je program bistveno pripomogel k uniformnemu delovanju carinske unije, zato je bilo že na podlagi prvega branja na Svetu EU in v EP doseženo soglasje za naslednji program Carina 2013, ki bo nadaljeval začeto delo.
Carina 2013 med glavnimi cilji navaja: okrepitev varnosti in varovanja, razvoj sodelovanja med carinskimi upravami in organi sedanjih in prihodnjih držav članic, usmerjeno skupno učenje in usposabljanje, omogočanje uresničevanja pobude za e-carino in predvsem za zagotovitev enotnega izvajanja carinske zakonodaje na notranjem trgu in boja proti goljufijam.
Začel se bo obravnavati Predlog sprememb in dopolnitev uredbe EP in Sveta (ES) št. 515/97 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje. Cilj tega predloga je širitev namenov uporabe podatkovne baze Carinskega informacijskega sistema (CIS) in ustvarjanja identifikacijske podatkovne baze za carinske preiskave.

Slovenija bo na področju politike in usmeritev razvoja evropskega turizma sledila dvema glavnima ciljema, to sta trajnostna rast turizma v Evropi za več in boljša delovna mesta, ter izboljšanje konkurenčnosti evropske turistične industrije za ohranitev Evrope kot primarnega turističnega cilja. Predsedstva bodo zato posebno pozornost namenila predlogu Komisije o Evropski agendi 21 za turizem, ki se pričakuje v drugi polovici leta 2007.
V prvi polovici 2007 bo pod nemškim predsedstvom organizirana konferenca EU ministrov pristojnih za turizem, v drugi polovici 2007 bo predsedujoča Portugalska gostila redni letni evropski turistični forum, ki kot učinkovita platforma usklajevanja politik in usmeritev evropskega turizma ponuja možnost za seznanjanje z dobrimi in inovativnimi praksami na področju turizma, nujnimi za spodbujanje razvoja in ohranjanje raznolikosti, privlačnosti in kakovosti evropskih destinacij.
Evropski turistični Forum 2007 bo prinesel prvega zmagovalca pilotnega projekta »Evropske destinacije odličnosti«, ki je izvedbeno orodje programa Skupnosti za spodbujanje evropskega turizma.

Slovenija podpira napore za izdelavo celovite evropske energetske politike. Sodelovala bo pri oblikovanju splošne, skladne in dosledne energetske politike za Evropo, ki izhaja iz sklepov Evropskega sveta marca in junija 2006 ter energetskega svežnja (Strateški pregled energetske politike, Dolgoročni načrt rabe obnovljivih virov, Pregled notranjih energetskih trgov, Prednostni načrt za medsebojno povezovanje in infrastrukturo, Sporočilo o trajnostnih tehnologijah za uporabo premoga, Komunikacija o jedrski energiji ter Energetsko tehnološko strateški načrt, Napredek na področju biogoriv ter Napredek pri proizvodnji elektrike iz obnovljivih virov). Tega je Evropska komisija predložila v začetku leta 2007 in bo namenjen doseganju treh glavnih ciljev EU glede trajnosti, konkurenčnosti in zanesljivosti oskrbe. Strateški pregled energetske politike pomeni korak naprej, saj bo vseboval konkretne predloge za razvoj energetske politike za Evropo. Pripravo prednostnega akcijskega načrta, ki bo sprejet na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta leta 2007, ocenjuje Slovenija kot izjemno pomembno.
Slovenija bo podpirala krepitev zunanjih odnosov EU na področju energetike. Krepitev dialoga med najpomembnejšimi državami proizvajalkami in porabnicami energije ter državami po katerih ozemlju poteka tranzit energije Slovenija ocenjuje kot zelo pomembno. Slovenija tudi ocenjuje, da bo v prihodnjem obdobju potrebno intenzivneje obravnavati področja povečevanja energetske učinkovitosti in spodbujanja obnovljivih virov energije. Zlasti pomemben bo okrepljen dialog EU z Alžirijo in Norveško, posebno pozornost pa bo ponovno potrebno nameniti učinkovitosti dialoga med EU in Rusijo. Ta dialog je potrebno vključiti v okvir novega Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju. Slovenija ocenjuje kot zelo pomembno izvajanje Pogodbe o ustanovitvi energetske skupnosti, s katero se vzpostavlja notranji trg z državami jugovzhodne Evrope, ter poglabljanje odnosov s sredozemskimi partnerkami na področju energetike.
Julija 2007 bo tudi začetek popolnega odprtja trgov z zemeljskim plinom in električno energijo. Slovenija ocenjuje, da bo to spodbudilo razpravo o izboljšanju medsebojne povezanosti in usklajenosti med zakonodajalci, izvajalci energetskih dejavnosti in uporabniki energetskih storitev. S strani Evropske komisije bodo predlagani tudi ukrepi za zagotovitev dokončnega oblikovanja notranjega trga za električno energijo in zemeljski plin (revizija Direktive 2003/54, revizija Direktive 2003/55, revizija/razširitev Uredbe 1228/03, revizija/razširitev Uredbe 1775/05, revizija Direktive 2004/67 in Direktive 2005/89 ter Direktiva/Uredba o skladiščenju plina). Slovenija podpira pričakovano sprejetje prednostnega načrta za medsebojno povezovanje z infrastrukturo (Priority Interconnection and Infrastructure Plan). Ocenjujemo, da se bodo na ta način odprle možnosti za izgradnjo energetskih oskrbovalnih poti v skladu s strategijo EU za večjo raznovrstnost, kar bo vplivalo na stabilnejše razmere na notranjem energetskem trgu in omogočalo oblikovanje novih rezerv energentov.
Slovenija ocenjuje, da je potrebno aktivno delovati na področju izboljšanja energetske učinkovitosti. To bo temeljilo na izvajanju akcijskega načrta (Akcijski načrt za energetsko učinkovitost: Uresničitev možnosti), s posebnim poudarkom na energetski učinkovitosti stavb, prometa in gospodinjskih naprav. Slovenija si bo prizadevala za iskanje mehanizmov, ki bodo spodbujali inovacije, raziskave in razvoj okolju prijaznih tehnologij. Menimo, da bo kljub sorazmerno majhnim finančnim sredstvom v sklopu 7. okvirnega programa za raziskave potrebno spodbujati energetske raziskave tudi tako, da bodo te prispevale h konkurenčnosti in izvoznim zmogljivostim evropske industrije.
Slovenija bo ob upoštevanju Strategije za trajnostni razvoj v letu 2006 velik poudarek namenila spodbujanju vseh vrst obnovljivih virov energije, na primer biomase in biogoriv, vključno z izvajanjem obstoječih ciljev in oblikovanjem srednjeročnih in dolgoročnih ciljev. Komisija bo v začetku leta 2007 pripravila dolgoročni plan dela na področju obnovljivih virov energije (Long-term renewables Road Map).
Osnovni cilji dolgoročne politike EU na področju jedrske energije so zagotavljati stabilno obratovanje jedrskih objektov in ob tem zagotavljati jedrsko varnost, nadzor nad jedrskimi materiali in varstvo pred ionizirajočimi sevanji znotraj EU in v mednarodnem merilu. V središču pozornosti bo še vedno razprava o izbiri ustreznih instrumentov za bolj učinkovito zagotavljanje jedrske varnosti in varnega ravnanja z jedrskimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom.
Slovenija si bo tudi v prihodnje prizadevala, da se področje jedrske varnosti ter ravnanja in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva uredi na način, ki bo jasen in sprejemljiv za vse države članice EU. Izbrani način mora upoštevati načelo suverenosti držav pri urejanju teh področij in mora biti čimbolj usklajen z dejavnostmi Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE).
Septembra 2006 je Slovenija prevzela predsedovanje Svetu guvernerjev MAAE in ima do konca mandata - do septembra 2007, dodatno pomembno in zahtevno nalogo, saj mora iskati na tem področju tudi konsenz med članicami Sveta guvernerjev MAAE.

V EU bodo na področju prometa v ospredju prizadevanja za doseganje Lizbonskih ciljev, katerih sestavni del vključuje močan, trajnosten in inovativen prometni sektor, ki ustvarja učinkovite prometne tokove. V okviru teh prizadevanj bo EU na podlagi Bele knjige o prometni politiki pripravila ukrepe za izvajanje akcijskega programa na področju varnosti cestnega prometa ter ustrezne akcijske programe za področje logistike in pomorskega prevoza po kratkih razdaljah. Komisija bo na podlagi posvetovanj o Zeleni knjigi o skupni evropski prometni politiki pripravila Belo knjigo o skupnem evropskem pomorskem prostoru. Nadalje bo Komisija predstavila Zeleno knjigo o mestnem prometu ter eventualno oblikovala ustrezne izvedbene ukrepe, ki bodo pomembni tudi za celostni urbani razvoj. Republika Slovenija podpira razprave na podlagi Zelene knjige o bodoči pomorski politiki EU in deli mnenje večine držav EU, da je razprava o tako pomembni temi nujna za doseganje čim večje gospodarske rasti in učinkovito varovanje okolja. Ravno tako Slovenija pozdravlja prizadevanja EU pri pripravi Zelene knjige o mestnem prometu. Slovenija tudi podpira vsa prizadevanja in ukrepe EU v zvezi z varnostjo cestnega prometa za prepolovitev žrtev prometnih nesreč do leta 2010. Slovenija podpira pomorski prevoz na kratkih razdaljah kot pomemben dejavnik pri zagotavljanju trajnostne mobilnosti in njegovo neprekinjeno rast ter v zvezi s tem tudi razvoj pomorskih avtocest. Prav tako Slovenija podpira vso nadaljnjo razpravo o logistiki prometa in tiste rešitve, ki bodo na ravni EU primernejše oziroma učinkovitejše od obstoječih rešitev na nacionalnih ravneh.

V zvezi z železniškim prometom bo EU nadaljevala z delom na sprejetju zakonodajnih predlogov tretjega železniškega paketa (skupno stališče sprejeto na Svetu EU za konkurenčnost 24. julija 2006), ki predstavlja velik korak k uresničitvi enotnega evropskega železniškega trga. Zakonodajni paket zajema štiri predloge, in sicer: Predlog direktive Evropskega Parlamenta in Sveta o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti, katere namen je predvsem določiti skupna pravila EU za pridobitev spričeval strojevodij, kar prispeva k interoperabilnosti železnic, povečanju varnosti železniškega prometa ter mobilnosti zaposlenih v železniškem sektorju; Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o odškodnini za neizpolnjevanje pogodbenih zahtev glede kakovosti v železniškem tovornem prometu, ki določa minimum obligacijskih razmerij med prevoznikom in stranko v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, ki jih je potrebno vključiti v prevozne pogodbe in ustrezna nadomestila v primeru neizpolnitve pogodbenih določb; Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah in obveznostih potnikov v mednarodnem železniškem prometu, ki pomeni zakonodajni okvir za določitev minimalnih pogojev informiranja potnika: pred, med in po prevozu, pogoje prevoza, odgovornost prevoznika v primeru nesreče ali nezgode, zamude ali odpovedi prevoza, način asistence invalidom pri prevozu in na koncu pogoje, pod katerimi prevozniki sodelujejo med seboj za učinkovito implementacijo določb predloga uredbe; Predlog direktive Evropskega Parlamenta in Sveta, ki spreminja Direktivo Sveta 91/440/EGS o razvoju železnic Skupnosti, ki opredeljuje koncept ''mednarodnega potniškega prometa''. Vzpostavlja prost pristop do železniške infrastrukture tudi za opravljanje mednarodnega potniškega prometa vključno z omejeno možnostjo kabotaže, in sicer najkasneje do 1. 1. 2010. Vsi prej navedeni zakonodajni predlogi so trenutno v drugem branju v Evropskem parlamentu, razen Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o odškodnini za neizpolnjevanje pogodbenih zahtev glede kakovosti v železniškem tovornem prometu, glede katerega je delo v okviru delovnih teles Sveta EU zaradi nasprotovanja držav članic, med njimi tudi Slovenije, zastalo. Slovenija bo podpirala prizadevanja Sveta EU za dosego dogovora z Evropskim parlamentom za sprejem tretjega železniškega paketa.
Na področju cestnega prometa bo EU pričela z aktivnostmi, s katerimi naj bi bil mestni prevoz bolj učinkovit in prijazen okolju. Evropska komisija bo predstavila Zeleno knjigo o mestnem prometu, kjer bodo oblikovani ustrezni izvedbeni ukrepi, ki bodo pomembni tudi za celostni urbani razvoj. Slovenija pozdravlja prizadevanja EU pri pripravi Zelene knjige o mestnem prometu ter oblikovanju ustreznih izvedbenih ukrepov na tem področju. Slovenija se bo aktivno vključevala v razprave na prej omenjeno temo že v samem posvetovalnem obdobju kakor tudi kasneje v okviru razprav v delovnih teles Sveta EU. EU bo nadaljevala delo na Predlogu uredbe o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza (politični dogovor sprejet na Svetu za promet, telekomunikacije in energijo, 8. in 9. junija 2006), ki ureja podrobna pravila posredovanja pristojnih organov, dodelitev izključnih pravic in nadomestil za izvajanje obveznosti javnih služb železniškega in cestnega potniškega prevoza, ki bi lahko najbolj vplivala na konkurenco med državami članicami. Slovenija bo podpirala prizadevanja Sveta EU za dogovor z Evropskim parlamentom za sprejem prej omenjenega predloga uredbe, pri čemer si bo še naprej prizadevala za ustrezno upoštevanje specifične problematike Slovenije na tem področju (oblikovanje višjih pragov za neposredno dodelitev pogodb malim in srednjim podjetjem). Ena pomembnejših nalog EU na področju cestnega prometa je varnost, gospodarska učinkovitost in prijaznost do okolja v sektorju osebnih in težkih tovornih vozil. V zvezi s tem bo EU obravnavala vrsto usklajevalnih ukrepov in aktivno izvajala Evropski akcijski program za varnost v cestnem prometu. Nadaljnje razprave bodo potekale tudi na področju e-varnosti (avtomatski klic v sili). Republika Slovenija podpira promocijo varnosti v cestnem prometu ter vse aktivnosti, ki so namenjene izboljšanju varnosti v cestnem prometu. Na področju varnosti kopenskega prometa se bo pričela intenzivna razprava k Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture. Cilj predlagane direktive je zagotoviti, da se varnostni vidik vključi v vse faze načrtovanja, zasnove in delovanja cestne infrastrukture v vseevropskem cestnem omrežju (TEN-T). Zagotovila bo, da bo varnost upoštevana sama po sebi in ločeno od gospodarske in okoljske analize. Slovenija na splošno predlog direktive podpira in ob tem ugotavlja, da ima moderno avtocestno omrežje, v toku razprave pa bo oblikovala stališče k zakonodajnemu predlogu EU.

Na področju pomorskega prometa se bo nadaljevalo delo v zvezi z različnimi predlogi v okviru tretjega paketa o pomorski varnosti. Paket sedmih zakonodajnih ukrepov (Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pomorski inšpekciji (Predelava), Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2002/59/ES o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet, (tretji pomorski paket o pomorski varnosti), Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izpolnjevanju zahtev države zastav, Predlog direktive o skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav, Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi temeljnih načel za vodenje preiskav nesreč v sektorju pomorskega prometa in o spremembi direktiv 1999/35/ES in 2002/59/ES, Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zanesljivosti prevoznikov za potnike po morju in po celinskih plovnih poteh v primeru nesreč in Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o civilni odgovornosti in finančnih jamstvih lastnikov ladij), ki je nastal kot odziv ukrepov Komisije o izboljšanju pomorske varnosti, ki so sledili pomorskim nesrečam tankerjev »Erika« in »Prestige«. Predlogi se nanašajo na bolj aktivno vlogo v pomorski varnosti, predvsem pri nesrečah in preprečevanju onesnaženj, in na uvajanje boljših pravil za ukrepanje po nesrečah, kar pomeni, da bo Pomorska inšpekcija strožja do slabo vzdrževanih ladij, posebno pri možnosti zavrnitve vplutja v določeno pristanišče, in glede pregledovanja ladij, ki priplujejo v pristanišča EU. Zakonodajni predlog zajema tudi dopolnilo Direktive o nadzoru prometa, katere glavna sprememba je v smeri implementacije in izvajanja v državah članicah. Pri določitvah zatočišč za ladje v stiski, bodo države članice morale upoštevati enotna navodila, ki bodo veljala za celotno Skupnost. Prav tako bodo države članice morale implementirati mednarodne konvencije, ki se nanašajo na civilno odgovornost in določiti višino kompenzacij, ki jih bodo morali spoštovati ladjarji. Še posebej se to nanaša na civilno odgovornost v primeru nesreč do tretjih udeležencev in povrnitev škode v takšnih primerih. Republika Slovenija podpira vse aktivnosti v povezavi z izvajanjem pomorske varnosti, kakor tudi podpira prizadevanja EU za sprejem zakonodajnega paketa o pomorski varnosti in si bo v procesu sprejemanja zakonodajnega paketa prizadevala, da bodo hkrati posebej upoštevani nacionalni interesi na tem področju. EU bo na podlagi razprav o Zeleni knjigi o skupni evropski prometni politiki predstavila Belo knjigo o skupnem evropskem pomorskem prostoru, pravicah potnikov na krovu plovil in zaposlovanju v pomorstvu ter eventualno oblikovala ustrezne izvedbene ukrepe, ki bodo pomembni tudi za celostni razvoj prihodnje pomorske politike EU. Republika Slovenija podpira razprave na podlagi Zelene knjige o bodoči pomorski politiki EU ter napore EU za pripravo Bele knjige o skupnem evropskem pomorskem prostoru, pri čemer deli mnenje večine držav EU, da je razprava o tako pomembni temi nujna za doseganje čim večje gospodarske rasti in hkrati učinkovito varovanje okolja. Nadalje bo EU nadaljevala delo na spodbujanju prevozov po morju na kratke razdalje s ciljem poenostavitve carinskih postopkov in odprave administrativnih ovir, intenziviranja spodbujanja uporabe tega načina transporta, oblikovanja ustrezne baze podatkov in dostopa do nje, zagotavljanja ustreznega financiranja centrov za spodbujanje prevozov po morju na kratke razdalje, spodbujanja razvoja pomorskih avtocest, odpravljanje ozkih grl, zagotavljanje nadzora nad plovili s pomočjo radio navigacijskega sistema GALILEO ter stalno spremljanje izvajanja programa za spodbujanje tega načina transporta. Slovenija podpira pomorski prevoz na kratkih razdaljah kot pomemben dejavnik pri zagotavljanju trajnostne mobilnosti pri razvoju pomorskih avtocest.

Na področju zračnega prometa si bo EU prizadevala za povečanje mednarodne konkurenčnosti evropske letalske industrije. V zvezi s tem je dan poudarek na zunanjih odnosih, zlasti z ZDA, kjer bodo potekala prizadevanja za sklenitev celostnega sporazuma z ZDA. Potekalo bo temeljito usklajevanje Skupnosti za Skupščino Organizacije za civilni letalski promet (ICAO), ki se bo sestala jeseni 2007, saj bo to srečanje prednostni forum za razpravo o ukrepih, namenjenih zmanjševanju posledic emisij plinov mednarodnega civilnega letalstva. Z namenom izboljšanja varnosti v letalstvu, naj bi se zaključilo delo na Predlogu spremembe uredbe o oblikovanju skupnih predpisov na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije za varnost v letalstvu (EASA). V luči trenutnega razvoja dogodkov bo prednostno obravnavano tudi varovanje v letalstvu. V zvezi z ureditvijo letališč bo EU obravnavala »sveženj o letališčih«, ki ga sestavljata predlog o zaračunavanju uporabnine za letališko infrastrukturo in sporočilo o zmogljivosti letališč. EU bo v tem okviru preučila tudi poročilo Komisije o izvajanju in učinkih direktive o storitvah zemeljske oskrbe. V zvezi z liberalizacijo dostopa do letalskega trga bo Svet pregledal predlog Komisije o reviziji tretjega paketa liberalizacije, ki vključuje nadaljnjo liberalizacijo, poenostavitev pravil in bolj zdravo konkurenco v letalskem sektorju (konsolidacija uredb 2407/92, 2408/92 in 2409/92). Na tem področju je pomemben tudi program SESAR (program za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba), ki je konceptualno in tehnološko sestavni del regulativnega okvira enotnega evropskega neba. S tem programom naj bi navigacijske službe zračnega prometa ob vzdrževanju varnostne ravni zmogle zadostiti potrebam po zmogljivostih, ki izhajajo iz vedno večjega zračnega prometa. Po sprejetju uredbe o ustanovitvi skupnega podjetja si bo EU prizadevala doseči politično podporo za opredelitveno fazo. Na področju zračnega prometa bo Slovenija še naprej sodelovala v okviru pogajanj EU z izbranimi tretjimi državami ter v nadaljnjih pogajanjih med EU in ZDA za sklenitev sporazuma o odprtem nebu. Slovenija bo stremela k sklenitvi takšnih sporazumov, da bodo primerni tudi za slovenske ponudnike storitev v mednarodnem zračnem prometu. Slovenija podpira uravnotežen pristop k širitvi pristojnosti Evropske letalske varnostne agencije, v smislu posodobitve letalskega sektorja državne uprave ter izvajanja pravnega reda EU na tem področju z zagotovitvijo upoštevanja interesa držav članic. Slovenija prav tako podpira aktivnosti vezane na varnost in varovanje v letalskem prometu. Čeprav Slovenija na področju letalstva sicer nima izrazitih prioritet, si bo prizadevala, da se odprti dosjeji, na katerih je mogoče doseči soglasje in sprejem, zaključijo.

Na področju horizontalnih vprašanj bo na podlagi sporočila Komisije z naslovom »Logistika tovornega prometa v Evropi - ključ do trajnostne mobilnosti«, oblikovan skladen pristop, ki bo osnova za akcijski načrt za logistiko tovornega prometa. Republika Slovenija podpira oblikovanje učinkovitih rešitev, ki bi pospešili razvoj logistike tovornega prometa. Na tem področju se bo nadaljevalo delo v zvezi z razvijanjem programa GALILEO, s posebnim poudarkom na nadaljevanju pogajanj o koncesijah. Skrbno se bodo spremljali rezultati pogajanj s koncesionarjem ter zaključna faza postavitve satelitskega sistema GALILEO in njegovih zemeljskih postaj, kot tudi priprave na fazo uporabe. Poleg tega bodo na dnevnem redu tudi zelena knjiga Komisije o aplikacijah Galilea, sodelovanje s tretjimi državami in politika dostopa do regulirane javne storitve. Pospeševala se bo tudi postopna ustanovitev Nadzornega organa Galileo (GSA), ob tem pa bo potrebno pravočasno sprejeti sklep o kraju njegovega sedeža. Za sedež Nadzornega organa Galileo se poteguje 11 držav članic, med njimi tudi Slovenija, ki je predlagala Ljubljano za sedež GSA. Slovenija bo še naprej aktivno lobirala in se pogajala za pridobitev sedeža Nadzornega organa Galileo.

Evropska komisija bo predstavila Sporočilo o prožni varnosti (flexicurity), kjer bo predstavila možnosti za oblikovanje skupnih izhodišč EU glede usklajevanja prožnosti in varnosti zaposlitve. Poudarek bo dan predvsem štirim vidikom prožne varnosti: razvoju delovnega prava, ki bo omogočal bolj fleksibilne oblike zaposlovanja, zagotavljanju ustrezne socialne varnosti ter aktivni politiki zaposlovanja, ki bosta delavcem omogočala lažje soočanje z fleksibilnejšo ureditvijo delovnih razmerij in vlaganju v vseživljenjsko učenje, ki bo državljane bolje pripravila na vstop in spremembe na trgu dela. Stališče Slovenije je, da je pri konceptu prožne varnosti nujno potrebno zagotoviti pravo razmerje in usklajenost med fleksibilnostjo na trgu dela in socialno varnostjo, ki jo je potrebno zagotoviti za ljudi brez dela. Menimo, da bi bilo na evropski ravni potrebno zagotoviti osnovni minimalen nabor oziroma okvir elementov prožne varnosti, ki bi pokrival minimalne zahteve na najpomembnejših in najbolj občutljivih socialno-ekonomskih področjih. Vsekakor bi predvideni okvir moral upoštevati ustrezno raven socialne varnosti kot tudi neizogibne zahteve globalne konkurenčnosti in prilagodljivosti. Za Slovenijo je pri oblikovanju koncepta prožne varnosti tudi pomembno, da se poseben poudarek da delovanju in sodelovanju socialnih partnerjev, saj bi bilo sistem prožne varnosti brez njihove aktivne vloge težko uresničiti.
V skladu s sklepi spomladanskega Evropskega sveta 2006 bo na področju zaposlovanja posebna pozornost namenjena zaposlovanju starejših. V tem okviru si bo Slovenija še posebej prizadevala za izboljšanje vključevanja starejših na trg dela, izboljšanju kakovosti dela ter vlaganja v vseživljenjsko učenje, da bi s tem omogočili delavcem bolj zdravo in bolj produktivno delovno življenje ter omogočili aktivno staranje in učinkovito delo tudi ob koncu kariere. Za Slovenijo predstavlja zaposlovanje in vključevanje starejših na trg dela eno izmed prednostnih področij v okviru politike zaposlovanja. Slovenija se namreč sooča z relativno nizko stopnjo delovne aktivnosti starejših, še posebej v kategoriji od 55-64 let, zato bo aktivno podprla prizadevanja Evropske unije za bolj učinkovito vključevanje starejših na trg dela z namenom, da bi se lažje soočili s posledicami, ki jih prinašajo demografske spremembe in staranje prebivalstva.
Evropska unija bo še naprej razvijala evropsko delovno pravo v smeri sodobnega, socialnega in vzdržnega okvira za delovno pravo na ravni Unije. V tem pogledu bo posebej pomembna razprava o Zeleni knjigi o posodobitvi delovnega prava s ciljem odgovoriti na izzive 21. stoletja. Zelena knjiga poizkuša spodbuditi razpravo glede porasta različnih pogodbenih oblik zaposlovanja oziroma različnih pogodbenih podlag za opravljanje dela, ki bistveno odstopajo od standardnih pogodbenih modelov v pogojih stopnje zaposlitvene varnosti, varnosti plačila in relativne stabilnosti zagotovljenih delovnih in življenjskih pogojev. V tem pogledu so ključna vprašanja, s katerimi se ukvarja Zelena knjiga, prehodnost med različnimi zaposlitvenimi statusi, pravna negotovost, tristranska razmerja, organizacija delovnega časa, mobilnost delavcev ter nadzor in neformalne oblike dela. Javna razprava na podlagi Zelene knjige bo potekala 4 mesece. Evropska Komisija bo po končani razpravi v letu 2007 izdala poročilo o zaključkih te razprave v širšem okvirju različnih tem o prožni varnosti, ki jih Komisija pripravlja skupaj z državami članicami. Komunikacijo o prožni varnosti namerava Komisija objaviti v juniju 2007, v njej pa namerava opredeliti tista dejstva, ki govorijo v prid t.i. pristopu prožni varnosti ter orisati skupna načela (do konca leta 2007), ki naj bi bila v pomoč državam članicam pri doseganju učinkov reform. Slovenija podpira namen in izpostavljene cilje Zelene knjige, predvsem v luči nacionalnih reform.
Na področju socialne politike bo velikega pomena razprava o ureditvi socialnih storitev splošnega pomena v Evropski uniji. Evropska komisija bo do konca 2007 pripravila Sporočilo o evropski strategiji za socialne storitve splošnega pomena. Gre za storitve, ki se zelo hitro razvijajo in modernizirajo, in sicer pogosto v partnerstvu med javnim in zasebnim sektorjem ter nevladnimi organizacijami, se od države do države znatno razlikujejo ter imajo posebne značilnosti (osebna narava storitev, njihovi cilji so neposredno povezani z zagotavljanjem temeljnih socialnih pravic človeka ter z zagotavljanjem socialne kohezije, temeljijo na solidarnosti). Prav tako je pomembno, da je opredelitev in organizacija socialnih storitev v izključni pristojnosti držav članic. V skladu z dogovorom o direktivi o storitvah na notranjem trgu, ki izključuje socialne storitve, bo razprava o socialnih storitvah splošnega pomena usmerjena v poenotenje opredelitve teh storitev na eni strani in vpliv pravnega reda Skupnosti na izvajanje teh storitev na drugi. Tovrstne storitve so namreč v preteklosti večinoma izvajale javne institucije. Ker pa postajajo vedno bolj razvejane in imajo vedno več izvajalcev iz zasebne sfere, jih veliko posega na področje notranjega trga, s tem pa tudi zapade pod zakonodajo Skupnosti s področja notranjega trga in konkurence. Zato je potrebno ugotoviti, kakšen je vpliv zakonodaje o državnih pomočeh na izvajalce teh storitev kot tudi kakšne so posledice temeljnih načel notranjega trga, kot sta prost pretok storitev in svoboda ustanavljanja, ter pravil o javnih naročilih. Slovenija ocenjuje, da je zaradi narave, ki jo imajo, socialne storitve splošnega pomena potrebno obravnavati s posebno pozornostjo. Dobro delujoč notranji trg storitev je sicer zelo pomemben za razvoj EU, je pa ob tem nujno potrebno zagotoviti pravo razmerje med tržnimi koncepti notranjega trga na eni strani in ohranitvijo javnih storitev in temeljnih socialnih pravic posameznega človeka ter socialne kohezije na drugi strani.
Leto 2007 bo v Evropski uniji, državah članicah in kandidatkah ter drugih sodelujočih državah zaznamovano kot »Evropsko leto enakih možnosti za vse - pravični družbi naproti«. Evropsko leto bo zaznamovano tudi v Sloveniji, kjer bomo z namenom prispevati k ciljem Evropskega leta, kot sta jih opredelila Evropski parlament in Svet EU, izvajali številne aktivnosti. Cilj teh prizadevanj bo zlasti dvigniti raven osveščenosti o koristih, ki jih v evropske družbe prinaša različnost, okrepiti osveščenost ljudi glede njihovih pravic do enakega obravnavanja in do življenja v družbi brez diskriminacije, ne glede na spol, raso ali etnično pripadnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost, in spodbujati enake možnosti vseh.
Z namenom povečati mobilnost dela med državami članicami bo Svet EU nadaljeval razpravo o Predlogu direktive o prenosljivosti pravic dodatnega pokojninskega zavarovanja (oziroma predlogu Direktive o minimalnih zahtevah za izboljšanje pridobitve oziroma ohranitve oziroma utrditve pravic in mirovanja pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja). Z namenom približati stališča držav članic je finsko predsedstvo pripravilo spremenjen predlog direktive, ki se bolj kot prenosljivosti pravic posveča ohranjanju pravic dodatnega pokojninskega zavarovanja. Namen novega predloga direktive je odpraviti ovire, ki bi se morebiti lahko pojavile pri mobilnosti delavcev znotraj EU zaradi pravil dodatnih pokojninskih zavarovanj. Zaradi tega predlog direktive postavlja nekatere minimalne zahteve, ki jih morajo države članice vpeljati v svojo zakonodajo s področja dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerimi se delavcem omogoči ohranitev omenjenih pravic. Po mnenju Slovenije bi omejevanje prenosov sredstev med pokojninskimi načrti dodatnega pokojninskega zavarovanja lahko predstavljalo eno izmed ovir pri zagotavljanju pravice delavcev do svobode gibanja znotraj EU. Prav tako Slovenija meni, da novi predlog, v kolikor dejansko ne bi več vključeval oziroma urejeval prenosa sredstev med pokojninskimi načrti, ne bi smel siliti države članice, ki takšno možnost zagotavljajo med pokojninskimi načrti znotraj države, v zagotovitev pravice do prenosa sredstev v pokojninske načrte zunaj njihove pristojnosti, t.j. pokojninske načrte vzpostavljene v drugih državah članicah.
Na področju koordinacije sistemov socialne varnosti se bo nadaljevala razprava o Uredbi o postopku izvajanja Uredbe 883/2004, brez katere ne bi bilo mogoče uporabljati poenostavljenega in učinkovitejšega sistema koordinacije sistemov socialne varnosti, za katerega si EU prizadeva že zelo dolgo. Predlagana uredba naj bi prinesla učinkovito in tesnejše sodelovanje med izvajalskimi institucijami k čemur bo zlasti prispevala elektronska izmenjava podatkov. Uredba bo tudi enostavnejša v primerjavi z obstoječo uredbo in bo omogočala določeno stopnjo fleksibilnosti, obenem pa tudi učinkovito izvajanje na nacionalni ravni, kar bo zlasti koristilo osebam, ki se gibljejo znotraj Skupnosti. Republika Slovenija pozdravlja sprejetje predloga besedila nove izvedbene uredbe, in smatra, da predlagano besedilo v celoti predstavlja dobro osnovo za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/04, saj je namen uredbe izboljšati koordinacijo in poenostaviti postopke za uporabnike.
Na področju varnosti in zdravja pri delu naj bi Komisija po pričakovanjih v začetku leta objavila Strategijo za varnost in zdravje pri delu. Nemško predsedstvo namerava pripraviti predlog sklepov Sveta. Na tej podlagi bo jasno, v katerih smereh je pričakovati razvoj zakonodajnega okvirja na področju varnosti in zdravja do leta 2013.

Demografske spremembe predstavljajo enega izmed najresnejših izzivov, s katerimi se danes sooča Evropska unija. Velika večina držav članic je soočena z daljšo življenjsko dobo prebivalstva, nizko stopnjo rodnosti ter posledično staranjem prebivalstva. Vse to pa nosi resne posledice za delovanje sistemov pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja in s tem za stabilnost javnih financ.
Zato, da bi se Evropa lažje soočala z omenjenimi izzivi, je nujna aktivna politika in ukrepanje tako na nacionalni kot tudi na evropski ravni. Nemško in portugalsko predsedstvo bosta tako v letu 2007 nadaljevali delo na podlagi Sporočila komisije o demografskih spremembah, z namenom oblikovati evropsko strategijo soočanja z demografskimi spremembami, pri čemer bo posebej izpostavljena vloga starejšega prebivalstva. Nemško predsedstvo bo tako dalo poseben poudarek vlogi in pomenu starejših v gospodarstvu in zaposlovanju (t.i. srebrna ekonomija - Silver Economy), medtem ko se namerava portugalsko predsedstvo posvetiti položaju starejših, v povezavi z novimi pristopi na področju zaposlovanja in s potrebo po zagotavljanju vzdržnosti sistemov socialne zaščite.
V Evropski uniji bo posebna pozornost namenjena tudi razpravi o družinam prijaznim politikam, ki lahko bistveno prispevajo k soočanju s težavami, ki jih prinašajo demografski izzivi. V skladu s tem bosta kot nadaljevanje obstoječih prizadevanj na evropski ravni pomembni temi usklajevanje družinskega in poklicnega življenja in zagotavljanje ustrezne infrastrukture za otroško varstvo. Po drugi strani pa bo pozornost posvečena izmenjavi pogledov in dobrih praks držav članic na področju ukrepov družinske politike in vlogi starejših v gospodarstvu in družbi. Nemško predsedstvo si bo v povezavi s tem v času svojega predsedovanja prizadevalo za vzpostavitev »Zavezništva za družino« na evropski ravni, ki naj bi služilo kot izhodišče za izmenjavo mnenj in izkušenj med državami članicami na področju družinske politike.

V Poročilu o enakosti žensk in moških, ki ga je v letu 2006 pripravila Evropska komisija, je poudarjeno, da lahko ženske in moški uresničijo svoja pričakovanja, težnje in potenciale zgolj, če imajo dostop do zaposlitve in če zaposlitev lahko ohranijo, pri čemer jim mora biti omogočeno zadovoljivo usklajevanje poklicnih obveznosti in interesov ter odgovornosti v zasebnem in družinskem življenju. V letu 2007 bodo zato teme ministrskih konferenc in zaključkov, ki jih bodo sprejeli pristojne ministrice in ministri, udeležba žensk v gospodarstvu, plačne razlike ter spolni stereotipi v zvezi z izobraževanjem, usposabljanjem in kulturo. Slovenija meni, da so to najbolj ključna področja, na katerih je treba pospešiti odpravljanje neenakosti, ki temeljijo na spolu.
Ker je spodbujanje enakosti spolov na vseh kritičnih področjih, opredeljenih v Pekinških izhodiščih za ukrepanje (PIU), že večkrat potrjena zaveza EU, se bo tudi v letu 2007 nadaljevalo sistematično spremljanje izvajanja ciljev, opredeljenih v PIU, predvsem s pripravo nadaljnjih indikatorjev, ki bodo omogočili primerljivo spremljanje na ravni držav članic EU. Nemško predsedstvo bo pripravilo predlog indikatorjev o ženskah in izobraževanju, portugalsko predlog indikatorjev o feminizaciji revščine, slovensko pa predlog indikatorjev o deklicah in dekletih. Pri pripravi predlogov indikatorjev in poročil, na podlagi katerih bodo določeni indikatorji za spremljanje položaja žensk oziroma enakosti spolov na navedenih področjih, bo sodelovala tudi Slovenija.

Izrednega pomena bo razprava o urejanju zdravstvenih storitev v Evropski uniji. V skladu z dogovorom o direktivi o storitvah na notranjem trgu, iz katerega so izvzete zdravstvene storitve, in v povezavi z sodbami evropskega sodišča bo Evropska komisija pripravila Okvir skupnosti za varne, visoko kakovostne in učinkovite zdravstvene storitve. V skladu s tem bo potekala široka javna razprava o položaju in urejanju zdravstvenih storitev v EU z namenom zagotoviti več jasnosti in pravne varnosti pri uporabi prava Skupnosti na področju zdravstvenih storitev in zdravstvenega varstva, še posebej v povezavi s potrebo po razjasnitvi medsebojnih razmerij med določbami pogodbe v zvezi s prostim pretokom storitev in zdravstvenimi storitvami, ki se zagotavljajo v nacionalnih sistemih kot tudi v povezavi z obveznostmi in pravicami povezanimi z mobilnostjo pacientov med državami članicami. Slovenija pozdravlja začetek široke razprave na podlagi sporočila EK v zvezi z ukrepi Skupnosti na področju zdravstvenih storitev, saj le-ta vključuje zbir odprtih vprašanj oziroma področij, do katerih se bodo države članice morale opredeliti s ciljem vzpostavitve ustreznega okvira Skupnosti za zagotavljanje varnih, visoko kakovostnih in učinkovitih zdravstvenih storitev. Pri tem je bistveno, da obseg razprave izhaja iz razlogov zanjo - to je mobilnost bolnikov. Slovenija se načeloma zavzema za uravnoteženo ureditev pretoka zdravstvenih storitev na ravni EU, z vidika tako prejemnikov zdravstvenih storitev kot tudi izvajalcev, kot sodne prakse Sodišča evropskih skupnosti. Pri tem je treba izhajati iz ohranitve skupno že potrjenih temeljnih vrednot in načel delovanja evropskih sistemov zdravstvenega varstva, zagotavljanja njihove finančne vzdržnosti in varovanja pravic bolnikov.
V letu 2007 bo potekala razprava o novi zdravstveni strategiji EU, kot pomembnem strateškem dokumentu, ki naj bi uokviril bodoče delovanje držav članic na področju zagotavljanja visoke stopnje varovanja zdravja ter sodelovanja na področju zdravstvenega varstva. Poglavitni poudarki nove strategije bodo: integriranje varovanja zdravja v vse politike skupnosti, učinkovit odziv držav članic na resne zdravstvene grožnje in koordiniran nastop držav članic v zvezi z globalnimi grožnjami zdravju. Slovenija podpira strateški pristop držav članic k obvladovanju zdravstvenih problemov, saj postaja zdravje vse bolj pomemben element kakovosti življenja in pomembna tema na dnevnem redu EU. Slovenija bo podprla predloge, ki vodijo k večjemu sodelovanju, izmenjavi izkušenj in dobrih praks, pravni varnosti in pravici do kakovostnih storitev tako na področju varovanja zdravja kot na področju zdravstvenega varstva.
Po zaključku posvetovanj o Zeleni knjigi o spodbujanju zdrave prehrane in telesne dejavnosti se bo razprava o strateških usmeritvah EU nadaljevala na podlagi Sporočila oziroma t.i. Bele knjige o zdravi prehrani, telesni dejavnosti in zdravju. Spodbujanje zdrave prehrane in telesne dejavnosti sta pomembna dejavnika za preprečevanje prekomerne telesne teže in debelosti ter kroničnih nenalezljivih bolezni med prebivalstvom. S tem lahko države članice pomembno vplivajo na zmanjševanje bremena bolezni v ciljnih populacijskih skupinah, tako v ekonomskem kot v širšem družbenem kontekstu, na varovanje in krepitev zdravja svojih prebivalcev ter večajo svoje razvojne potenciale. Slovenija zato načelno podpira prizadevanja Evropske komisije, da se na ravni EU oblikuje enovit strateški dokument na področju zdrave prehrane, redne telesne dejavnosti za zdravje ter posledično za zmanjševanje prekomerne prehranjenosti in debelosti prebivalcev ter številnih civilizacijskih bolezni, na katere imata prekomerna prehranjenost in debelost velik vpliv. Slovenija poudarja pomembno vlogo, ki jo lahko z integralnim pristopom odigra EU pri spodbujanju zdravega življenjskega sloga in v tem okviru zdravega načina prehranjevanja in telesne aktivnosti, tako na vseh področjih, ki so v pristojnosti EU, kot pri podpori in dopolnjevanju prizadevanj držav članic.
Svet EU se bo po zaključenem postopku posvetovanja o Zeleni knjigi o duševnem zdravju posvetil nadaljnji razpravi o izboljšanju duševnega zdravja v Evropski unije na podlagi Sporočila, ki ga kot skupno strategijo za to področje pripravlja Evropska komisija in iz njega izhajajočih morebitnih priporočil. Slovenija podpira oblikovanje celostne strategije EU na področju duševnega zdravja, v kateri pa bo treba posebno pozornost nameniti kulturnim in siceršnjim razlikam med članicami EU. Duševno zdravje je področje, kjer so lokalne in nacionalne razlike oziroma specifičnosti zelo pomemben dejavnik. Pri promociji duševnega zdravja, ki je sicer namenjena celotnemu prebivalstvu,je treba določenim skupinam, za katere se zaradi različnih ekonomskih, genetskih, socialnih in drugih razlogov ocenjuje, da so ranljive, nameniti več pozornosti oziroma ciljno usmerjene preventivne dejavnosti.
V letu 2007 se bo nadaljevala razprava o priporočilih Sveta o preprečevanju poškodb in spodbujanju varnosti, ki se osredotoča na preprečevanje nesreč in poškodb v Evropi z ukrepi javnega zdravja. Sporočilo Evropske komisije je zagotovilo potreben strateški okvir, ki naj bi državam članicam in Evropski komisiji pomagal opredeliti ukrepe za zmanjšanje nesreč in poškodb. Kot prednostna področja delovanja navaja izboljšanje varnosti otrok in mladostnikov, varnosti starejših državljanov, varnosti izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu, preprečevanje športnih poškodb, preprečevanje poškodb, ki jih povzročijo izdelki in storitve, preprečevanje samopoškodb, ter preprečevanje nasilja med ljudmi. Za Slovenijo so poškodbe pomemben javno zdravstveni problem, saj so vodilni vzrok smrti v starosti do 45. leta. V primerjavi s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi prizadenejo poškodbe nesorazmerno velik delež otrok in mlajših odraslih in so glavni vzrok umrljivosti otrok in mladostnikov in mlajših odraslih do 44. leta starosti. Zaradi poškodb izgubimo kar 27% od skupnega števila izgubljenih let potencialnega življenja, kar uvršča poškodbe na prvo mesto med vzroki prezgodnje umrljivosti in na prvo mesto po bremenu socialne in ekonomske izgube za družbo. Zato Slovenija podpira sprejem priporočil o ukrepih za varnejšo Evropo, v katerih bo ustrezen poudarek dan tudi zmanjševanju neenakosti v zdravju znotraj in med posameznimi državami članicami ter zagotavljanju pogojev za kakovostno spremljanje stanja na tem področju.
Obvladovanje nalezljivih bolezni in drugih groženj zdravju zahteva tudi nadaljevanje aktivnosti za načrtovanje pripravljenosti na pandemijo gripe. Slovenija bo še nadalje podpirala tiste usmeritve in aktivnosti, ki pomagajo državam članicam k bolj učinkovitemu in usklajenemu odzivu na morebitni pojav resnih zdravstvenih groženj. Mednje sodi tudi dogovor o uveljavitvi in izvajanju Mednarodnega zdravstvenega pravilnika Svetovne zdravstvene organizacije na nacionalni in pri določenih vprašanjih na ravni EU z namenom, da bi se izognili podvajanju obveznosti do EU in do Svetovne zdravstvene organizacije. Države članice bodo skušale doseči tudi dogovor o podaljšanju mandata in dopolnitvi pristojnosti Odbora za zdravstveno varnost, ki je namenjen izmenjavi informacij, usklajevanju pripravljenosti in odziva na zdravstvene grožnje.
V letu 2007 se bo na podlagi ministrske konference v Svetu nadaljevala razprava o predlogih sklepov preprečevanja okužbe s HIV/AIDS s posebnim poudarkom na sodelovanju s civilno družbo in nevladnimi organizacijami ter obvladovanju tega javno-zdravstvenega problema v vzhodni Evropi.
V letu 2007 bodo potekale priprave na konferenco pogodbenic podpisnic Okvirne konvencije za nadzor nad tobakom, na kateri bosta predvidoma obravnavana tudi Protokol o popolni prepovedi čezmejnega oglaševanja, promocije in sponzoriranja in Protokol o nezakoniti trgovini s tobačnimi izdelki. Slovenija glede čezmejnega oglaševanja ter promocije tobačnih izdelkov ter sponzoriranja s strani proizvajalcev tobaka podpira prepoved čezmejnega oglaševanja predvsem z vidika preprečevanja kajenja med mladimi. Hkrati v Sloveniji opozarjamo, da k razširjenosti kajenja pri mladih ob promociji tobačnih izdelkov bistveno vpliva tudi promocija kajenja v filmih, česar ni mogoče ustrezno obvladovati znotraj posameznih držav. Slovenija podpira mednarodna kot tudi regionalna prizadevanja za preprečevanje nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki.
Na področju zdravil in medicinskih pripomočkov bosta ključna zakonodajna predloga Predlog uredbe o zdravilih za napredno zdravljenje ter Predlog direktive o reviziji direktiv na področju medicinskih pripomočkov.
Namen Predloga uredbe o zdravilih za napredno zdravljenje je vzpostaviti enoten evropski regulatorni okvir na področju zdravil za napredno zdravljenje, ki bi omogočal lažji dostop do takšnih izdelkov v Evropski uniji, in zapolniti pravno praznino na tem področju. Gre za zdravila za zdravljenje na genski, celični in tkivni podlagi, ki vključujejo tudi izdelke tkivnega inženirstva. S tem bi se dosegla visoka stopnja varovanja javnega zdravja in hkrati zmanjšale nacionalne ovire, ki izhajajo iz različnih načinov urejanja tega področja ali iz različnih varnostnih in zdravstvenih zahtev za tovrstna zdravila v državah članicah. Napredne terapije predstavljajo razvojno področje za nove tehnologije in lahko vplivajo na investiranje in konkurenčnost v gospodarskem sektorju. Pričakuje se pomembna vloga malih in srednjih podjetij na tem področju, možna pa je tudi vključitev večjih farmacevtskih industrijskih družb, tudi slovenskih. Slovenija zato podpira splošne cilje in opredelitve predloga uredbe, ker po naši oceni lahko zagotovijo visoko raven varovanja zdravja z zdravili za napredno zdravljenje, ki jih ponuja sedanja stopnja razvoja znanosti in tehnologije, pravno varnost, fleksibilnost in spodbudo konkurenčnosti evropskih podjetij.
Predlog direktive o spremembi direktiv o medicinskih pripomočkih spreminja obstoječe direktive v luči dosedanjih izkušenj pri izvajanju direktive 93/42/EGS o medicinskih pripomočkih ter dir.90/385 o aktivnih implantabilnih medicinskih pripomočkih. Sedanje stanje v določenih primerih dovoljuje neharmonizirano interpretacijo določil direktiv v različnih državah članicah. To ima vpliv tako na ekonomske interese podjetij, na delovanje notranjega trga in na javno zdravje. Zato je treba zagotoviti usklajeno razumevanje posameznih določil med državami članicami, zlasti glede razmejitve med pripomočki in ostalimi izdelki, in jasno opredeliti določila, ki jim je obvezno slediti, ostala pa reševati v sodelovanju med državami članicami. Slovenija podpira splošne cilje in opredelitve predloga direktive, ker lahko po naši oceni direktiva zagotovi visoko raven varovanja zdravja z medicinskimi pripomočki, glede na stopnjo razvoja znanosti in tehnologije, visoko stopnjo zagotavljanja pravne varnosti ter fleksibilnost za vse udeležence v sistemu.
Javno posvetovanje o bodoči politiki EU na področju darovanja in presaditev organov je kot ključna vprašanja potrdilo določitev standardov kakovosti in varnosti organov, spodbujanje darovanja in izboljšanje njihove dostopnosti ter omejevanje trgovine z njimi. V letu 2007 se bo začela razprava o zakonodajnih in drugih ukrepih, ki jih bo pripravila Evropska komisija.
Evropska komisija v letu 2007 predvideva pripravo predloga sprememb in dopolnitev Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z novimi živili in novimi živilskimi sestavinami, katerega cilj je razjasnitev določb, ki so pravno nejasne, predvsem definicijo novih živil, poenostavitev določb, ki urejajo označevanje novih živil, ureditev postopka ugotavljanja, ali je določeno živilo novo, ob upoštevanju zaupnosti podatkov in vključitve javnosti. Poleg tega je namen poenotiti in centralizirati postopek ocene tveganja novega živila za zdravje ljudi, ki se je do sedaj opravljal v državah članicah. Predviden rok za predstavitev predloga Svetu in EP je v prvi polovici leta 2007. Uredba bo zagotovila usklajena pravila na ravni Skupnosti, kar bo zagotovilo učinkovito delovanje notranjega trga ter varovanje zdravja ljudi in zaščite interesov potrošnikov. Slovenija podpira čim hitrejše sprejetje sprememb uredbe zaradi pravnih nejasnosti, nejasnosti postopka ugotavljanja novih živil ter posledično pojava nedovoljenih novih živil tudi v Sloveniji.
Na področju označevanja živil se v letu 2007 prav tako predvideva predlog Evropske komisije glede označevanje hranilne vrednosti živil in splošnega označevanja živil. Ta dva predloga bosta obravnavana sočasno. Po veljavni zakonodaji označevanje hranilne vrednosti živil ni obvezno, razen kadar se na živilu uporabijo prehranske trditve. Predlogi bodo predvidoma namenjeni ureditvi obveznega oziroma neobveznega označevanja hranilne vrednosti, kar bo odvisno od javne razprave ter označevanju hranil, da bodo čitljivi in razumljivi potrošniku.
Osnutek Uredbe o splošnem označevanju živil bo uredil označevanje živil na način, ki bo omogočil dosledno označevanje, razumljivost označb in transparentnost, s tem, da bo označevanje zagotavljalo potrošnikom vse potrebne informacije o živilih ter postavilo skupna pravila, ki bodo zagotovila, da ne bo oviran prosti pretok blaga. Predviden rok za predstavitev predloga Svetu in EP je november 2007.

Na področju varstva potrošnikov bosta Svet EU in Evropski parlament poizkušala doseči dogovor o Predlogu direktive o potrošniških kreditih. Cilj predloga direktive je zagotoviti visoko raven zaščite potrošnikov, doseči večjo jasnost predpisov Skupnosti s preoblikovanjem treh obstoječih direktiv o potrošniških kreditih ter hkrati prispevati k Lizbonskim ciljem, saj bo razvoj notranjega kreditnega trga povečal konkurenčnost dajalcev kreditov iz EU s tem, da bo spodbudil konkurenco in pospešil inovacije proizvodov. Slovenija se pri tem načeloma zavzema za takšen pristop, ki bi najbolj učinkovito prispeval k vzpostavitvi notranjega trga na področju potrošniških kreditov in ki bi omogočal potrošnikom, da so ustrezno informirani o kreditnih pogojih, kar prispeva tako k lažji izbiri najugodnejših kreditov med državami članicami, kot tudi omogoča višjo stopnje zaščite potrošnika. Vsekakor pa bi želela takšno stopnjo zaščite potrošnika na evropski ravni, ki ne bi bila nižja od stopnje, ki jo poznamo v Sloveniji.

Izvajanje Evropskega pakta za mladino in sporočilo Komisije o evropskih politikah, ki zadevajo mlade, bosta glavni izhodišči za pripravo pobud in politik za mlade. Na spomladanskih zasedanjih Evropskega sveta leta 2007 in 2008 se bodo ocenili izvedbeni ukrepi in določile prihodnje usmeritve glede Pakta za mladino. Obravnava in sprejem vmesnega poročila bo potekala v času slovenskega predsedovanja EU, zato bo Slovenija posvetila veliko pozornost uresničevanju ukrepov, kot tudi spremljanju in upravljanju na nivoju EU. Pri tem si bo Slovenija prizadevala, da bodo pobude Skupnosti in akcije v zvezi z vprašanjem mladine oblikovane tako, da bo z njimi mogoče nadgrajevati obstoječe nacionalne prakse.
Slovenija bo spodbujala družbeno udejstvovanje in poklicno integracijo mladih. S tem v zvezi se bo Slovenija posvetila vprašanjem, povezanim z zagotavljanjem enakih možnosti za vse mlade, ob spodbujanju njihove podjetnosti in prostovoljnega dela ter raznolikosti. Na teh področjih sta bistvenega pomena izmenjava dobrih praks ter boljše razumevanje mladih.
Za nadaljnji razvoj evropske mladinske politike bo zelo pomembna evalvacija programa za mladino 2000-2006 in uspešen začetek novega programa »Mladi v akciji« (2007-2013).

Na področju kulture bo Slovenija spodbujala razpravo o prispevku kulturnih dejavnosti k večji konkurenčnosti in zaposlovanju in s tem k ciljem Lizbonske strategije, obenem pa se bo zavzemala za spoštovanje pomena kulturne raznolikosti.
V letu 2007 je na osnovi raziskave o Ekonomiki kulture v EU ter na osnovi izsledkov javnih posvetov ter obravnav dokumenta na Odboru za kulturo pričakovati Sporočilo Komisije o vlogi kulture v Evropi, ki bo vsebovalo izjavo o političnem, gospodarskem in družbenem pomenu kulture v Evropi ter dodani vrednosti, ki jo prinaša v povezavi z ostalimi dejavnostmi in politikami Skupnosti.
Komisija bo v letu 2007 predvidoma spodbudila tudi nastanek dokumentov o ustvarjalnosti in mobilnosti umetnikov.
Na podlagi vsega navedenega bo v času nemškega in portugalskega predsedovanja pripravljen in sprejet Delovni načrt na področju kulture za leta 2008-2010. Slovenija bo pri njegovi pripravi in pri pripravi Pravil njegovega delovanja (Modus operandi) še naprej tvorno sodelovala. Program bodo predvidoma sestavljale vsebine s področij ustvarjalnosti na področju umetnosti in kreativnih industrij, digitalizacije kulturne dediščine in kulturne vzgoje ter mobilnosti umetnikov in mobilnosti muzejskih zbirk.
19. decembra 2006 je Evropska skupnost pristopila k ratifikaciji Konvencije Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov. Slovenija je izvirnik ratifikacijske listine skupaj z drugimi dvanajstimi državami članicami ter kandidatko Bolgarijo deponirala že dan poprej.
V letu 2007 se bodo v državah članicah postopki ratifikacije nadaljevali, sprejet bo Kodeks ravnanja za njeno izvajanje na ravni Skupnosti, začela implementacija na nacionalnih ravneh ter njena promocija v tretjih državah.
V začetku leta 2007 se bosta začela izvajati podporna programa »Kultura« (2007-2013) in »Evropa za državljane« 2007-2013.
V drugi polovici leta bo sledila promocijska akcija Evropskega leta medkulturnega dialoga (2008) na ravni Skupnosti, v kateri bo Slovenija aktivno sodelovala s pripravo in izvajanjem nacionalne komunikacijske strategije.
Pri pripravi otvoritvene slovesnosti leta, ki se bo zgodila ob začetku slovenskega predsedovanja, bo Slovenija še naprej aktivno sodelovala s predstavniki Evropske komisije, poglobila pa bo tudi že vzpostavljeno sodelovanje s Francijo, ki bo kot naslednja predsedujoča zadolžena za pripravo zaključnega dogodka Evropskega leta medkulturnega dialoga.
Slovenija si bo prizadevala za sprejetje ustreznih izvedbenih sklepov v zvezi z aktivnostjo Skupnosti za Evropsko prestolnico kulture (2007-2019), obenem pa zaključila nacionalne postopke za izbor mest kandidatk za leto 2012, ko bo skupaj s Portugalsko gostila kulturno prestolnico Evrope.
Dejavnosti Sveta na avdiovizualnem področju se bodo osredotočile na prizadevanja za posodobitev evropskega pravnega okvira na področju televizijskega oddajanja.
Slovenija si bo prizadevala zlasti za zaključek del v zvezi z revizijo Direktive o televiziji brez meja (po novem Direktiva o avdiovizualnih storitvah) in revizijo Sporočila o kinematografiji iz leta 2001.
Pri obravnavi predloga Direktive o avdiovizualnih storitvah se Slovenija skupaj z nekaterimi drugimi članicami zavzema za bolj jasne opredelitve kriterijev, ki v primeru kršitev, državam članicam ki imajo strožjo zakonodajo, omogočajo učinkovito pravno zaščito medijskega prostora. Na področju oglaševanja se Slovenija zavzema za popolno prepoved oglaševanja med otroškimi programi.
V začetku leta 2007 se bo začel izvajati nov program »Media 2007«, ki zajema obdobje nove finančne perspektive 2007-2013.

Svetu bodo predložene zadeve skupnega interesa na področju športa, in sicer glede prispevka športa in športnih dogodkov h gospodarskemu razvoju, izobraževanju in zaposlovanju, integraciji v družbo, vloge športa pri spodbujanju javnega zdravja, sodelovanja med državami članicami pri antidopinških dejavnostih, mednarodne športne politike EU in sodelovanja v znanosti o športu. Vsa navedena področja bodo zajeta v Beli knjigi o športu, ki jo pripravlja Evropska komisija v sodelovanju z državami članicami EU in katere izid je predviden v mesecu juniju 2007.

V okviru 18. mesečnega programa treh predsedstev in skladno s členom 159 PES in členom 45 Uredbe (ES) se v drugi polovici leta 2007 pričakuje Četrto poročilo o ekonomski in socialni koheziji, ki ga bo pripravila Evropska komisija in v katerem bo predstavljen napredek, dosežen na področju ekonomske in socialne kohezije, ter način, kako so evropske in regionalne politike, pa tudi strukturni skladi, kohezijski sklad, Evropska investicijska banka (EIB) in drugi finančni instrumenti prispevali k temu.
Leto 2007 bo na področju kohezijske politike zaznamovalo začetek novih finančnih programov v okviru naslednje finančne perspektive 2007-2013. V letu 2007 bo za Slovenijo dokončno oblikovan Nacionalni strateški referenčni okvir (NSRO) in odobrenih 16 operativnih programov (OP), v katerih sodeluje Slovenija:
1. Trije operativni programi, ki se financirajo iz naslova Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada ter Kohezijskega sklada:
- OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov,
- OP razvoja človeških virov,
- OP razvoja okoljske in prometne infrastrukture,
2. Trinajst operativnih programov, ki se izvajajo v okviru cilja 3, Evropskega teritorialnega sodelovanja:
- Čezmejni operativni programi:
   - čezmejno sodelovanje z Avstrijo,
   - čezmejno sodelovanje z Italijo,
   - čezmejno sodelovanje z Madžarsko,
   - čezmejno sodelovanje s Hrvaško,
   - čezmejno sodelovanje v Jadranski pobudi.
- Transnacionalni operativni programi:
   - Alpski prostor (Alpine space)
   - Jugovzhodna Evropa (South East)
   - Vzhodno centralna Evropa (Central East)
   - Mediteran
   - Medregionalni operativni programi:
   - Medregionalni Tematski program;
   - Medregionalni Interact program,
   - Medregionalni ESPON program;
   - Medregionalni URBACT program.
Da bi bilo doseganje ključnih razvojnih ciljev Slovenije v naslednjem dolgoročnem obdobju tudi dejansko realizirano, sodi med prioritete Slovenije vsekakor priprava ustreznega nabora kvalitetnih projektov, na osnovi katerih bo črpanje dodeljenih sredstev v naslednji finančni perspektivi čim uspešnejše. Slovenija bo pri tem upoštevala prioritetna vsebinska področja, kot sta medregionalno sodelovanje in urbani razvoj, ter prizadevanja Evropske komisije za hitrejše doseganje Lizbonskih ciljev s pomočjo kohezijske politike.
Prostorski razvoj in urbana politika pomembno vplivata na ustreznost implementacije prenovljene Strategije trajnostnega razvoja in Lizbonske strategije, zato bodo države članice pod predsedstvom Nemčije v letu 2007 sprejele dva pomembna dokumenta: Listino o trajnostnih evropskih mestih oziroma t.i. »Leipziško listino« (Leipzig Charter) in Prostorsko agendo EU.
Listina bo priporočila razvoj instrumenta integriranega urbanega razvoja, ki bo pripomogel k skladnejšemu razvoju urbanih območij in učinkovitejši rabi finančnih virov, ki so na voljo. Poseben poudarek bo namenjen urbanim območjem v zaostajanju, kjer se priporoča uporabo strategij za izboljšanje fizičnega okolja, krepitev lokalne ekonomije in politike lokalnega trga delovne sile in aktivne politike na področju izobraževanja in usposabljanja otrok in mladih. Slovenija podpira aktivnosti na področju urbanega razvoja, še posebno na področju prenove, regeneracije in revitalizacije urbanih območij, saj so mesta najpomembnejši generatorji gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja. Ob tem se zavzema tudi za celovit pristop k razvoju mest in reševanju problemov v mestih, ki vključuje različne akterje, sektorje, različne ravni ter obravnavo v regionalnem kontekstu.
Namen Agende je izoblikovati priporočila državam članicam za izvajanje integralnih prostorskih razvojnih politik, da bi se mobilizirali potenciali evropskih regij in mest v luči trajnostnega ekonomskega razvoja ter rasti delovnih mest. Agenda predstavlja implementacijo sklepov neformalnih zasedanj ministrov pristojnih za prostorsko kohezijo v Rotterdamu in Luksemburgu in podaja strateške usmeritve za uresničitev potencialov opredeljenih v dokumentu Stanje prostora in perspektive EU. Slovenija močno podpira nadaljevanje aktivnosti na področju teritorialne kohezije in s tem aktivnosti za pripravo in sprejem Agende. Pomemben je predvsem poudarek na razvoju koherentnih pristopov za krepitev prostorskih potencialov in na spodbujanju med-sektorskega sodelovanja, kar bo tudi vsebinski poudarek Slovenije v času predsedovanja EU.

EU je z odločitvijo o reformi skupne kmetijske politike (SKP) v letu 2003 in o finančni perspektivi za 2007-2013 začrtala prihodnjo dolgoročno usmeritev za kmetijstvo na celotnem evropskem območju, in sicer za gospodarsko in družbeno trajnostno ter okolju prijazno in tržno usmerjeno kmetijstvo.
V prvi polovici 2008 se pričakuje srednjeročni pregled SKP oziroma tako imenovani »Health Check«, ki se bo tako začel prav v času našega predsedovanja. Komisija si je postavila rok za odpiranje tega področja do pomladi 2008, razprava pa naj bi bila po zagotovilih Komisije namenjena predvsem izboljšanju delovanja obstoječih sistemov pomoči znotraj t.i. prvega stebra SKP in naj ne bi predstavljala nove reforme SKP.
Poleg reforme SKP, ki se je začela v letu 2003, se bo Svet EU posvetil tudi reformi skupnih ureditev trgov za sadje in zelenjavo, vino in banane, ter pripravi pregleda skupnih ureditev trga za mleko in mlečne izdelke ter za posušeno krmo. Poenostavitev SKP, zlasti na področju dokumentacije in zahtev za nadzor z vidika združitve 21 skupnih tržnih ureditev v enotno tržno ureditev, bo zelo pomembna v zvezi z zmanjševanjem administrativnih obremenitev, med drugim za manjša in srednje velika kmetijska podjetja.
Skupna tržna ureditev za vino je eden zadnjih kmetijskih sektorjev, ki je še potreben drastične reforme z namenom rešiti številne probleme, s katerimi se ta sektor sooča. Glavni cilji reforme so povečanje konkurenčnosti proizvajalcev vina v EU, vzpostavitev režima na področju vin, ki bo deloval s pomočjo jasnih in enostavnih pravil, ki zagotavljajo ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, ter oblikovanje ureditve za vino, ki ohranja najboljše postopke EU pri pridelavi vina ter krepi socialno in okoljsko strukturo podeželskih območij. Reforma vinskega sektorja je za Slovenijo izrednega pomena. Posledice bodo tako za proračun in gospodarstvo kot tudi za okolje, natančneje pa bo možno vpliv opredeliti, ko bo na mizi zakonodajni predlog. Že sedaj je možno zaključiti, da bi bile brez ustrezne ureditve oziroma spremembe obstoječe ureditve posledice za gospodarsko panogo in s tem za socialni položaj ter okolje še večje. Zaradi cilja doseganja stabilnega trga EU in s tem tudi slovenskega trga z vinom, kot tudi zaradi morebitnih možnosti za črpanje večjega obsega sredstev EU s strani naših pridelovalcev, se Slovenija v načelu opredeljuje za scenarij, ki ga kot najustreznejšega zagovarja tudi Evropska komisija, in sicer scenarij t.i. temeljite reforme. Evropska komisija predvideva, da bo zakonodajni predlog glede vinske reforme na mizi v aprilu ali maju 2007. To pomeni, da bo Nemčija razpravo odprla, Portugalska nadaljevala in z veliko verjetnostjo Slovenija zaključevala.
Medtem ko se v kratkem predvideva zaključitev dosjeja o reformi skupne tržne ureditve za banane, lahko v začetku leta 2007 pričakujemo predlog reforme v sektorju sadja in zelenjave. Glavni cilji reforme trga sadja in zelenjave so izboljšati konkurenčnost predelovalne industrije sadja in zelenjave, skozi tržno naravnano politiko, ob upoštevanju pomembne vloge sektorjev, ki zadevajo zaposlovanje na podeželskem območju.
V postopku soodločanja bo Svet EU z Evropskim parlamentom iskal dogovor o Uredbi o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač. Slovenija podpira splošni pristop glede te uredbe, saj upošteva naše bistvene predloge. Hkrati pričakujemo, da se bodo posamezne tehnične zadeve, ena pomembnejših je povezana z geografskimi oznakami žganih pijač, reševale v okviru nadaljnjega postopka sprejemanja uredbe.
Svet bo nadaljeval tudi delo na uredbi, ki na novo določa pravila ekološkega kmetijstva in označevanja ekoloških proizvodov. Uredba naj bi se začela izvajati v letu 2009. V predlogu so formulirani cilji, osnovna načela in pravila, ki se nanašajo na pridelavo, predelavo, uvoz, izvoz, kontrolo, označevanje in oglaševanje. Uredba zadeva vse, ki so na trgu EU vključeni v primarno proizvodnjo, predelavo hrane in krme, pakiranje, označevanje, oglaševanje, skladiščenje, transport, distribucijo, uvoz, izvoz in plasiranje na trg. Slovenija podpira nadaljnji razvoj uredbe.
V zvezi s spodbujanjem kmetijskih proizvodov se bo Slovenija osredotočila na poenostavitev in izboljšanje učinkovitosti trenutnih ukrepov.
Slovenija pripisuje velik pomen tudi spodbujanju razvoja podeželja z varovanjem in ustvarjanjem delovnih mest z diverzifikacijo, pospeševanjem lokalnih pobud, preusmerjanjem podpornih ukrepov in izboljšanjem okvirnih pogojev za uporabo poljščin, ki niso namenjene za prehrano, kot surovin in goriva. Svet bo zato pospešil izvajanje akcijskega načrta za biomaso in strategije za spodbujanje biogoriv.
Slovenija je izredno gozdnata država, zato je vsakršno dogajanje na področju gozdarstva za nas zelo pomembno. Da se zagotovi trajnostna uporaba gozdnih virov, izboljša konkurenčnost gozdarskih proizvodov in ohrani biološka raznovrstnost, bodo potekala nadaljnja prizadevanja za celovito izvajanje Akcijskega načrta EU za gozdarstvo in Akcijskega načrta EU za uveljavljanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT - Forest Law Enforcement, Governance and Trade). Poleg tega bo Slovenija še naprej spodbujala ključno vlogo EU v mednarodnih postopkih, povezanih z gozdovi, zlasti v Forumu Združenih narodov za gozdove (UNFF - United Nations Forum on Forests) in Mednarodni organizaciji za tropski les (ITTO - International Tropical Timber Organization).
Da se zagotovi visoka raven varnosti hrane in zdrave prehrane, si bo Slovenija kar najbolj prizadevala za aktivno nadaljevanje dela na različnih področjih, in sicer zaradi spodbujanja zdravega življenjskega sloga, vključno z uravnoteženo prehrano in redno telesno dejavnostjo.
Na veterinarskem področju se bo izvajal akcijski načrt za zaščito in dobro počutje živali, pripravil pa se bo časovni načrt za strategijo na področju zdravja živali ob posebnem upoštevanju zoonoz in morebitnih posledic za veterinarski sklad. Ostale teme, ki se bodo obravnavale v tem okviru, so pregled zakonodaje o snoveh s hormonskim delovanjem in revizija predpisov o najvišjih mejnih vrednostih ostankov veterinarskih zdravil v živilih živalskega izvora, o stranskih živalskih proizvodih ter o preprečevanju, obvladovanju in izkoreninjenju BSE/TSE. Nadaljevalo se bo tudi delo na direktivi o zaščiti brojlerjev, kjer je besedilo trenutno nesprejemljivo za države članice, ter delo na področju bilateralnih veterinarskih sporazumov oziroma sodelovanje s tretjimi državami.
Na področju zaščite in zdravstvenega varstva rastlin bo Svet pospeševal nadaljnje usklajevanje in prizadevanja za visoko raven zaščite. Poudarek bo na tematski strategiji EU o trajnostni rabi pesticidov, ustrezni okvirni direktivi in na znatni spremembi direktive o pesticidih. Slovenija pozdravlja Tematsko strategijo o trajnostni rabi pesticidov in podpira cilje, ki jih omenjena strategija vsebuje. Obenem podpira tudi direktivo, ki predpisuje enoten okvir glede prometa in uporabe pesticidov v kmetijstvu na območju EU. (glej tudi poglavje Okolje)
Obravnaval se bo tudi predlog Uredbe o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet, s čimer naj bi se temeljito revidirale določbe o preučevanju varnosti aktivnih snovi, usklajene na ravni EU, in bolj poenotili postopki registracije fitofarmacevtskih sredstev v državah članicah. Slovenija podpira sprejem uredbe, med najpomembnejšimi ukrepi pa so krajši in jasnejši kriteriji za registracijo FFS, enostavnejši postopki za sprejemanje odločitev, enostavnejša pravila za varovanje podatkov, določila za omogočanje zamenjave aktivnih substanc z manj nevarnimi ter zmanjšanje testiranja novih snovi na vretenčarjih. Svet EU bo obenem nadaljeval delo na uveljavljanju mednarodnih standardov in poenostavitvi predpisov pri preprečevanju širjenja in zatiranju rastlinskih škodljivih organizmov, da se ob svetovni trgovini z rastlinami in rastlinskimi proizvodi omogoči pridelavo varne hrane in ohranjanje narave.
Slovenija bo spodbujala delo v zvezi z vprašanjem sobivanja gensko spremenjenih poljščin in konvencionalnega kmetovanja. Pospeševala bo tudi delo v zvezi z oceno obstoječe zakonodaje na področju dajanja gensko spremenjenih živil in krme na trg, da se doseže najvišja možna stopnja varnosti na tem področju.

Slovenija se zavezuje, da bo spodbujala ohranjanje in trajnostno upravljanje z ribolovnimi viri. Odločitve o celotnih dovoljenih ulovih in kvotah ter o večletnih načrtih obnovitve bodo tako usmerjene k zagotavljanju trajnostnih gospodarskih, okoljskih in socialnih pogojev. Svet EU bo tako določil kvote ter celotni dovoljeni ulov za leto 2007. V skladu s Sporočilom Komisije št. COM(2006) 246 Izboljšanje posvetovanja o upravljanju ribištva v Skupnosti je uveden nov način dela Evropske skupnosti pri odločanju o letnih ribolovnih možnostih. Kot del tega novega pristopa je predvideno, da bo Komisija v prvi polovici vsakega leta v obliki letne politične izjave določila svoje namere glede predlogov za celotne dovoljene ulove in kvote za naslednje leto. Tako bo Komisija za leto 2008 pripravila politično izjavo o ribolovnih možnostih za leto 2008. Slovenija podpira novi pristop k zahtevnemu vsakoletnemu določanju ribolovnih možnosti, katerega namen je razbremeniti in hkrati izboljšati učinkovitost dela Sveta EU.
V letu 2007 lahko pričakujemo tudi nadaljnje predloge in aktivnosti v smeri posodobitve in poenostavitve uredb o tehničnih ukrepih in nadzornega sistema skupne ribiške politike. Prav tako pa bodo potekala prizadevanja za dogovor glede uvedbe sistema Skupnosti za dodeljevanje oznake za okolje za ribiške proizvode.
Svet EU bo nadaljeval delo na Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu: 2006-2008 Akcijski načrt za poenostavitev in izboljšanje skupne ribiške politike. Svet je namreč pri predstavitvi Akcijskega načrta na decembrskem zasedanju 2005 Evropsko komisijo pozval, da o napredku pri poenostavitvi ribiške zakonodaje redno poroča Svetu vsaj enkrat med predsedovanjem vsake države članice. Slovenija podpira prizadevanja Evropske komisije, da bi dosegli poenostavitev in izboljšali normativno okolje skupne ribiške politike. Poenostavitev pravnih aktov in postopkov bo prispevala k večji učinkovitosti CFP z odpravo nepotrebnih stroškov in administrativnega bremena za vse vključene strani, od ribičev in gospodarskih subjektov, nacionalnih administracij do institucij EU.
Poleg tega lahko v prihodnjem letu pričakujemo še delo na Sporočilu in predlogu za uredbo Sveta o poostritvi boja proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu (NNN) ribolovu ter Sporočilu o politiki za postopno odstranjevanje zavržkov v evropskem ribištvu.
Svet EU bo nadaljeval delo v zvezi z Zeleno knjigo o pomorski politiki. Slovenija si bo pri delu v zvezi s prihodnjo pomorsko politiko prizadevala za celosten pristop z namenom zagotavljanja kontinuirane zaščite ribolovnih virov in omogočanja učinkovite trajnostne rabe morskih ekosistemov. Evropska komisija je zeleno knjigo objavila junija 2006, čemur sledi enoletno posvetovalno obdobje, v katerem naj bi države članice na podlagi posvetovanj z zainteresiranimi skupinami v svoji državi pripravile svoje uradno stališče do zelene knjige. Do sedaj so se politike pomorskega prometa, gospodarstva, obalnih regij, ribištva, morskega okolja ter zaposlovanja v pomorstvu vodile in razvijale ločeno. S to zeleno knjigo so vsi ti vidiki združeni v en dokument. Zelena knjiga želi torej vzpodbuditi razpravo o bodoči pomorski politiki EU, ki bi celostno obravnavala oceane in morja. Slovenija pozdravlja objavo Zelene knjige o evropski pomorski politiki in se je že dejavno vključila v enoletno posvetovalno obdobje z oblikovanjem medresorske delovne skupine za vodenje enoletnega posvetovalnega obdobja z zainteresiranimi skupinami v Republiki Sloveniji in pripravo predloga uradnega stališča Republike Slovenije do Zelene knjige o evropski pomorski politiki. Pomemben prispevek k postopku posvetovanja in nadaljnjim postopkom bo tudi organizacija konferenc na visoki ravni maja in oktobra 2007.

EU bo nadaljevala s prizadevanji za doseganje ambicioznih ciljev na področju varstva okolja, ki so opredeljeni v Šestem okoljskem akcijskem programu za obdobje 2004-2012 in v prenovljeni Strategiji trajnostnega razvoja EU, ki je bila sprejeta junija 2006 na zasedanju Evropskega sveta. V tem okviru bo potekalo zelo veliko aktivnosti, od nadaljevanja obravnave vrste aktov in ukrepov v postopku soodločanja ter začetka obravnave novih zakonodajnih predlogov Evropske komisije, do oblikovanja skupnih političnih usmeritev EU in mednarodnih prizadevanj za napredek v okviru obstoječih konvencij in sporazumov. Najpomembnejše aktivnosti za Slovenijo se bodo vsebinsko nanašale na morsko okolje, varstvo zraka, kemikalije, podnebne spremembe in biotsko raznovrstnost.

Nadaljevala se bodo pogajanja o Predlogu Direktive o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja, ki je bila poslana v obravnavo koncem leta 2005. Zaradi vsebinske kompleksnosti predlaganega akta se razprave v Svetu in Evropskem parlamentu lahko zavlečejo vse do slovenskega predsedovanja. Osrednji cilj predlagane direktive je doseči dobro okoljsko stanje morskega okolja na podlagi skupnih regijskih ciljev in načel na ravni EU. Za izvajanje bodo z direktivo vzpostavljene morske regije oziroma pod-regije, znotraj katerih bodo države članice v sodelovanju s tretjimi državami pripravile strategije morskega okolja. Na podlagi presoje vplivov predloga direktive na dejavnosti, ki so tesno povezane z morskim okoljem (turizem, pomorstvo, ribištvo, trgovina), je bilo ocenjeno, da bodo kratkoročne negativne ekonomske in socialne posledice velike, predvsem za tiste dejavnosti, za katere veljajo šibki okoljski standardi (na primer: pomorski promet). Kljub temu je prevladala ugotovitev, da so dolgoročni pozitivni vplivi na okolje, socialo in ekonomijo zelo pomembni in bistveno večji od predvidenih negativnih posledic.
Slovenija meni, da je reševanje problematike morskega okolja pomembno za vsestranski razvoj držav članic Evropske unije in da v tem pogledu direktiva predstavlja pomemben instrument, ki bo prispeval k večji učinkovitosti dosedanjih aktivnosti na nacionalni in regionalni ravni. Direktiva bo pomembno vplivala na skupne aktivnosti s tretjimi državami znotraj posameznih regij. Dodana vrednost direktive se kaže v tem, da postavlja izhodišče za oblikovanje drugih, za morsko okolje pomembnih politik, kot sta ribištvo in pomorski promet. Slovenija se zaveda, da bo za doseganje ciljev omenjene direktive v Sredozemski regiji in Jadranski pod-regiji, potrebno vložiti kar nekaj napora, kljub že obstoječim institucionalnim okvirom (Barcelonska konvencija - od 24 držav regije le sedem držav članic EU).

Nadaljevala se bodo tudi pogajanja o Predlogu direktive o kakovosti zraka in čistejšem evropskem zraku, ki jo je Evropska komisija v skladu s pobudo za »boljšo pravno ureditev« poslala v obravnavo koncem 2005. Njen namen je zagotoviti jasno, razumljivo, posodobljeno in uporabniku prijazno sekundarno zakonodajo EU. Cilj sedanjega predloga je združiti določbe petih ločenih pravnih aktov v eno direktivo z namenom poenostavitve, racionalizacije in zmanjšanja obsega obstoječe zakonodaje. Poleg tega je namen predloga bistveno revidirati sedanje določbe zaradi vključitve najnovejšega razvoja na zdravstvenem in znanstvenem področju ter izkušenj držav članic. Direktiva predlaga bolj celovito spremljanje delcev PM- 2,5, ki imajo po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pomemben vpliv na zdravje ljudi. V Direktivi je predstavljen tudi nov način poročanja - prehod na elektronski sistem poročanja na podlagi skupnega informacijskega sistema INSPIRE. Ta pristop naj bi skrajšal upravne postopke, poenostavil pretok informacij, izboljšal zmogljivost za presojo in omogočil javnosti boljši dostop do informacij.
Slovenija se strinja, da se kot prvi predlagani ukrep za realizacijo Strategije o onesnaževanju zraka sprejme nova okvirna direktiva o kakovosti zraka. Direktivi pa morajo zelo hitro slediti še drugi ukrepi, ki so usmerjeni v razpršene vire onesnaževanja, kot je transport, kmetijstvo in male kurilne naprave. V pogajanjih Slovenija načeloma podpira pristop, da nova direktiva ohranja številčne vrednosti standardov kakovosti zraka, ki so bile že dogovorjene in sprejete v sedanji zakonodaji na tem področju. Ob navedenem pa si Slovenija prizadeva, da je za nekatere mejne vrednosti treba dogovoriti odlog rokov za dosego skladnosti. To še posebej velja za mejno vrednost za delce PM10. Vrsta držav članic se namreč še sooča s problemi realizacije določil za PM10, nove države članice pa imajo na tem področju tudi premalo izkušenj. Zato je toliko bolj pomembno, da se predlog za uvedbo novega standarda za PM2.5 temeljito pretehta.

Boj proti podnebnim spremembam brez dvoma sodi med najpomembnejše naloge EU, zato bo v naslednjem letu treba opraviti veliko dela. Pogovori o omejitvah emisij toplogrednih plinov po letu 2012 se bodo znotraj EU in na mednarodni ravni intenzivno nadaljevali. V zvezi s to problematiko bo Evropska komisija predstavila Zeleno knjigo o možnostih politike EU na področju podnebnih sprememb in perspektivah za mednarodno sodelovanje po letu 2012. Glede problematike prilagajanja podnebnim spremembam bo, kot nadaljevanje Zelene knjige o prilagoditvah, Evropska komisija sprejela Belo knjigo o Evropskem programu prilagajanja na podnebne spremembe. Evropska komisija bo na zahtevo številnih držav članic za začetek ukrepanja na evropski ravni glede pomanjkanja vode in suše pripravila še Sporočilo o pomanjkanju vode in suši.
Med pomembnejše aktivnosti vsekakor sodita tudi pregled in reforma sistema trgovanja z emisijami v EU. Namen obeh je zagotoviti stabilnost naložb in pospešiti ritem zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Zaradi izboljšanja delovanja in razširitve obsega za tretje obdobje trgovanja, ki se bo začelo leta 2013, bo Evropska komisija predlagala spremembo obstoječe direktive o trgovanju z emisijami toplogrednih plinov.
Nadaljevalo se bo izvajanje ukrepov, opredeljenih v Evropskem programu za klimatske spremembe II, ki se nanašajo na energijo, transport, industrijo in kmetijstvo.
Ob navedenem bo v zvezi z ukrepi za boj proti podnebnim spremembam Evropska komisija predlagala še dva akta:Uredbo o motornih vozilih na tekoči ali stisnjen vodik in zakonodajni predlog za ureditev upravljanja zajema in geološkega skladiščenja ogljikovega dioksida. Glavni cilj prvega predloga bo zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga motornih vozil na vodikov pogon ter istočasno zagotoviti visoko stopnjo javne varnosti in visoko stopnjo varstva okolja. Predlog uredbe bo zato opredelil zahteve za odobritev vrste vodikovih sistemov in sestavnih delov za motorna vozila izbranih kategorij. Glavni cilj drugega zakonodajnega predloga glede skladiščenja ogljikovega dioksida bo prilagoditev pravnega reda tako, da se zagotovi pravna varnost za vlagatelje po vsej Evropi ter da se zagotovi ustrezna obravnava novih okoljskih tveganj.
Na področju ukrepov za boj proti podnebnim spremembam se Slovenija pridružuje ostalim državam članicam EU in si prizadeva za čimprejšnje globalno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Pri tem je, poleg potrebe po sodelovanju ZDA, izredno pomembno postopno vključevanje največjih in najbolj razvitih držav v razvoju. Z zmanjševanjem emisij je potrebno začeti takoj, saj vsakršne zamude terjajo zahtevnejše in dražje prilagajanje. Z zamujanjem se povečuje tudi tveganje za pojav morebitnih hitrih sprememb podnebja, na katere bi se zelo težko prilagodili ali pa to sploh ne bi bilo več mogoče. Ob tem Slovenija opozarja na nujnost upoštevanja posledic obstoječih podnebnih sprememb v sektorskih politikah (urejanje prostora, upravljanje z vodami, kmetijstvo, turizem, energetika) in na pomen priprave ustreznih prilagoditvenih ukrepov (na primer Predlog direktive o upravljanju z ogroženostjo zaradi poplav, ki je trenutno v drugi obravnavi v postopku soodločanja).
Novim članicam ob vstopu v EU ni bila dana možnost vključitve njihovih emisij toplogrednih plinov v skupno evropsko kvoto (ang.: »EU bubble«). Slovenija je zaradi svoje gospodarske rasti po letu 1995 edina med novimi državami članicami, ki ji bo v prvem in verjetno tudi v drugem obdobju trgovanja primanjkovalo emisijskih pravic. Zato si glede obsega novih zavez Slovenija prizadeva za enakopravno oziroma pravično razdelitev bremen po letu 2012 med vsemi pogodbenicami, tako znotraj EU kot izven nje.
Slovenija je že pri pripravah za drugo obdobje 2008-2012 dokazala, da je mehanizem trgovanja z emisijskimi pravicami eden od njenih ključnih ukrepov za doseganje ciljev Kjotskega sporazuma, zato podpira napovedane izboljšave in nadgradnjo obstoječega sistema. Posodobljena ureditev trga emisijskih pravic je ključnega pomena za razvoj in razbremenitev slovenskega gospodarstva. Slovenija namreč nima dovolj notranjih rezerv, da bi v obdobju 2013-2020 dosegla predvideno dodatno zmanjševanje od 20 do 30% emisij toplogrednih plinov. Slovenija zato potrebuje nakupe emisijskih pravic izven svojih meja.
Uvajanje novih tehnologij, energetska učinkovitost in zamenjava fosilnih goriv z obnovljivimi viri so velik razvojni izziv EU, ki tudi Sloveniji dolgoročno zagotavlja gospodarsko rast in vidnejše mesto na globalnem trgu. Spodbujanje razvoja in podjetništva na področju učinkovite rabe energije in večje rabe obnovljivih virov je prilagojeno slovenskim razmeram, ker ne gre za kapitalsko intenzivne projekte in ker sloni na inovativnosti raziskovalcev oziroma prilagodljivosti podjetnikov, kar sta že večkrat izkazani kvaliteti slovenske ponudbe storitev in izdelkov. Programi prilagajanja na klimatske spremembe so zato razvojna priložnost tako za EU kot za Slovenijo, želena gospodarska rast pa tesno povezana z učinkovitostjo zmanjševanja emisij toplogrednih plinov.

Izguba biotske raznovrstnosti na ravneh ekosistemov, vrst in genov je zaskrbljujoča ne samo zaradi pomembne stvarne vrednosti narave, ampak tudi zato, ker povzroča izgubo potencialov za rabo ekosistemov. V zvezi s tem je EU prevzela veliko obveznosti, saj se je Evropski svet leta 2001 strinjal, da bo EU »do leta 2010 zaustavila izgubo biotske raznovrstnosti ter obnovila življenjska okolja in naravne sisteme«. Na ravni EU je okvir politike za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti v EU zdaj v glavnem že določen. Cilji glede biotske raznovrstnosti so na primer vključeni v prenovljeno Strategijo trajnostnega razvoja, v Lizbonsko partnerstvo za rast in delovna mesta ter v številne okoljske in sektorske politike. Strategija o biotski raznovrstnosti je bila sprejeta leta 1998, z njo povezani akcijski načrti pa leta 2001. Večina držav članic je tudi razvila ali še razvija takšne strategije in/ali akcijske načrte. Medtem, ko je bil dosežen pomemben napredek in se kažejo prvi znaki upočasnjevanja stopnje izgube, pa hitrost in obseg izvajanja nista zadovoljiva. Večina biotske raznovrstnosti je zelo osiromašena in se še naprej zmanjšuje. Približevanje ciljem 2010 bo zahtevalo pospešeno izvajanje ukrepov na ravni EU in držav članic, predvsem v okviru leta 2006 sprejetega Sporočila o ohranjanju biotske raznovrstnosti z akcijskimi načrti.
V središču pozornosti bodo priprave na deveto konferenca pogodbenic konvencije o biološki raznovrstnosti, ki bo v Bonnu maja leta 2008 v času slovenskega predsedovanja in je osrednja globalna konferenca tem področju.
Slovenija je v evropskem vrhu glede na stopnjo in ohranjenost biotske raznovrstnosti, hkrati pa sodi med države članice z najvišjim deležem Nature 2000 na državnem ozemlju (dobra tretjina ozemlja).

Zagotavljanje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja predstavlja enega temeljnih ciljev Evropske unije. Zato bo Slovenija tudi v prihodnje aktivno sodelovala pri sprejemanju in izvajanju vseh ukrepov, predvidenih s Haaškim programom in Akcijskim načrtom za njegovo izvajanje, ki bo, v skladu z decembra 2006 sprejeto odločitvijo Sveta, revidiran v letu 2007. Tako posodobljeni ukrepi bodo omogočali učinkovit boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, celovito upravljanje migracijskih tokov in varovanje meja, prosto in varno gibanje evropskih državljanov, zaupanje v vladavino prava ter pravosodne organe držav članic. Nadaljevalo se bo tudi uvajanje biometričnih podatkov v potne listine, vizume in druge osebne dokumente.

Na področju azila bo poudarek na dokončanju in evalvaciji prve faze skupnega azilnega sistema, ki ji bo sledil začetek t.i. druge faze (do 2010) z vzpostavljanjem skupnega azilnega postopka in enotnega statusa, pozornost pa bo namenjena tudi krepitvi praktičnega sodelovanja med pristojnimi organi držav članic. Na tem področju je načrtovana Zelena knjiga o vzpostavitvi druge faze skupnega evropskega azilnega sistema.
Vzpostavljanje in izvajanje celovite evropske migracijske politike bo izhajalo iz »Globalnega pristopa k vprašanju migracij« in akcijskega načrta iz leta 2005 »Prednostni ukrepi, osredotočeni na Afriko in Sredozemlje« ter ustreznih sprejetih sklepov na Evropskem svetu decembra 2006. Vodilo celovite evropske migracijske politike ostaja okrepitev in poglobitev mednarodnega sodelovanja in dialoga s tretjimi državami izvora in tranzita, usklajevanje različnih politik Unije, odpravljanje temeljnih vzrokov za migracije in financiranje potrebnih ukrepov po načelu solidarnosti.
Nadaljevalo se bo delo v zvezi z evropsko strategijo za zakonite migracije in integracijo, zlasti v okviru Načrta politike zakonitega priseljevanja iz decembra 2005, s poudarkom na medkulturnem dialogu (zlasti z islamom). Evropska komisija načrtuje pripravo predlogov Splošne okvirne direktive o zakonitem priseljevanju delavcev, Predloga direktive o pogojih vstopa in bivanja visoko usposobljenih delavcev in Predloga direktive o najnižjih kaznih za nezakonito zaposlovanje.
Preprečevanje nezakonite migracije predvideva okrepitev sodelovanja med državami članicami, upoštevaje sporočila Komisije o prednostnih nalogah na tem področju, kot so sprejem ukrepov proti delu na črno, uporaba ustreznih tehnologij za izboljšanje ravni mejne kontrole in za identifikacijo oseb ter preučitev možnosti za uvajanje vstopno/izstopnega sistema za registracijo državljanov tretjih držav, pa tudi sklepanje sporazumov o vračanju oziroma o ponovnem sprejemu oseb.
Na področju vizumske politike je nadaljnje prioritetno vzpostavljanje vizumskega informacijskega sistema (VIS), prenova sistema VISION, vzpostavljanje skupnih zajemnih centrov, krepitev konzularnega sodelovanja med državami članicami, oblikovanje Uredbe o vzpostavitvi kodeksa Skupnosti o vizumih (t.i. vizumskega kodeksa), sklepanje sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov s tretjimi državami ter uvedba biometričnih podatkov v potne listine, vizume in druge osebne dokumente.
Pri upravljanju meja ostaja nadaljnja prednostna naloga vzpostavljanje SIS II, za nove države članice pa realizacija dostopa do obstoječega schengenskega informacijskega sistema, izvedba vseh potrebnih priprav in dokončne schengenske evalvacije ter sprejem sklepov Sveta EU o odpravi nadzora na notranjih mejah. V skladu s programom bo Komisija v letu 2007 predložila oceno dela Evropske agencije za vodenje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije - Frontex. Pozornost bo namenjena tudi nadaljnjemu razvoju integriranega sistema upravljanja zunanjih meja in krepitvi operativnega sodelovanja na zunanjih mejah Evropske unije. V ta namen je načrtovan čim hitrejši sprejem Uredbe o vzpostavitvi mehanizma za ustanovitev skupin za hitro posredovanje na mejah.
Slovenija bo tudi v letu 2007 aktivno sodelovala pri končni pripravi, nato pa tudi pri izvedbi okvirnega programa Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov, ki ga sestavljajo 4 skladi: za meje, vrnitev, integracijo in za begunce. To še posebej velja za Odločbo o ustanovitvi sklada za zunanje meje, pri kateri se v skladu z načelom delitve bremen in solidarnosti ves čas zavzema za pokrivanje dejanskih stroškov nadzora zunanjih meja.
Slovenija bo, kot doslej, aktivno sodelovala pri oblikovanju in izvajanju skupne evropske azilne, migracijske, vizumske politike in politike meja, kar pomeni kontinuirano izvajanje dosedanjih aktivnosti in potrebne nove ukrepe. Izredno zahtevno delo v tehničnem in finančnem pogledu in visoko prioritetno nalogo predstavlja vzpostavitev potrebnih informacijskih sistemov in drugih potrebnih ukrepov za izpolnjevanje zahtev za polno izvajanje schengenskega pravnega reda, ki pa pomeni hkrati zaključek dolgoletnih priprav na vstop v schengenski prostor in odpravo nadzora na notranjih mejah. Dodatna pozornost pa bo namenjena še vzpostavitvi pogojev in ustreznih struktur za učinkovito črpanje sredstev iz vseh štirih skladov, katerih obseg ni zanemarljiv (cca 4,3 mio EUR letno brez nacionalnega sofinanciranja).

Zagotavljanje varnosti s preprečevanjem kriminalitete in z bojem proti organizirani kriminaliteti in terorizmu, zlasti proti njenim čezmejnim oblikam, predvsem proti trgovini z ljudmi in drogami, ostaja visoka prioriteta EU v letu 2007. Politike na teh področjih se bodo nadaljevale z izvajanjem, rednim spremljanjem ter potrebnim revidiranjem in dopolnjevanjem strategij in akcijskih načrtov, ki so bili sprejeti že v preteklih letih.
Na področju boja proti terorizmu je posebej načrtovana sprememba Okvirnega sklepa o boju proti terorizmu, ki bo omogočila delovanje proti teroristični propagandi v medijih, preprečevanje izdelave bomb in eksplozivov ter zlasti zlorabi interneta v teroristične namene. Komisija načrtuje še Sporočilo o akcijskem načrtu EU za okrepitev zaščite razstreliv in strelnega orožja ter Sporočilo o boju proti kibernetskemu kriminalu. V okviru boja proti terorizmu in varovanja kritične infrastrukture komisija načrtuje tudi Sklep Sveta o varovanju ključne infrastrukture.
Na področju boja proti kriminaliteti in terorizmu poteka in se bo nadaljevala krepitev operativnega in vsestranskega sodelovanja organov pregona oziroma policijskega in carinskega sodelovanja, tako s praktičnimi načini čezmejnega policijskega sodelovanja, s širitvijo Evropskega informacijskega omrežja z vzpostavljanjem informacijskih sistemov SIS, VIS, EURODAC, CIS in povezav med njimi ter z zagotavljanjem dostopa do potrebnih informacij nacionalnim organom pregona, Europolu in Eurojustu. V zvezi z realizacijo načela dostopnosti do nacionalnih baz podatkov ter operativnega čezmejnega policijskega sodelovanja je načrtovan prevzem Prümske pogodbe v okvir pravnega reda EU, pa tudi ustrezna pravna zaščita v zvezi z varovanjem podatkov.
Posebni vidik izboljšanja operativnega sodelovanja v EU pomeni krepitev vloge Europola, ki bo realizirana tako v smeri njegovih zmogljivosti za izmenjavo in analizo podatkov kot vzpostavitve ustreznejšega pravnega okvira ter zmanjšanja birokratizacije s prehodom na prožnejša notranja pravila. Na tem področju se bo nadalje krepila tudi vloga Evropske mreže za preprečevanje kriminalitete (European Union Crime Prevention Network).
Slovenija bo z izvajanjem nacionalne strategije na področju drog, akcijskega načrta proti trgovanju z ljudmi ter z izvajanjem ukrepov, predvidenih v drugih strateških dokumentih EU ali v zvezi z njimi na področju boja proti terorizmu in ukrepanja proti kriminaliteti nadaljevala z aktivnim in tvornim sodelovanjem v izvajanju politik EU na omenjenih področjih. S podpisom v decembru 2006 in s skorajšnjo ratifikacijo Prümske pogodbe se Slovenija pridružuje krogu držav, ki v praksi uresničujejo načelo dostopnosti do informacij. S praktičnimi oblikami policijskega sodelovanja, z redno izmenjavo informacij z Europolom (Organized Crime Threat Assessment - OCTA), z aktivnim prizadevanjem za izboljšanje vloge tega urada ter z vstopom v schengenske in druge informacijske baze bo naša država še aktivneje prispevala h krepitvi operativnega sodelovanja v EU. V skladu s Strategijo o zunanji razsežnosti pravosodnih in notranjih zadev in politiko Unije na navedenem področju bo Slovenija prednostno podpirala varnostne povezave z državami Zahodnega Balkana.

Haaški program kot eno pomembnejših nalog določa izboljšanje in zagotavljanje izmenjave podatkov v skladu z načelom dostopnosti. Slovenija si bo prizadevala za sprejem predloga Okvirnega sklepa Sveta o varovanju osebnih podatkov, ki so obdelani v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ter za izdelavo oceno izvajanja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov. Sodelovala bo pri pripravi prednostnih nalog za statistični progam Skupnosti za obdobje 2008-2012.

Slovenija pozdravlja aktiven pristop pri zagotavljanju enotnih minimalnih standardov pravic evropskih državljanov, ki so v okviru svobode, varnosti in pravice postavljeni na eno osrednjih mest. Zato si bo prizadevala za občuten napredek pri sprejemanju predloga Okvirnega sklepa o določenih procesnih pravicah v kazenskih postopkih v EU ter sodelovala pri obravnavi zakonodajnih aktov, pripravljenih na podlagi Zelene knjige o sodbah, izrečenih v odsotnosti, Zelene knjige o navzkrižju pristojnosti in načelu ne bis in idem v kazenskih postopkih ter Zelene knjige o domnevi nedolžnosti.
Rasizem in ksenofobija pomenita neposredno kršitev načel, na katerih temelji Evropska unija in so skupna vsem državam članicam: svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države. Zato je Komisija že v letu 2001 pripravila predlog Okvirnega sklepa Sveta o boju proti rasizmu in ksenofobiji, s katerim je določila skupni kazenskopravni pristop za boj proti tovrstnim pojavom. Zavedajoč se pomena tega akta in nujnosti njegovega sprejema, si bo Slovenija prizadevala za odpravo zastojev pri iskanju soglasja med državami članicami ter za njegov sprejem.

Slovenija se zaveda, da je izboljšanje pravosodnega sodelovanja in s tem večje stopnje pravne varnosti temeljnega pomena za evropske državljane, ki potujejo, živijo ali delajo v drugi državi članici. Zato bo podprla vsa prizadevanja za sprejem Uredbe o sporih majhne vrednosti, Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi prava v nepogodbenih razmerjih (Rim II, ter za dokončno oblikovanje vsebine in sprejem Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih (Rim I). Sodelovala bo pri obravnavi Predloga uredbe glede prava, ki se uporablja, in pristojnosti v zadevah, povezanih z razvezo (Rim III) ter podpirala napredek in sprejem Uredbe Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah. Aktivno bo sodelovala tudi pri razpravi o zakonodajnih predlogih, ki jih bo Komisija predložila na podlagi Zelene knjige o premoženjskih razmerjih med zakonci ter Zelene knjige o dedovanju in oporokah.

Slovenija bo podprla vse normativne in praktične pobude, ki bodo pripomogle k izboljšanju sodelovanja med pravosodnimi organi tako na področju kazenskega kot civilnega prava. Na področju praktičnega sodelovanja bo pozdravila nadaljnja prizadevanja v zvezi z razvojem računalniško podprtega sistema za izmenjavo informacij o kazenskih obsodbah ter sodelovala pri obravnavi predloga Okvirnega sklepa Sveta o pripravi in vsebini izmenjave podatkov, izpisanih iz kazenskih evidenc, med državami članicami. Z neposrednimi aktivnostmi pri informatizaciji svojega pravosodnega sistema bo prispevala k splošnemu spodbujanju elektronskega komuniciranja v pravosodnih zadevah (e-sodstvo), z izobraževanjem slovenskih pravnih strokovnjakov v pravosodju iz posameznih vsebin pravnega reda EU pa k večji pravni varnosti fizičnih in pravnih oseb, ki vstopajo v pravna razmerja z čezmejnimi elementi.
Na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah si bo Slovenija tudi v prihodnje prizadevala za krepitev načela vzajemnega priznavanja sodnih odločb, izdanih v drugih državah članicah, ter načela medsebojnega zaupanja v učinkovitost sodnega varstva v drugih državah članicah. Na kazensko-pravnem področju se bo v tem okviru pričela obravnava dveh zakonodajnih aktov: Predlog Okvirnega sklepa o evropskem nadzornem nalogu v predsodnih postopkih med državami članicami EU ter Predlog Okvirnega sklepa o priznavanju pogojnih obsodb in alternativnih sankcij ter zagotavljanju nadzora nad njimi. Poleg tega bo Slovenija posebno pozornost namenila učinkovitemu izvajanju vseh že sprejetih aktov na teh področjih.

S sprejemom Strategije o zunanji razsežnosti PNZ decembra 2005 je EU posebej opozorila na vprašanja globalnih razsežnosti varnosti, svobode in pravice ter potrebe po razširitvi sodelovanja na države, ki so zajete v Evropsko sosedsko politiko, zlasti z namenom učinkovitejšega ukrepanja proti nezakonitemu priseljevanju, prometu s prepovedanimi drogami, trgovanju z orožjem, terorizmu, organiziranemu kriminalu in korupciji. EU bo posvetila posebno pozornost krepitvi strateškega sodelovanja na tem področju z Rusijo in ZDA, s slednjo pa se bodo zaradi izteka začasnega sporazuma začela ponovna pogajanja o sklepanju Sporazuma o obdelavi in prenosu identifikacijskih podatkov o letalskih potnikih (t.i. PNR). Slovenija je že ob sklepanju začasnega sporazuma z ZDA podala posebno izjavo v skladu s členom 24 PEU, da morajo biti v sporazumu upoštevana ustavna pravila RS.

Slovenija si bo prizadevala za prenovo in nadgradnjo mehanizma civilne zaščite, tako da bo ta omogočal koordiniran odziv držav članic in Skupnosti ob pojavu situacij, ki bi zahtevale njegovo aktiviranje. To velja za nesreče in krize znotraj EU in v tretjih državah, ne glede na njihov vzrok. Pri tem bo posebno pozornost namenila tudi izboljšanju sodelovanja z drugimi področji, ki sodelujejo pri celovitem odzivu Skupnosti na nesreče in krize.

Evropska širitvena agenda se bo v letu 2007 na Zahodnem Balkanu soočila s tremi pomembnimi izzivi. V ospredju bo še naprej vprašanje oziroma določitev statusa Kosova. Drugo, s tem povezano vprašanje, je razvoj razmer v Srbiji in odnosov med EU in s Srbijo, tretji pa razmere v BiH, še posebej v zvezi s prevzemom lokalnega lastništva v BiH. V letu 2007 se bo nadaljevalo približevanje držav Zahodnega Balkana na podlagi izpolnjevanja srednje- in dolgoročnih nalog in ciljev, opredeljenih v Evropskih partnerstvih, ki jih je EU sklenila s posameznimi državami regije. Izpolnjevanje stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov (SAS) in pripadajočih trgovinskih protokolov je bistveni element, ki ga bo EU upoštevala pri upoštevanju prošenj za polnopravno članstvo. Sočasno si EU prizadeva za poglobitev stikov med ljudmi tudi z vizumskimi olajšavami; pogajanja o vizumskih olajšavah z državami Zahodnega Balkana, ki so se začela 30. novembra 2006, bodo zaključena predvidoma do junija 2007.
Slovenija se bo že kot članica Tria, seveda pa v času predsedovanja EU v prvi polovici leta 2008 še naprej zavzemala za to, da politika širitve ostane visoko na dnevnem redu EU, saj predstavlja najpomembnejši politični instrument pri stabilizaciji držav Zahodnega Balkana ter pri doseganju napredka pri strukturnih, gospodarskih in političnih reformah. V kontekstu širitve Slovenija zagovarja stališče, da imajo države Zahodnega Balkana jasno evropsko perspektivo, zato bo delovala za njihovo čimprejšnje vključevanje v evropske integracije na podlagi Solunskih zavez. Obenem se zavzemamo za dosledno izpolnjevanje kriterijev, ki so bili državam na poti v EU postavljeni kot pogoj, da države postanejo članice Unije, saj je to v interesu Slovenije, pomeni pa tudi, da bo Unija lažje integrirala bolje pripravljene članice. Slovenija si bo prizadevala za pospešen potek približevanja posameznih držav k EU ter za aktivno pomoč državam regije pri izpeljavi nujnih reform. V tej zvezi velja poudarjati, da Zahodni Balkan ne more biti predmet razprav o mejah Evrope, saj je ta regija nedvomno del Evrope. Velika večina sedanjih kandidatk oziroma aspirantk za članstvo EU prihaja z območja nekdanje SFRJ in zato zaslužijo specifično obravnavo. Njihova evropska perspektiva pomeni dokončanje konsolidacije in tranzicije območja, ki sta jih ta procesa zaobšla zaradi vojne v nekdanji Jugoslaviji, bi pa po številnih kriterijih moralo biti že na višji stopnji evropskih integracij. Slovenija bo ta vidik še naprej posebej poudarjala in opozarjala na potencial regije za celotno EU.
Na Zahodnem Balkanu je Makedonija poleg Hrvaške edina država s statusom kandidatke, vendar brez potrjenega datuma o začetku pristopnih pogajanj z EU. Slovenija se zavzema za čimprejšnjo določitev datuma za začetek pogajanj ter pomoč Makedoniji pri izpeljavi reform, saj ostaja evropska perspektiva glavni motiv za izvajanje reform, pa tudi najpomembnejši temelj nacionalnega konsenza vseh glavnih političnih sil in obeh narodnosti. Napredek na makedonski poti proti EU bo ocenjen na podlagi rezultatov nadaljnje implementacije Ohridskega sporazuma ter reformnih procesov na področju pravosodja, policije, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter gospodarstva.
Posebno pozornost bo Slovenija v regiji namenjala evropski perspektivi Srbije, ki je izjemnega pomena za stabilnost in napredek na Zahodnem Balkanu.
Slovenija bo pomagala Črni gori pri krepitvi administrativne usposobljenosti s ciljem čim hitrejše uresničitve njene evropske perspektive.
Vzporedno s krepitvijo lokalnega lastništva bo EU v bodoče morala delno celo okrepiti svojo prisotnost v regiji. To velja predvsem za BiH, kjer je za junij 2007 predviden prenos pristojnosti z Visokega predstavnika OHR na Posebnega predstavnika Evropske unije (EUSR). Tudi na Kosovu naj bi EU odločilno prispevala v mednarodno civilno misijo ICM ter EVOP operacijo (policija in pravosodje). Kot članica Tria v letu 2007 bo Slovenija aktivno sodelovala pri preoblikovanju EU misij v regiji JVE. Pri tem velja najti ustrezno ravnotežje med načelom »lokalnega lastništva« s strani držav ZB ter nadaljnjega angažmaja EU kot motorja za izvedbo reform v regiji.

V prihodnjem letu se bo Slovenija skupaj s predhodnima predsedujočima ZRN in Portugalsko trudila okrepiti in razširiti področje Evropske sosedske politike Unije (tako glede svojih vzhodnih kot tudi sredozemskih sosed) s ciljem doseči politične in ekonomske reforme v državah, ki mejijo na Evropsko unijo. Velik poudarek bo namenjen ovrednotenju srednjeročnih poročil akcijskih načrtov in implementaciji akcijskih načrtov ENP, ki so že veljavni; prav tako napor v smeri polne uporabe novih ENP instrumentov. Čimprej naj bi se dokončala pogajanja glede novega, razširjenega sporazuma o sodelovanju z Ukrajino. EU bo tako v prihodnjem obdobju predstavila široko ponudbo različnih oblik sodelovanja s sosedi, vključno z okrepljenim sodelovanjem znotraj posameznih področij in podpisom posameznih sektorskih dogovorov. V luči širitve EU s pridružitvijo Bolgarije in Romunije bo pozornost namenjena tudi razvoju regionalne dimenzije za regijo Črnega morja.

Slovenija bo odnose z Mediteranskimi partnerkami razvijala tudi v okviru Barcelonskega procesa. Temeljne usmeritve za nadaljnje aktivnosti Evro-mediteranskega partnerstva so opredeljene v »Petletnem delovnem programu«, sprejetem l. 2005 na Vrhu v Barceloni. Njegovo operacionalizacijo predstavljajo letni delovni programi. Delovni program za leto 2007, ki so ga sprejeli ministri za zunanje zadeve na VIII. Konferenci v Tampereju na Finskem, opredeljuje aktivnosti na temeljnih področjih delovanja partnerstva, in sicer: politični in varnostni dialog (ustvarjanje območja miru, varnosti in stabilnosti, ob tem prioritetno nadaljevanje bližnjevzhodnega mirovnega procesa, srečanje ministrov za področje migracij, krepitev vloge civilne družbe, krepitev vloge žensk, uvajanje mednarodnih standardov v volilnih procesih, implementacija pravil obnašanja v boju proti terorizmu, izboljšanje delovnih metod, itd.), gospodarska dimenzija (nadaljevanje pogajanj za sklenitev regionalnih sporazumov o coni proste trgovine, srečanja ministrov za trgovino, za finance, za energetiko in za turizem, organiziranje foruma za področje transporta, oblikovanje stalnega odbora za izvajanje pobude »Horizont 2020« na področju okolja, oblikovanje ad hoc skupine za proučitev načina okrepitve dotoka investicij v regijo itd.), področje izobraževanja in socialnega razvoja (oblikovanje univerzitetnega foruma, lansiranje štipendijske sheme, organiziranje delavnic o zaposlovanju ter o nalezljivih boleznih) ter medkulturni dialog (krepitev Fundacije Anna Lindh za medkulturni dialog, projekt krepitve vloge medijev, izmenjava mladih, formiranje mladinskega parlamenta, srečanje ministrov za kulturo itd.).
Slovenija bo v luči implementacije »Petletnega delovnega programa« tvorno sodelovala v izvajanju programa za leto 2007, pri tem pa svoje aktivnosti usmerila na sooblikovanje programa za leto 2008 tudi v luči prioritet njenega predsedovanja, kot je medkulturni dialog. Ob tem namerava aktivno poseči v razpravo o krepitvi delovnih metod partnerstva s pritegnitvijo držav zahodnega Balkana v Barcelonski proces. Slovenija pripisuje velik pomen vprašanjem povezanim z varstvom okolja, zato bo tudi v prihodnje aktivna na tem področju. Vključila se bo v priprave prvega srečanja ministrov za turizem, saj je skupaj s Portugalsko kosponzorka predloga Maroka za organizacijo srečanja. Pozorno bo spremljala vrsto drugih področij delovanja ter se glede na interes in potrebe ustrezno odzivala (migracije, enakost spolov, razminiranje, sodelovanje univerz, krepitev Fundacije Anna Lindh itd.).

EU bo delovala v smeri krepitve strateškega partnerstva z Rusijo, ki temelji na skupnih vrednotah in medsebojnem zaupanju, s poudarkom na partnerstvu na področju zunanje politike in varnostnih zadev, kot tudi na področju energetike. Poseben napor bo namenjen sklenitvi in implementaciji novega Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju z Rusijo ter nadaljnjemu delu glede implementacije »road maps« štirih skupnih prostorov.

Zaradi velikih nahajališč energentov in relativne bližine EU bo pozornost usmerjena tudi na regijo Srednje Azije z namenom povečati stabilnost in politično predvidljivost regije, kot tudi utrditi vidnost in položaj EU napram drugim vplivnim akterjem v regiji. V letu 2007 bo pozornost še posebej namenjena pripravi enotne EU strategije za Srednjo Azijo kot tudi njeni čimprejšnji implementaciji, ki bo temeljila na dvoplastnem pristopu in sicer regionalnem ter državno-specifičnem. Področja, ki so posebej poudarjena so ekonomsko-energetsko in transportno sodelovanje, boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu, stabilizacija razmer v državah regije z bojem proti revščini, pomočjo pri izobraževanju in s sodelovanjem pri reformi javne uprave ter sodstva.

Kot članica Nata in Tria EU bo RS v letu 2007 pozornost in delovanje v Aziji usmerila v krizna žarišča in sodelovanje s strateškimi partnerkami EU.
V letu 2007 se bo nadaljevalo izvajanje skupne deklaracije EU-Afganistan o političnem dialogu. RS bo predvidoma povečala število napotenih vojakov v ISAF (Natova vojaška mednarodna podporna sila v Afganistanu) iz 54 na 66. Kot članica Tria bo RS pozorno spremljala dogajanja in razprave v zvezi z nuklearno krizo na Korejskem polotoku.
Potekala bodo redna letna srečanja na vrhu s strateškimi partnericami EU Kitajsko, Indijo in Japonsko. Januarja 2007 se začenjajo pogajanja EU - Kitajska o Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju. Okrepil se bo dialog EU z azijskimi državami v okviru ASEM in z regionalnimi strukturami v regiji (ASEAN in ARF, SAARC, TAC).

Slovenija pripisuje velik pomen transatlantskemu partnerstvu in si bo tudi v prihodnje prizadevala za njegovo nadaljnjo krepitev. Skupaj s prihodnjima predsedujočima, Nemčijo in Portugalsko, bo posebno pozornost posvetila sodelovanju na področjih neširjenja orožja za množično uničevanje, preprečevanja konfliktov, kriznega upravljanja ter izgradnje miru in pokonfliktne obnove držav. Prihodnje tri predsedujoče so si zastavile za cilj sprejetje skupne deklaracije o sodelovanju na področju kriznega upravljanja. Zagotavljanje spoštovanja vladavine prava in krepitev demokracije v svetu bosta še nadalje ostala zelo pomembna elementa partnerstva.
Na področju gospodarskega sodelovanja bodo posebne pozornosti deležni sodelovanje na področju regulative, inovacij in tehnologije, trgovine in varnosti, energetike, trgov kapitala in intelektualne lastnine.

Slovenija se bo v luči bližajočega se predsedovanja EU pričela aktivneje vključevati v napore za celovito rešitev bližnjevzhodnega konflikta. Pri tem bo še naprej igral vodilno vlogo Bližnjevzhodni kvartet, v katerem skupaj z ZDA, RF in OZN sodeluje tudi EU. V tem kontekstu bo še posebej pomembna podpora naporom za oblikovanje nove palestinske vlade, ki bo pripravljena sprejeti zahteve mednarodne skupnosti ter podpora izvajanju institucionalnih reform, ki so ključne za normalno delovanje Palestinskih oblasti. EU bo prav tako vložila dodatne napore za izboljšanje varnostnih in političnih razmer v Libanonu (Slovenija sodeluje skupaj z ostalimi državami EU v mirovni operaciji UNIFIL z 12 vojaki) ter gospodarski obnovi države.

Pomoč pri stabilizaciji razmer v Iraku bo še naprej ena izmed prioritetnih nalog Slovenije kot tudi celotne EU. V tej luči si bo EU prizadevala za nadaljnjo krepitev odnosov in sodelovanja z Irakom (tudi z nadgraditvijo obstoječih sporazumov) in na ta način poskušala prispevati k zagotovitvi dolgoročne varnosti, stabilnosti ter gospodarske obnove in razvoja države.

Kot predsedujoča Svetu guvernerjev IAEA bo Slovenija še naprej skrbno spremljala dogajanje v zvezi z razvojem iranskega jedrskega programa ter po potrebi tudi vodila razprave o njem v okviru agencije za jedrsko varnost. Aktivno se bo tudi vključevala v razprave znotraj EU o njenih odnosih z Iranom.

Slovenija se bo po svojih zmožnostih vključevala v napore EU za nadaljnji razvoj sodelovanja z Afriško unijo in ostalimi regionalnimi organizacijami ter v preprečevanje in reševanje številnih konfliktov na kontinentu. Na osnovi Evropske strategije za Afriko tečejo pogajanja za pripravo Skupne Afrika/EU strategije. V teku so tudi pogajanja o Ekonomskih partnerskih sporazumih (EPAs - European Partnership Agreements), ki se morajo zaključiti do konca 2007.

V letu 2007 se bo nadaljeval razvoj odnosov med EU in Latinsko Ameriko na podlagi zapisanih nalog iz Dunajske deklaracije, ki je bila sprejeta na IV. Vrhu EU-Latinska Amerika in Karibi maja 2006. Potekala bodo pogajanja o pridružitvenih sporazumih s Srednjo Ameriko, Andsko skupnostjo in MERCOSUR. Pogajanja o pridružitvenih sporazumih z Andsko skupnostjo in Srednjo Ameriko se verjetno ne bodo zaključila do konca 2007, zato bo pritisk na zaključek pogajanj in podpis sporazumov v času V. Vrha EU-Latinska Amerika in Karibi v Limi med slovenskim predsedovanjem maja 2008. V letu 2007 bo EU namenila večjo pozornost tudi razvoju političnega dialoga z dvema največjima državama Latinske Amerike, Mehiko in Brazilijo; slednja postaja vedno večji globalni igralec na mednarodnem prizorišču.

Zagotavljanje miru in mednarodne varnosti bo potekalo v okviru Skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), ki vključuje Evropsko varnostno in obrambno politiko (EVOP). Osnovo bo še naprej predstavljala Evropska varnostna strategija (EVS) ter strategije, ki temeljijo na njej in so namenjene boju proti terorizmu, širjenju orožja za množično uničevanje, regionalnim konfliktom, organiziranemu kriminalu.
V letu 2007 se bo nadaljeval razvoj strateškega partnerstva med EU in NATO ter krepitev sodelovanja z glavnimi partnerji (ZDA, Ruska federacija, Afriška Unija, OVSE in OZN).
Nadaljevale se bodo priprave na EVOP misijo na Kosovu, ki naj bi pričela z delovanjem po koncu statusnih pogajanj. Potekala bo revizijska razprava o operaciji ALTHEA in policijski misiji EUPM v Bosni in Hercegovini, pri čemer se bodo dotaknili možnosti zmanjšanja števila pripadnikov v operaciji ALTHEA. Revizijska razprava o nadaljnji širitvi/zmanjševanju misij se bo v naslednjem letu nanašala tudi na operacije EU EUJUST LEX v Iraku, misijo EU BAM Rafah, EU misijo »Border Support Team« v Moldovi, EUPOL COPPS, pomoč misiji AMIS, EUPOL KINSHASA in EUSEC DR Kongo. Obstaja možnost, da bo vzpostavljena tudi nova misija v Afganistanu.

V letu 2007 bo na področjih skupne trgovinske politike eden poglavitnih ciljev Evropske komisije in partnerskih držav oživitev pogajanj Razvojne agende iz Dohe v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO), ki so se julija 2006 prekinila. Skupaj z ostalimi državami članicami STO bo Slovenija podpirala prizadevanja za progresivno liberalizacijo svetovne trgovine ter za krepitev pravil in upravljanja multilateralnega trgovinskega sistema s poudarkom na potrebah držav v razvoju.
V tem letu se bo Slovenija zavzemala za uresničitev Sporočila o globalni Evropi, ki ga je Evropska komisija izdala v mesecu oktobru 2006. Sporočilo združuje različne ukrepe glede zunanjih vidikov konkurenčnosti, ki so pomemben del Lizbonske strategije. V okviru tega bo Slovenija posebno pozornost namenila trgom za javna naročila, oblikovanju učinkovitega pravnega okvira za zaščito pravic intelektualne lastnine, novi generaciji sporazumov o prosti trgovini, in izboljšanju pogojev za dostop na trg v tretjih državah. K slednjemu naj bi pripomogla tudi prenovljena strategija dostopa na trg, ki naj bi jo Komisija predstavila v mesecu aprilu 2007. Zunanji vidiki konkurenčnosti bodo ena izmed glavnih prioritet v času slovenskega predsedovanja Svetu EU.
V letu 2007 se pričakuje Sporočilo Evropske komisije o rezultatih javnega posvetovanja o zeleni knjigi o trgovinski zaščiti, ki bo vsebovalo skupne ugotovitve, na podlagi katerih se predvideva opredelitev nadaljnjih ukrepov za odpravljanje posledic nelojalne trgovinske prakse.
Slovenija se bo zavzemala za uspešno obravnavo zakonodajnega predloga Uredbe Sveta o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov - drugi cikel sheme GSP za obdobje 2009-2011, v skladu z desetletnimi smernicami, ki izboljšujejo pogoje dostopa na trg EU za blago s poreklom iz držav v razvoju.
V letu 2007 se bodo nadaljevala usklajevanja za sprejem Uredbe Sveta, ki bi nadomestila Uredbo Sveta (ES) št. 1334/2000 z dne 22. junija 2000 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo. Izpopolnjen sistem nadzora naj bi okrepil obstoječ nadzor izvoza, nadzor pa razširil tudi nad tranzit ter »transhipment«, ter s tem še v večji meri pripomogel k zmanjšanju tveganja širjenja orožja za množično uničevanje, obenem pa pospeševal trgovino in konkurenčnost evropskih podjetij na tem področju.
Slovenija bo še naprej aktivno sodelovala in si prizadevala za dopolnjevanje in oblikovanje pravil, ki bodo zagotovila pravilno uporabo uradno podprtih izvoznih kreditov, harmonizacijo nacionalnih sistemov ter vzpodbujala konkurenco med izvozniki, ki temelji na kakovosti proizvodov in storitev in ne na ugodnejših pogojih uradno podprtih izvoznih kreditov.
Posebna pozornost bo namenjena bilateralnemu in regionalnemu gospodarskemu sodelovanju ter pogajanjem za sporazume o prosti trgovini s številnimi pomembnimi partnerji v Aziji in Latinski Ameriki, pa tudi napredku pri pogajanjih za sporazume z glavnimi strateškimi partnerji kot so države Zahodnega Balkana, Rusija, Ukrajina in Kitajska. Konec leta 2007 naj bi se predvidoma tudi zaključila pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskih partnerstvih, ki bodo temelj regionalnega povezovanja držav Afrike, Karibov in Pacifika in njihovega razvoja.
Prav tako si bo Slovenija prizadevala za čim večjo skladnost sodelovanja z mednarodnimi organizacijami (OZN, STO, OECD …). V okviru tega so visoko na prioritetni listi prizadevanja Slovenije, da bi postala članica OECD ter delovnih teles OECD, kjer ima Slovenija še poseben gospodarski interes.

Evropska unija skupaj z bilateralno pomočjo držav članic zagotavlja približno polovico vse svetovne uradne razvojne pomoči (ODA), ki jo mednarodna skupnost namenja državam v razvoju. Glavni cilj politike je zmanjševanje in postopna odprava revščine. Državam pomaga v boju proti revščini, prizadeva si za razvoj demokracije, človekove pravice ter njihov gospodarski in socialni napredek. V letu 2007 si bo EU kot največja donatorka razvojne pomoči preko proračunskih sredstev EU, sredstev Evropskega razvojnega sklada (EDF - European Development Fund) in bilateralnih programov držav članic prizadevala povečati politično vlogo na področju zagotavljanja uradne razvojne pomoči ter pozornost namenila kvaliteti in posledično učinkovitosti razvojne pomoči EU.
V okviru prizadevanj EU za uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja, sprejetih dokumentov v okviru EU in OZN ter prioritet, določenih v 18-mesečnem programu nemškega, portugalskega in slovenskega predsedovanja EU, bodo aktivnosti na področju razvojne pomoči osredotočene na:
- izboljšanje učinkovitosti razvojne pomoči v skladu z Evropskim konsenzom o razvoju,
- harmonizacijo in koordinacijo aktivnosti razvojne pomoči EU in držav članic v okviru Pariške deklaracije,
- izpolnjevanje monterreyskih in barcelonskih zavez ter razvojnih ciljev tisočletja o povišanju sredstev za uradno razvojno pomoč in
- izboljšanje koherentnosti razvojnih politik in integracije držav Afrike, Karibov in Pacifika (AKP) v globalno ekonomijo, vključno z zaključkom pogajanj o Evropskih partnerskih sporazumih.
Na zasedanju Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose oktobra 2006 so se države članice zavezale, da bodo v okviru iniciative »pomoč za trgovino« (ang. Aid for Trade) kolektivno zagotovile pomoč v višini dveh milijard evrov letno do leta 2010. Zato bo v letu 2007 poudarek tudi na zagotavljanju »pomoči za trgovino«, izoblikovana naj bi bila tudi konkretna in operativna strategija za to obliko pomoči. Poleg tega se februarja 2007 pričakuje poročilo Evropske Komisije o nadaljnjih ukrepih operacionalizacije pobude o komplementarnosti in delitvi dela. Poudarek bo tudi na temi »dobro vladanje«, končani naj bi bili tudi t.i. »strateški dokumenti« za države Afrike, Karibov in Pacifika. Do konca 2007 morajo države članice EU končati ratifikacijske postopke za 10. polnjenje EDF.
Slovenija bo v letu 2007 v luči predsedovanja v letu 2008 aktivno sodelovala pri oblikovanju razvojnih politik na ravni EU. Pri tem bo zagotavljala usklajenost prioritet znotraj organov EU s svojimi zunanjepolitičnimi interesi.
Slovenija bo večino svojih finančnih sredstev za razvojno pomoč namenila preko mednarodnih organizacij, del pa tudi preko proračuna EU. Bilateralno razvojno sodelovanje Slovenije bo tudi v letu 2007 usmerjeno predvsem na države Zahodnega Balkana, Vzhodne Evrope in Zakavkazja.