Na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1; Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr. in 58/03), Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) ter 30. člena Statuta Občine Tišina (Uradni list RS, št. 23/99, 47/01 in 77/02) je župan Občine Tišina sprejel

Strategija prostorskega razvoja občine (v nadaljevanju Strategija) je temeljni občinski akt, ki določa usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru in njegove rabe tako, da so zagotovljeni pogoji za vzdržen in usklajen razvoj na območju občine.
Prostorski red občine (v nadaljevanju Prostorski red) je prostorski akt, v katerem se prikaže podrobnejša namenska raba prostora in določijo merila in pogoji ter ukrepi za načrtovanje v prostoru.
1. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo Strategije in Prostorskega reda Občine Tišina.
1.1. Ocena stanja
Splošno
Občina Tišina je nastala kot Občina Cankova - Tišina z delitvijo bivše občine Murska Sobota, ki je bila z Zakonom o lokalni samoupravi prvotno deljena na 19, pozneje pa na 21 občin. Dve samostojni občini Cankova in Tišina sta nastali leta 1999. Občina Tišina meji na sosednje občine: Cankova, Puconci, Mestna občina Murska Sobota in Radenci ter na sosednjo državo Avstrijo, s katero je povezana preko mejnega prehoda Gederovci.
Središče občine je naselje Tišina, v osrednjem delu združeno z naseljem Tropovci. Je pomembno tranzitno naselje ob glavni cesti Murska Sobota-Maribor in upravno središče občine. Skupaj s Tropovci šteje 940 prebivalcev. V naselju je osnovna šola in nekatere druge javne funkcije, ni pa delovnih mest v gospodarstvu.
Občina leži na ravninskem delu Prekmurja, kjer zaradi naravnih danosti prevladuje kmetijska dejavnost, ki pa ne zadovoljuje potreb po delovnih mestih in ne zagotavlja preživetja. Zaposlenih je 41,48% celotnega prebivalstva, kar je na povprečju Slovenije (41,66% - podatki iz Popisa 2002), v kmetijstvu je zaposlenih le 179 prebivalcev ali 4,27% vsega prebivalstva. Zato občina usmerja razvoj v pridobitev novih delovnih mest izven osnovne kmetijske dejavnosti, predvsem v panogah, ki kmetijsko dejavnost podpirajo. Osnovni namen razvoja občine je zadržati ljudi v domačem kraju in poleg kmetijstva razviti tudi druge dejavnosti.
Poselitev
V vseh naseljih je že določena struktura urbane rabe, zagotovljene so javne funkcije in javne površine, ni pa delitve podrobnejše namenske rabe. Vsa naselja so mešana s stanovanjsko, kmetijsko in poslovno funkcijo. Ločene so le obrtno-servisne cone v Tišini. V vseh naseljih je v posameznih vrzelih in notranjih območjih še dovolj nezazidanih stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo. Nove širitve za stanovanjsko gradnjo so predvidene le v romskem naselju v Vanča vasi in kot posamične pobude lastnikov parcel v območjih, kjer je zagotovljena javna gospodarska infrastruktura in kjer so zemljišča prilagojena morfološkim pogojem naselja. Poleg širitev so v posameznih naseljih predvidene tudi spremembe sedanjih stavbnih zemljišč v kmetijska zemljišča.
Gospodarske dejavnosti
Občina Tišina ima rezervne površine za ureditev obrtnih in servisnih dejavnosti, vendar so površine v neposredni bližini naselja Tišina oziroma Tropovci in zato primerne le za mirne dejavnosti. Ker v občinskem središču ni večjih prostih površin za stanovanjsko gradnjo, bo občina te površine namenila za stanovanjsko gradnjo, za agresivnejše obrtno-servisne dejavnosti pa predlaga spremembo rabe kmetijskih zemljišč ob gramoznici med Rankovci in Gederovci. V neposredni bližini je predvidena tudi širitev gramoznice in ureditev betonarne za proizvodnjo betonskih izdelkov. V Gederovcih pa je pred naseljem predvidena ureditev kmetijskega centra. S temi ureditvami ima občina zagotovljene površine za razvoj gospodarskih dejavnosti.
Gospodarska javna infrastruktura
V občini in naseljih je že zasnovana prometna infrastruktura, potrebna je sanacija in ureditev posameznih odsekov lokalnih cest. Zbiranje in čiščenje komunalnih odplak je rešeno le v južnih naseljih, za ostala je dokumentacija v pripravi. Vodooskrba je rešena iz vaških zajetij, ki bodo z izgradnjo enotnega regionalnega vodovodnega sistema opuščena. Predvidena je posodobitev posameznih odsekov omrežja in zagotovitev požarne vode.
Krajina
Na področju kmetijstva, gozdarstva, vodnega gospodarstva in drugih krajinskih struktur občina ne načrtuje novih prostorskih posegov. Namakanje kmetijskih zemljišč je že opredeljeno v sedanjih planskih aktih in jih občina povzema tudi v Strategiji. Omogočena bo gradnja in postavitev kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih. Južni del občine ob Muri leži v območju varstva narave, v vseh naseljih so objekti kulturne dediščine.
1.2. Razlogi za pripravo Strategije in Prostorskega reda
Strategija in Prostorski red Občine Tišina bosta temeljna prostorska razvojna dokumenta, ki bosta nadomestila prostorske sestavine planov iz leta 1986, sprejete še v bivši občini Murska Sobota in večkrat spreminjane tudi v Občini Tišina. Zadnje spremembe in dopolnitve so bile sprejete v letu 2003, ko je občina uveljavljala številne spremembe namenske rabe kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča, predvsem zaradi gradnje stanovanjskih objektov. Tako so v občini zagotovljene površine za stanovanjsko gradnjo v vseh naseljih, razen v občinskem središču in v romskem zaselku. V novih planskih dokumentih pa želi občina zagotoviti tudi možnost razvoja gospodarskih dejavnosti. Predvsem je treba zagotoviti zemljišča za obrtne in servisne dejavnosti izven strnjenih delov naselij, omogočiti širitev gramoznice in ureditev betonarne. Ne glede na to, da so v vseh naseljih še nezazidana stavbna zemljišča, bo dana možnost širitve naselij v delih, kjer je zgrajena komunalna infrastruktura. V strokovnih podlagah, izdelanih za pripravo novih prostorskih aktov je namreč ugotovljeno, da nezazidana zemljišča niso na razpolago graditeljem, saj trg stavbnih zemljišč v občini še ni stekel, poleg tega nekatere parcele predstavljajo zeleni rob naselja in so neprimerne za gradnjo. Z možnostjo gradnje na lastnih parcelah želi občina tudi zadržati ljudi v domači občini.
Z novimi prostorskimi akti želi občina, poleg širitev naselij, določiti tudi podrobnejšo namensko rabo v naseljih ter merila in pogoje za urejanje in posege v prostor tako v naseljih kot zunaj njih.
Priprava Strategije in Prostorskega reda občine je potrebna tudi zaradi uskladitve občinskih prostorskih dokumentov s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskim redom Slovenije.
1.3. Pravna podlaga za pripravo Strategije in Prostorskega reda
Pravna podlaga za pripravo Strategije in Prostorskega reda Občine Tišina so predpisi iz prostorske zakonodaje, in sicer:
- Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1, Uradni list RS, št. 110/2, 8/03 in 58/03);
- Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
- Uredba o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04);
- Pravilnik o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave Strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 24/04);
- Pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave prostorskega reda občine ter vrstah njegovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04);
- Strokovne podlage za pripravo prostorskih aktov Občine Tišina.
V primeru, da se v času priprave Strategije in Prostorskega reda Občine Tišina spremenijo zgoraj navedene pravne podlage, se za pripravo prostorskih aktov smiselno upoštevajo spremenjene pravne podlage.
2.0. Predmet in programska izhodišča za Strategijo in Prostorski red
Predmet Strategije in Prostorskega reda Občine Tišina je določen v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije in v Prostorskem redu Slovenije ter pripadajočih pravilnikih.
Osnovni poudarek v Strategiji in v Prostorskem redu bo dan spremembi namenske rabe kmetijskih zemljišč zaradi ureditve kmetijskega centra v Gederovcih, širitve obstoječe gramoznice v Rankovcih, ureditve betonarne in manjše obrtne cone ob gramoznici ter širitvi romskega naselja v Vanča vasi. Možne so še manjše spremembe namenske rabe v vseh naseljih, ki bodo kot pobude podane v javni razgrnitvi v postopku priprave strategije in prostorskega reda.
Za posamezna območja spremembe osnovne namenske rabe bodo izdelane posebne strokovne podlage, s katerimi bo občina utemeljila nameravane posege
3.0. Opis načrtovanih ureditev
Vsa zemljišča, ki so predmet sprememb namenske rabe, so najboljša kmetijska zemljišča, trajno namenjena kmetijski rabi. Večji navedeni posegi (kmetijski center, obrtna cona, širitev gramoznice in širitev romskega naselja) so izven območij varstva narave. Sicer so vsa območja, ki bodo predmet spremembe namenske rabe, izven naselij in brez komunalne opreme.
Za vsa naselja v občini bo v Prostorskem redu predlagana delitev območja naselja na prostorske enote, v katerih bodo glede na prevladujočo dejavnost podani pogoji in merila za urejanje. Določi se vrsta objektov in drugih posegov v prostor ter funkcionalna in tehnična zasnova objektov. Podana bodo oblikovna merila in pogoji za urejanje parcel in gradnjo objektov, pri čemer je treba v stanovanjskih območjih upoštevati značilno tipologijo zazidave in značilno oblikovanje objektov.
Prostorski red bo določil tudi merila in pogoje glede komunalnega urejanja zemljišč za gradnjo ter druga merila in pogoje za urejanje prostora v naseljih in izven njih, predvsem pa v območjih, ki bodo naseljem priključena na novo. Podani bodo tudi ukrepi za izvajanje Prostorskega reda, in sicer programi in projekti za opremljanje zemljišč za gradnjo, ukrepi za faznost izvedbe posegov na posameznih območjih ter drugi ukrepi, določeni s predpisi o urejanju prostora.
4.0. Nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice in mnenja in drugi udeleženci, ki sodelujejo pri pripravi strategije in prostorskega reda
1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana - področje prostorskega razvoja;
2. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Sektor za upravljanje z vodami, Vojkova 1/b, 1000 Ljubljana;
3. Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20a, Maribor;
4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana;
5. Zavod za gozdove Slovenije, OE Murska Sobota, Ulica arh. Novaka;
6. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za notranji trg, Sektor za preskrbo in blagovne rezerve, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana;
7. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana;
8. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Območje Murska Sobota, Lipovci 256b, 9231 Beltinci;
9. Javna agencija za železniški promet RS, Kopitarjeva 5, 2000 Maribor;
10. Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo, Langusova 4, 1000 Ljubljana;
11. Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana;
12. Zavod RS za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor;
13. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo, 14. Kardeljeva ploščad 25, 1000 Ljubljana;
15. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Kardeljeva ploščad 21, 1000 Ljubljana;
16. Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova 2, 1000 Ljubljana;
19. ELEKTRO Maribor, Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor;
20. Geoplin, Cesta Ljubljanske brigade 1, 1000 Ljubljana;
21. Telekom, Trg zmage 6, 9000 Murska Sobota;
22. UPC Telemah d.o.o., Lendavska ulica 29, 9000 Murska Sobota.
Če se v fazi priprave strategije in prostorskega reda ugotovi, da je treba v postopek vključiti dodatne udeležence, ki niso navedeni v tem programu, lahko pripravljavec povabi tudi druge organe in organizacije.
Nosilci urejanja prostora so v skladu z določili ZureP-1 zadolženi, da:
- sodelujejo z občino pri pripravi prostorske strategije in prostorskega reda
- izdelajo in posredujejo občini strokovne podlage razvoja ali varstva s svojega področja za pripravo strategije in prostorskega reda
- pripravijo smernice v skladu z 29. členom ZureP-1.
5.0. Seznam potrebnih strokovnih podlag
Osnova za izdelavo strategije in prostorskega reda občine so obvezne strokovne podlage, in sicer:
- analiza stanja v prostoru (analiza fizičnega stanja prostorskih struktur, analiza pravnega stanja iz predpisov urejanja prostora in varstva okolja ter analiza trga zemljišč);
- analiza teženj prostorskega razvoja občine;
- analiza razvojnih pobud;
- analiza razvojnih potreb in možnosti dejavnosti v prostoru;
- analiza ranljivosti prostora.
Po potrebi se izdelajo še strokovne podlage za utemeljitev širitve posameznih območij in druge strokovne podlage, ki jih bodo v postopku priprave zahtevali nosilci urejanja prostora.
6.0. Geodetske podlage in način njihove pridobitve
Geodetske podlage za izdelavo kartografskega dela strategije in prostorskega reda zagotovi pripravljavec na Geodetski upravi RS, Območna geodetska uprava Murska Sobota in jih posreduje izdelovalcu.
7.0. Rok za pripravo SPRO
Priprava Strategije in Prostorskega reda Občine Tišina bo ob sodelovanju nosilcev urejanja prostora potekala po naslednjem terminskem planu:
- prva prostorska konferenca - izvedena 21. marca 2007
- sprejem in objava programa priprave - april 2007
- priprava strokovnih podlag - že izvedeno
- izdelava osnutka Strategije in Prostorskega reda - april, maj 2007
- druga prostorska konferenca - april 2007
- pridobivanje smernic nosilcev urejanja prostora - april 2007
- pridobitev mnenja o ustreznosti okoljskega poročila in njegove revizije - marec 2007
- izvedba celovite presoje vplivov na okolje - april, maj 2007
- javna razgrnitev predloga Strategije in Prostorskega reda - junij 2007
- sprejem stališč do predlogov in pripomb - julij 2007
- priprava dopolnitev Strategije in Prostorskega reda - julij 2007
- pridobivanje mnenj in usklajevanje z nosilci urejanja prostora - julij, avgust 2007
- obravnava in sprejem Strategije in Prostorskega reda na občinskem svetu Občine Tišina - avgust 2007.
8.0. Financiranje
Sredstva za pripravo strategije in prostorskega reda in morebitnih dodatnih strokovnih podlag se zagotovijo iz proračuna Občine Tišina.
9.0. Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO)
Občina Tišina je v marcu 2007 obvestila Ministrstvo za okolje in prostor o nameri izdelave Strategije prostorskega razvoja z namenom pridobitve mnenja o postopku celovite presoje vplivov na okolje. Če bo na podlagi odločbe ministrstva treba izvesti CPVO, bo v postopku izdelave Strategije in Prostorskega reda izdelano okoljsko poročilo in izvedena celovita presoja vplivov na okolje.
10.0. Začetek veljavnosti
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati naslednji dan po objavi.