Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (ZRomS-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. marca 2007.

Ta zakon ureja položaj in opredeljuje področja posebnih pravic romske skupnosti v Republiki Sloveniji, pristojnost državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti za njihovo izvajanje ter sodelovanje predstavnikov oziroma predstavnic (v nadaljnjem besedilu: predstavnik) romske skupnosti pri uresničevanju njihovih pravic in obveznosti, določenih z zakonom.

Upoštevaje poseben položaj romske skupnosti v Republiki Sloveniji ter uspešno vključevanje v slovensko družbo in za prevzemanje odgovornosti za svoj razvoj imajo pripadniki oziroma pripadnice (v nadaljnjem besedilu: pripadnik) romske skupnosti poleg pravic in obveznosti, ki pripadajo vsem državljanom oziroma državljankam Republike Slovenije, še posebne pravice, določene z zakonom.

Republika Slovenija zagotavlja uresničevanje posebnih pravic na področju izobraževanja, kulture, zaposlovanja, urejanja prostora in varstva okolja, zdravstvenega in socialnega varstva, obveščanja in soodločanja v javnih zadevah, ki se nanašajo na pripadnike romske skupnosti, s tem zakonom, drugimi zakoni, podzakonskimi akti in akti samoupravnih lokalnih skupnosti ter s posebnimi programi in ukrepi državnih organov ter organov samoupravnih lokalnih skupnosti.

(1) Republika Slovenija ustvarja pogoje za vključevanje pripadnikov romske skupnosti v sistem vzgoje in izobraževanja, zagotavlja pogoje za dvig izobrazbene ravni pripadnikov romske skupnosti in ustrezno štipendijsko politiko.
(2) Na področju trga dela in zaposlovanja Republika Slovenija namenja posebno skrb spodbujanju zaposlovanja, poklicnemu izobraževanju in usposabljanju pripadnikov romske skupnosti.
(3) Republika Slovenija spodbuja ohranjanje in razvoj romskega jezika ter kulturno, informativno in založniško dejavnost romske skupnosti.
(4) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) enkrat letno poroča Državnemu zboru Republike Slovenije o uresničevanju obveznosti iz prejšnjih odstavkov in iz 5. člena tega zakona.

(1) Državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti zagotavljajo pogoje za urejanje prostorske problematike romskih naselij in izboljšanje bivalnih razmer pripadnikov romske skupnosti.
(2) Urejanje prostorske problematike romskih naselij iz prejšnjega odstavka se uresničuje z načrtovanjem ustreznih prostorskih ureditev. Te prostorske ureditve se skladno s predpisi s področja urejanja prostora štejejo za prostorske ureditve lokalnega pomena, lahko pa tudi za prostorske ureditve državnega pomena, če da vladi pobudo za njihovo načrtovanje mestni oziroma občinski svet tiste občine, na območju katere je načrtovanje takšne prostorske ureditve potrebno, ali če vlada tako odloči sama.
(3) Vlada lahko sama sprejme odločitev iz prejšnjega odstavka in druge potrebne ukrepe za ureditev razmer v primeru, ko pravna in komunalna neurejenost romskih naselij v samoupravni lokalni skupnosti privede do hujšega ogrožanja zdravja, dalj časa trajajočega motenja javnega reda in miru ali trajnega ogrožanja okolja. V tem primeru lahko vlada z državnim prostorskim aktom poseže na območje katerekoli občine, prednostno pa na območje občine, ki ni izpolnila obveznosti iz prejšnjega odstavka. Za pripravo in sprejem takšnega prostorskega akta se uporabi postopek, kot ga določajo predpisi s področja urejanja prostora za skrajšani postopek.
(4) Za uresničevanje nalog države iz tega člena se sredstva zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

(1) Za usklajeno uresničevanje posebnih pravic pripadnikov romske skupnosti vlada v sodelovanju s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi in Svetom romske skupnosti Republike Slovenije iz 9. člena tega zakona sprejme program ukrepov, s katerim se skladno s tem zakonom in področno zakonodajo določijo obveznosti in naloge iz 4. in 5. člena tega zakona, ki jih izvajajo pristojna ministrstva, drugi državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti.
(2) Organi iz prejšnjega odstavka sprejmejo podrobne področne programe in ukrepe ter v svojih finančnih načrtih predvidijo za to potrebna sredstva.
(3) Vlada imenuje posebno delovno telo, ki spremlja uresničevanje programa iz prvega odstavka tega člena. Pristojni državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti najmanj enkrat letno poročajo delovnemu telesu o uresničevanju programa iz tega člena.
(4) Delovno telo je sestavljeno iz osmih predstavnikov državnih organov, štirih predstavnikov samoupravnih lokalnih skupnosti na predlog samoupravnih lokalnih skupnosti iz 7. člena tega zakona in iz štirih predstavnikov Sveta romske skupnosti Republike Slovenije. Delovno telo vodi predstavnik državnih organov.
(5) Delovno telo iz tretjega odstavka tega člena za svoje delovanje sprejme poslovnik, ki ga potrdi vlada.

(1) V občinah, v katerih se v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo, voli predstavnika romske skupnosti v mestni oziroma občinski svet (v nadaljnjem besedilu: občinski svet), se v občinskem svetu ustanovi posebno delovno telo za spremljanje položaja romske skupnosti.
(2) Delovno telo iz prejšnjega odstavka je sestavljeno iz najmanj šestih članov oziroma članic (v nadaljnjem besedilu: član), od katerih je največ polovica prebivalk oziroma prebivalcev občine, ki niso člani občinskega sveta, od slednjih pa večina pripadnikov romske skupnosti.
(3) Predstavnik romske skupnosti v občinskem svetu je po svoji funkciji član delovnega telesa iz prvega odstavka tega člena.
(4) Delovno telo iz prvega odstavka tega člena se ustanovi v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo.
(5) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko tudi druge samoupravne lokalne skupnosti ustanovijo posebno delovno telo za spremljanje položaja romske skupnosti ob smiselni uporabi določb tega člena.

Delovno telo iz prejšnjega člena zlasti:
– spremlja in obravnava položaj pripadnikov romske skupnosti v samoupravni lokalni skupnosti;
– obravnava in daje predloge ter pobude o vprašanjih, ki se nanašajo na položaj pripadnikov romske skupnosti in njihove pravice;
– dejavno sodeluje pri uresničevanju razvojnega programa samoupravne lokalne skupnosti, zlasti pa pri programih in razreševanju vprašanj, ki se nanašajo na položaj in razvoj romske skupnosti v samoupravni lokalni skupnosti;
– obravnava vprašanja, povezana z ohranjanjem romskega jezika in kulture;
– sodeluje z romskimi društvi in drugimi njihovimi organizacijami v samoupravni lokalni skupnosti.

(1) Ustanovi se Svet romske skupnosti Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: svet).
(2) Svet predstavlja interese romske skupnosti v Sloveniji v razmerju do državnih organov.
(3) Svet je oseba javnega prava. Pravno osebnost pridobi z dnem ustanovitve.

(1) Svet sestavlja enaindvajset članov, od tega štirinajst predstavnikov Zveze Romov Slovenije in sedem predstavnikov romskih skupnosti v svetih samoupravnih lokalnih skupnosti iz 7. člena tega zakona.
(2) Sedem predstavnikov iz prejšnjega odstavka na tajnem glasovanju izmed sebe izvolijo predstavniki romskih skupnosti v svetih samoupravnih lokalnih skupnosti iz 7. člena tega zakona. Vsak predstavnik ima pri glasovanju sedem glasov, pri čemer lahko posameznemu kandidatu nameni samo en glas. V svet so izvoljeni tisti predstavniki romskih skupnosti v svetih samoupravnih lokalnih skupnosti, ki so prejeli največ glasov. Če predstavniku v svetu preneha članstvo, ga nadomesti oseba, ki je naslednja dobila največ glasov. Če takšne osebe ni, se po določbah tega odstavka izvoli nadomestnega člana. Pri volitvah po tem odstavku mora biti prisotna najmanj večina vseh predstavnikov romskih skupnosti v svetih samoupravnih lokalnih skupnosti iz 7. člena tega zakona. Za organizacijo in izvedbo volitev poskrbi pristojni državni organ za narodnosti, ki je tudi odgovoren za zakonito in pravilno izvedbo volitev.
(3) Člani sveta izmed sebe na tajnem glasovanju z dvotretjinsko večino vseh članov sveta izvolijo predsednika oziroma predsednico (v nadaljnjem besedilu: predsednik) sveta. Predsednik sveta je izvoljen za obdobje dveh let. Predsednik sveta predstavlja in zastopa svet.
(4) Svet se na novo konstituira najkasneje v roku treh mesecev po vsakih rednih volitvah v občinske svete. Konstitutivno sejo skliče pristojni državni organ za narodnosti. Svet je na novo konstituiran z izvolitvijo predsednika sveta.
(5) Predstavniku romske skupnosti v svetu samoupravne lokalne skupnosti, ki mu preneha mandat v svetu samoupravne lokalne skupnosti, preneha tudi članstvo v svetu.
(6) Svet je sklepčen, če je na seji prisotna večina njegovih članov.
(7) Naloge sveta so zlasti:
– obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na interese, položaj in pravice romske skupnosti;
– dajanje predlogov in pobud pristojnim organom;
– spodbujanje dejavnosti za ohranjanje romskega jezika in kulture;
– spodbujanje in organiziranje kulturne, informativne, založniške in druge dejavnosti, pomembne za razvoj romske skupnosti;
– razvijanje in ohranjanje stikov z romskimi organizacijami v drugih državah.

(1) Svet z dvotretjinsko večino vseh svojih članov sprejme poslovnik in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) V poslovniku sveta se uredijo zlasti naslednja vprašanja:
– naslov sedeža sveta;
– način sklicevanja sej;
– način notranje organizacije dela;
– način mednarodnega sodelovanja;
– sejnine in stroški sodelovanja na sejah sveta;
– podrobnejša pravila odločanja na sejah sveta;
– način obveščanja javnosti o delovanju sveta.
(3) Vlada poda predhodno soglasje k določbam poslovnika sveta, ki se nanašajo na sejnine in stroške sodelovanja na sejah sveta.

(1) Svet lahko daje Državnemu zboru Republike Slovenije, Državnemu svetu Republike Slovenije, vladi, drugim državnim organom, nosilcem javnih pooblastil in organom samoupravne lokalne skupnosti predloge, pobude in mnenja v zadevah iz svoje pristojnosti.
(2) Državni organi, nosilci javnih pooblastil in organi samoupravne lokalne skupnosti morajo pridobiti predhodno mnenje sveta, kadar sprejemajo ali izdajajo predpise in druge splošne pravne akte, ki se nanašajo na položaj romske skupnosti.

(1) Sredstva za financiranje nalog in ukrepov za uresničevanje posebnih pravic romske skupnosti se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije, v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov proračuna Republike Slovenije in kot sredstva, zagotovljena občinam iz prvega odstavka 7. člena tega zakona za financiranje prenesenih nalog.
(2) Obseg potrebnih sredstev se usklajuje z vladnim programom ukrepov za uresničevanje posebnih pravic pripadnikov romske skupnosti in se določi v proračunu Republike Slovenije.

(1) Sredstva za delovanje posebnih delovnih teles v svetih samoupravnih lokalnih skupnosti se zagotavljajo v proračunih samoupravnih lokalnih skupnosti.
(2) Sredstva, ki jih za financiranje potreb pripadnikov romske skupnosti namenjajo občine, se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije, skladno z določbami zakona, ki ureja financiranje občin.

Sredstva za delovanje sveta se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

(1) Občinski sveti občin iz prvega odstavka 7. člena tega zakona ustanovijo delovna telesa iz navedenega člena v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona.
(2) Svet iz 9. člena tega zakona se ustanovi v štirih mesecih od uveljavitve tega zakona. Ustanovno sejo skliče pristojni državni organ za narodnosti. Na ustanovni seji sveta se izvoli predsednika sveta. Do izvolitve predsednika sveta vodi delo sveta najstarejši član sveta.
(3) Pristojni državni organ za narodnosti v roku osmih dni od uveljavitve tega zakona pozove Zvezo Romov Slovenije, da določi svoje predstavnike v svetu. Zveza Romov Slovenije določi svoje predstavnike v svetu najkasneje v roku enega meseca po prejemu poziva.
(4) Pristojni državni organ za narodnosti v roku osmih dni od uveljavitve tega zakona skliče predstavnike romske skupnosti v svetih samoupravnih lokalnih skupnosti iz 7. člena, da izmed sebe izvolijo svoje predstavnike v svet. Volitve se opravijo najkasneje v roku 45 dni od uveljavitve tega zakona.
(5) Svet je ustanovljen z izvolitvijo predsednika sveta.
(6) Svet sprejme svoj poslovnik v roku treh mesecev od ustanovitve sveta.
(7) Program ukrepov iz prvega odstavka 6. člena tega zakona se sprejme v roku enega leta od uveljavitve tega zakona.
(8) Podrobni področni programi in ukrepi iz drugega odstavka 6. člena tega zakona se sprejmejo v roku šestih mesecev po sprejetju programa ukrepov iz sedmega odstavka tega člena.
(9) Delovno telo iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona se ustanovi v roku enega meseca od ustanovitve sveta iz drugega odstavka tega člena.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.