Na podlagi določb 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/2005 – UPB, 21/2006 – odl. US) je Svet Mestne občine Kranj na 5. seji dne 28. 3. 2007 sprejel
S T A T U T
Mestne občine Kranj
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJA IN DELI OBČINE
1. člen
Mestna občina Kranj (v nadaljevanju občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij:
Babni Vrt, Bobovek, Breg ob Savi, Britof, Čadovlje, Čepulje, Golnik, Goriče, Hrastje, Ilovka, Jama, Jamnik, Javornik, Kokrica, Kranj, Lavtarski Vrh, Letenice, Mavčiče, Meja, Mlaka pri Kranju, Nemilje, Njivica, Orehovlje, Pangršica, Planica, Podblica, Podreča, Povlje, Praše, Predoslje, Pševo, Rakovica, Spodnja Besnica, Spodnje Bitnje, Srakovlje, Srednja vas - Goriče, Srednje Bitnje, Suha pri Predosljah, Sv. Jošt nad Kranjem, Šutna, Tatinec, Tenetiše, Trstenik, Zabukovje, Zalog, Zgornja Besnica, Zgornje Bitnje, Žablje, Žabnica.
2. člen
Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni, ter naloge, ki jih prenese v občinsko pristojnost država, če hkrati zagotavlja tudi sredstva.
3. člen
Občani odločajo o lokalnih zadevah javnega pomena preko sveta, sestavljenega iz članov, ki jih volijo na podlagi neposredne, splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem.
Občani sodelujejo pri opravljanju lokalnih javnih zadev tudi neposredno – na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
4. člen
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi v državi in tujini.
5. člen
Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in po postopku, predpisanem v zakonu.
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.
Občina se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja svojih interesov lahko povezuje v združenja.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
6. člen
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Sedež občine je v Kranju, Slovenski trg 1.
7. člen
Občina ima grb in zastavo, določeno, z odlokom.
Občina ima pečat okrogle oblike premera 3,5 cm z napisom Mestna občina Kranj in v sredini grb mesta Kranja.
8. člen
V občini se praznuje občinski praznik.
Občinski praznik določi svet z odlokom.
9. člen
Na območju občine so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti:
Besnica, Bitnje, Bratov Smuk, Britof, Center, Čirče, Golnik, Gorenja Sava, Goriče, Hrastje, Huje, Jošt, Kokrica, Mavčiče, Orehek - Drulovka, Planina, Podblica, Primskovo, Predoslje, Stražišče, Struževo, Tenetiše, Trstenik, Vodovodni stolp, Zlato polje, Žabnica.
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava.
Naloge, organizacija in delovanje krajevnih skupnosti občine so določeni s tem statutom in odlokom občine. Območja krajevnih skupnosti občine so določena z odlokom občine.
II. NALOGE OBČINE
10. člen
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom.
Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge:
1. upravlja občinsko premoženje;
2. omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva;
3. načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči;
4. ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega sklada neprofitnih stanovanj;
5. v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe;
6. pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
7. skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja;
8. ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte;
9. ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kakovost življenja njenih prebivalcev;
10. pospešuje vzgojno-izobraževalno, informacijsko-dokumentacijsko, društveno, turistično, kulturno in drugo dejavnost na svojem območju;
11. pospešuje razvoj športa in rekreacije;
12. pospešuje kulturnoumetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem območju;
13. gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine ter v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge občinskega redarstva;
14. opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
15. organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v občini;
16. skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
17. organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč;
18. občina opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe v skladu z zakonom;
19. organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe;
20. določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih prepisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno;
21. organizira občinsko upravo;
22. sprejema statut občine in druge splošne akte;
23. ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
11. člen
Poleg lokalnih zadev javnega pomena občina na podlagi in v skladu z zakoni, ki urejajo posamezna področja, kot svoje naloge opravlja še z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mesta.
Občina zlasti:
1. skrbi za smotrn razvoj mesta kot celote;
2. skrbi za mestne prometne naprave in mestne javne zgradbe;
3. določa namembnost mestnega prostora in usklajuje rabo prostora z mejnimi občinami;
4. ureja mestni promet;
5. zagotavlja delovanje informacijsko-dokumentacijskih, kulturnih, znanstvenih, socialnih, varstvenih in zdravstvenih ustanov, ki imajo pomen za širšo lokalno skupnost ali za državo na podlagi medsebojnih pogodb;
6. zagotavlja varstvo naravnih in kulturnih spomenikov na območju mesta, ki so lokalnega pomena;
7. v skladu z zakonom določa posebne davke v skladu z zakonom za opravljanje funkcij mesta;
8. ustanavlja službe za širše območje na področju vzgoje, izobraževanja, poklicnega usposabljanja, socialnega skrbstva in otroškega varstva ter druge službe javnega pomena.
12. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
1. zagotavljanje možnosti za stalen razvoj krajevnih skupnosti in sofinancira njihovo delovanje;
2. lokalne volitve in volitve predstavnikov lokalnih interesov v državni svet;
3. nadzorstvo nad izvajanjem delovanja občinskih javnih služb;
4. evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja;
5. ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine;
6. določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč;
7. odločanje o rabi prostora;
8. gasilstvo;
9. civilno zaščito, opazovanje in obveščanje;
10. varstvo naravne in kulturne dediščine;
11. ukrepe za zaščito okolja;
12. sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov;
13. odločanje o namembnosti urbanega prostora;
14. ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj;
15. ustvarjanje pogojev za ustanavljanje srednjih, višjih in visokih šol;
16. javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost;
17. mrliško ogledno službo;
18. določanje komunalnih dejavnosti;
19. oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij;
20. odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja;
21. graditev in vzdrževanje vodovodnih in drugih energetskih objektov;
22. graditev in vzdrževanje občinskih cest, ulic, trgov ter javnih poti;
23. vzdrževanje gozdnih cest, za katere je na podlagi zakona pristojna občina;
24. pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine;
25. določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma;
26. urejanje lokalnega prometa;
27. varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom;
28. določanje parkirnih površin, skrb za izgradnjo parkirnih površin, določanje načina parkiranja, prepovedi parkiranja in sankcij za nepravilno parkiranje;
29. predpisovanje prometne ureditve;
30. urejanje lokalnega potniškega prometa;
31. zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu;
32. odločanje o drugih upravnih stvareh, ki so v pristojnosti občine;
33. upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.
13. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, davke in druge občinske dajatve.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
14. člen
Organi občine so svet, župan in nadzorni odbor. Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
Člani sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
15. člen
Delo organov občine in njihovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnega obveščanja na javnih sejah sveta, z vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov, ter na druge načine, ki jih določata statut in poslovnik sveta.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva, ki so zaupne narave. Pri obravnavi takega gradiva se javnost lahko izključi. Prisotnost javnosti v teh primerih ureja poslovnik.
16. člen
Svet, nadzorni odbor in delovna telesa so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njenih članov.
2. Svet
17. člen
Svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Svet šteje 33 članov.
Člani sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov se začne s potekom mandata prejšnjih članov sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega sveta, če ni z zakonom drugače določeno.
Svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.
Prvo sejo sveta skliče župan najkasneje v dvajsetih dneh po izvolitvi članov sveta, če je za izvolitev novega župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v desetih dneh po drugem krogu volitev.
18. člen
Svet ima naslednje pristojnosti:
1. sprejema statut občine;
2. sprejema odloke, druge občinske akte ter daje mnenja o vsebini predlogov zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine;
3. sprejema poslovnik za svoje delo;
4. sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine;
5. potrjuje začasne nujne ukrepe iz 13. točke 43. člena tega statuta;
6. sprejema občinski proračun in zaključni račun;
7. ustanavlja delovna telesa ter imenuje in razrešuje njihove člane;
8. imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora;
9. imenuje volilne komisije za lokalne volitve;
10. nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev sveta;
12. sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave na predlog župana;
13. daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote ter imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu upravne enote;
15. imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin;
16. odloča o občinskih davkih;
17. odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, odloča o načinu in pogojih upravljanja občinskega premoženja, razen če ni v statutu drugače določeno;
18. odloča o najemu občinskega posojila;
19. razpisuje referendum;
20. daje pobudo za sklice zborov občanov,
21. v skladu z zakonom določa višino sejnine članov sveta in plačilo za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje, merila za določitev plač direktorjev javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih ter v soglasju z ministri, pristojnimi za posamezna področja, določa plačne razrede za določitev plač ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov, agencij in javnih skladov;
22. ustanavlja javne zavode in vse vrste drugih oblik lokalnih javnih služb ter odloča o ostalih pravicah in obveznostih ustanovitelja;
23. imenuje predstavnike lokalne skupnosti v institucije, kjer občina ni ustanovitelj;
24. daje koncesije;
25. določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev;
26. daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino;
27. odloča o drugih zadevah v skladu s predpisi.
19. člen
Svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje in vodi župan na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo sveta, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov sveta.
Redne seje se sklicujejo praviloma mesečno, sicer pa najmanj osemkrat v koledarskem letu. Svet se sestaja tudi na izrednih sejah. Sklicevanje sej je podrobneje urejeno v poslovniku sveta.
Seja mora biti izvedena v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani sveta, ki so zahtevo podali.
Zahtevi za sklic seje sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
Župan lahko za vodenje seje sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta. Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje sveta, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši član sveta.
Na vsaki seji sveta mora biti določen čas, rezerviran za vprašanja, pobude in predloge, ki jih postavljajo člani sveta in se nanašajo na uresničevanje pristojnosti občine ter na odgovore nanje.
20. člen
Seje sveta so javne.
V skladu s tem statutom lahko svet sklene, da se javnost izključi.
Člani delovnih teles imajo pravico prisostvovati sejam sveta.
21. člen
Svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon ali statut določata drugače.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, statut ali poslovnik sveta.
2.1. Delovna telesa sveta
22. člen
Svet ima komisije kot stalna in občasna delovna telesa.
Člane komisij imenuje svet z večino glasov vseh članov izmed članov sveta in največ polovico članov izmed drugih občanov. Komisija ima pet članov, če ni s tem statutom drugače določeno.
O izvolitvi članov komisij se glasuje javno na podlagi liste kandidatov, ki jo pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo tudi zainteresirane organizacije v občini in občani.
Če je predlaganih več kandidatov, kot je članov komisij, imajo prednost uvrstitve na listo kandidati iz različnih političnih strank, ki so zastopane v svetu, in sicer v sorazmerju z zastopanostjo strank v svetu.
Način imenovanja podrobneje ureja poslovnik sveta.
23. člen
Delo komisije vodi predsednik komisije, ki jo tudi predstavlja. Predsednik komisije mora biti hkrati član sveta, če ta statut ne določa drugače.
Način dela komisij ureja poslovnik sveta občine. Sklici sej so skupaj s predlogom dnevnega reda objavljeni na spletni strani občine.
Članstvo v komisiji ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru ali z delom v občinski upravi.
2.1.1. Stalna delovna telesa
24. člen
Svet ima naslednje komisije kot stalna delovna telesa:
1. komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
2. statutarno-pravno komisijo,
3. komisijo za finance,
4. komisijo za prostorsko urejanje in komunalno infrastrukturo,
5. komisijo za pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč
6. komisijo za socialne dejavnosti, zdravstvo in šolstvo,
7. komisijo za kulturo in šport,
8. stanovanjsko komisijo,
9. komisijo za gospodarstvo,
10. komisijo za turizem,
11. komisijo za krajevne skupnosti,
12. komisijo za medobčinsko in mednarodno sodelovanje,
13. komisijo za kmetijstvo,
14. komisijo za pritožbe,
15. komisijo za nagrade in priznanja.
Komisija v okviru svojega delovnega področja obravnava zadeve iz pristojnosti sveta in mu daje mnenja ter predloge.
Svet lahko ustanovi tudi druge občasne komisije.
25. člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov, ki jih svet imenuje izmed svojih članov. Način imenovanja je podrobneje določen v poslovniku sveta.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
1. svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta in drugih organov, ki jih imenuje svet,
2. svetu ali županu daje predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
3. pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
4. obravnava druga vprašanja, ki jih komisiji določi svet,
5. izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi občinskih funkcionarjev.
26. člen
Statutarno-pravna komisija opravlja zlasti naslednje naloge:
1. s stališča zakonitosti in pravnega oblikovanja obravnava predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema svet,
2. preverja usklajenost predlaganih predpisov z njihovo obrazložitvijo,
3. predlaga popravke predpisov, ki zagotavljajo večjo konsistentnost in jasnost predlaganega predpisa,
4. pripravlja predloge za obvezne razlage predpisov, ki jih sprejme svet iz svoje pristojnosti,
5. podaja mnenje glede obstoja kršitev poslovnika.
27. člen
Delovno področje komisije za finance je:
1. proračun občine,
2. zaključni račun občine,
3. izvrševanje proračuna občine,
4. načini in pogoji za upravljanje in promet z občinskim premoženjem,
5. dajanje in najemanje posojil,
6. dajatve.
28. člen
Delovno področje komisije za prostorsko urejanje in komunalno infrastrukturo je:
1. prostorski načrti in izvedbeni akti,
2. varovanje okolja,
3. ceste,
4. energetika,
5. komunala,
6. organiziranje in delovanje gospodarskih javnih služb.
29. člen
Delovno področje komisije za pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč je:
1. pridobivanje, razpolaganje in urejanje stavbnih zemljišč,
2. investicijski programi urejanja stavbnih zemljišč,
3. uresničevanje predkupne pravice občine,
4. razlastitev zemljišč.
30. člen
Delovno področje komisije za socialne dejavnosti, zdravstvo in šolstvo je:
1. otroško varstvo in predšolska vzgoja,
2. socialno varstvo in skrbstvo,
3. zdravstvo,
4. organiziranje in delovanje javnih služb s teh področij,
5. šolstvo in izobraževalna dejavnost.
6. znanstveno raziskovalna dejavnost.
31. člen
Delovno področje komisije za kulturo in šport je:
1. kultura,
2. šport,
3. organiziranje in delovanje javnih služb s teh področij.
32. člen
Delovno področje stanovanjske komisije:
1. programi graditve stanovanj,
2. revitalizacija starega mestnega jedra,
3. najemnine za stanovanja,
4. stanovanjski krediti,
5. gospodarjenje s poslovnimi prostori,
6. pridobivanje, razpolaganje in urejanje stanovanj in poslovnih prostorov.
33. člen
Delovno področje komisije za gospodarstvo je:
1. gospodarski razvoj občine,
2. podjetništvo, drobno gospodarstvo,
3. zaposlovanje, javna dela,
4. obrtništvo,
5. merila za nagrajevanje poslovodnih organov pri pravnih osebah, katerih ustanovitelj, soustanovitelj, lastnik ali solastnik je občina,
6. pridobivanje sredstev iz skladov Evropske unije.
34. člen
Delovno področje komisije za turizem je:
1. obravnavanje strateških planov razvoja turizma v občini,
2. skrb za razvoj in promocijo turističnih dejavnosti občine ter njene naravne in kulturne dediščine,
3. sprejemanje programov porabe turistične takse in spremljanje njihovega izvajanja,
4. ustvarjanje pogojev za razvoj in usklajeno delovanje nosilcev turistične ponudbe,
5. skrb za povezovanje s sorodnimi organizacijami doma in v svetu,
6. obravnavanje vseh drugih strokovnih, organizacijskih in upravnih nalog s področja turizma.
35. člen
Delovno področje komisije za krajevne skupnosti je:
1. dajanje mnenj svetu, nadzornemu odboru in županu o zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun in prostorski razvoj občine.
Komisijo za krajevne skupnosti sestavljajo predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Predsednik komisije ni nujno hkrati tudi član sveta.
36. člen
Delovno področje komisije za medobčinsko in mednarodno sodelovanje je:
1. usmerjanje in vodenje sodelovanja z občinami in mesti v domovini in tujini,
2. skrb za ohranjanje prijateljskih stikov s pobratenimi mesti,
3. sodelovanje z organi lokalnih skupnosti in v mednarodnih razmerjih.
37. člen
Delovno področje komisije za kmetijstvo je:
1. obravnavanje programov razvoja kmetijstva v občini in drugih aktov s tega področja,
2. oblikovanje predlogov za izvajanje občinske in medobčinske kmetijske razvojne politike,
3. skrb za gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi ter pospeševanje kmetijstva,
4. ohranjanje naravne krajine in naravne kulturne dediščine,
5. dajanje mnenj o spreminjanju kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča.
38. člen
Delovno področje komisije za pritožbe je:
1. obravnavanje pritožb občanov ter drugih oseb, ki izkažejo pravni interes.
39. člen
Delovno področje komisije za nagrade in priznanja je:
1. razpis javnega razpisa za podelitev občinskih nagrad in priznanj,
2. predlaganje sklepov o podelitvi nagrad in priznanj v sprejem svetu.
2.1.2. Občasna delovna telesa
40. člen
Svet lahko ustanovi začasne komisije. Z imenovanjem začasne komisije hkrati določi delovno področje, način imenovanja in sestavo.
Začasna komisija preneha z delovanjem najkasneje s prenehanjem mandata članov sveta, ki je začasno komisijo imenoval.
2.1.3. Delovna telesa sveta, imenovana na podlagi drugih splošnih aktov sveta
41. člen
Svet lahko ustanovi komisije tudi na podlagi drugih splošnih aktov sveta.
Način in postopki imenovanja, delovno področje in praviloma tudi čas trajanja mandata komisije so opredeljeni v splošnem aktu sveta, ki je podlaga za imenovanje komisije.
V primeru, da splošni akt sveta ne določa časa trajanja mandata komisije, komisija preneha z delovanjem najkasneje s prenehanjem mandata članov sveta, ki je komisijo imenoval.
3. Župan
42. člen
Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
Mandatna doba župana traja štiri leta.
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
Župan opravlja funkcijo poklicno ali nepoklicno. O svoji odločitvi mora pisno obvestiti svet.
43. člen
Župan predstavlja in zastopa občino.
Župan predstavlja svet, ga sklicuje in vodi seje sveta, nima pa pravice glasovanja.
Župan pred nastopom funkcije izreče naslednjo prisego:
»Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal(a) vestno in odgovorno ter spoštoval(a) pravni red Republike Slovenije in Mestne občine Kranj. Z vsemi močmi bom deloval(a) za blaginjo Mestne občine Kranj, njenih občank in občanov.«
Znamenje županskih časti je častna veriga z mestnim grbom, ki jo nosi župan pri opravljanju protokolarnih dolžnosti.
Podrobnejše določbe o znamenju županskih časti in njegovi rabi določa odlok.
44. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
1. predstavlja in zastopa občino,
2. predstavlja svet, ga sklicuje in vodi seje sveta,
3. predlaga svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti sveta ter skrbi za izvajanje odločitev sveta,
4. skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev sveta,
5. skrbi in je odgovoren za pravilnost objave statuta, poslovnika, odlokov in drugih aktov,
6. nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
7. imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave ter imenuje vodje notranjih organizacijskih enot,
8. ustanavlja lahko začasne komisije za posamična področja iz svoje pristojnosti,
9. opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut,
10. odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskih premičnin ter o pridobitvi nepremičnin vsakokrat do zneska 5.000 EUR,
11. sprejme načrte zaščite in reševanja,
12. vodi zaščito, reševanje in pomoč,
13. sprejme začasne nujne ukrepe v primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se svet ne more pravočasno sestati,
14. sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se svet ne more sestati,
15. opravlja druge z zakonom določene naloge.
45. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, ki mora biti sklicana najkasneje v devetdesetih dneh po seji, na kateri je bil sprejet zadržani akt, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje drugih odločitev sveta, če meni, da je odločitev nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, ki mora biti sklicana najkasneje v devetdesetih dneh po seji, na kateri je bil sprejeta zadržana odločitev, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v pristojnost občine, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
46. člen
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
47. člen
Občina ima vsaj enega podžupana.
Podžupana imenuje izmed članov sveta župan, ki ga lahko tudi razreši.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
O poklicnem opravljanju funkcije podžupana na predlog župana odloči svet.
V odsotnosti nadomešča župana podžupan oziroma v primeru, da je podžupanov več, tisti podžupan, ki ga določi župan. Če ga župan ne določi, nadomešča župana starejši podžupan. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član sveta. V času nadomeščanja opravlja član sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
48. člen
Predčasno prenehanja mandata župana je določeno z zakonom.
Županu preneha mandat z dnem, ko svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava, ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Ugotovitveni sklep posreduje svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana sveta.
Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana sveta.
4. Nadzorni odbor
49. člen
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:
1. opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
2. nadzoruje namenskost in smotrnost porabe občinskega proračuna;
3. nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev;
4. ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem;
5. ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev;
6. obravnava revizije računskega sodišča.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča svetu o svojih ugotovitvah.
50. člen
Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v roku petnajstih dni obvestiti pristojno ministrstvo, Računsko sodišče Republike Slovenije ter svet.
Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom.
51. člen
Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje svet z večino glasov vseh članov sveta izmed občanov. Kandidate za člane nadzornega odbora predlaga svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Svet imenuje člane nadzornega odbora najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.
Člani nadzornega odbora opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani sveta, župan, podžupan, člani sveta krajevnih skupnosti občine, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih podjetij, občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev članov nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana sveta. Razrešitev opravi svet na predlog nadzornega odbora.
5. Drugi organi občine
52. člen
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
53. člen
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
IV. KRAJEVNE SKUPNOSTI
54. člen
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani naselja, dela naselja ali več posameznih naselij, ustanovijo krajevno skupnost.
Pobudo za ustanovitev krajevnih skupnosti ali za spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov ali pet odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, kot to določa ta statut.
Svet lahko s spremembo statuta ukine krajevno skupnost ali spremeni njeno območje. Sprememba statuta, s katero se ukine krajevna skupnost oziroma spremeni njeno območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta krajevne skupnosti.
Pred ustanovitvijo krajevnih skupnosti ali pred spremembo njihovih območij mora svet na zborih krajanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev posameznih območij v občini, kjer naj bi bile ustanovljene krajevne skupnosti. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in območje krajevne skupnosti.
55. člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost. Svet krajevne skupnosti lahko svetu predlaga odločitve, ki se nanašajo na krajevno skupnost.
Kadar svet odloča o zadevah, ki prizadevajo samo interese prebivalcev krajevne skupnosti, mora predhodno dobiti mnenje sveta krajevne skupnosti. Če svet na svojo pisno zahtevo v tridesetih dneh ne prejme odgovora sveta krajevne skupnosti, se šteje, da je odgovor pozitiven, in lahko odloči brez pridobitve mnenja.
Župan ima pravico biti navzoč in razpravljati na sejah sveta krajevne skupnosti brez pravice glasovanja.
56. člen
Svet krajevne skupnosti sprejme svoj statut, v katerem opredeli organizacijo krajevne skupnosti in način svojega dela v skladu z zakonom in statutom občine. Statut krajevne skupnosti mora potrditi svet občine.
Svet krajevne skupnosti volijo volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti za dobo štirih let.
Redne volitve v svete krajevnih skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v Svet Mestne občine Kranj.
Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta krajevnih svetov se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta.
57. člen
Naloge krajevne skupnosti so:
1. upravlja premoženje krajevne skupnosti v skladu s predpisi;
2. organizira izgradnjo in vzdrževanje objektov skupne rabe, kot so domovi, mrliške vežice, pokopališča:
3. vzdržuje in ureja krajevne ceste in poti, rekreacijske in druge javne površine;
4. pomaga in sodeluje pri zagotavljanju varstva naravnih in kulturnih spomenikov v krajevni skupnosti;
5. organizira pomoč in reševanje ob elementarnih in drugih nesrečah;
6. skrbi za izvajanje komunalne dejavnosti na svojem območju, če njihovo upravljanje z občinskimi predpisi ni drugače urejeno;
7. izvaja informiranje krajanov krajevne skupnosti;
8. pospešuje društveno, turistično in kulturno dejavnost;
9. skrbi za razvoj športa in rekreacije ter drugo dejavnost na svojem območju;
10. sodeluje pri izvensodni poravnavi sporov;
11. predlaga ukrepe za varstvo okolja;
12. sodeluje pri urejanju socialnih vprašanj.
58. člen
Krajevno skupnost predstavlja in zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti.
Odločitev sveta krajevne skupnosti o odtujitvi nepremičnega premoženja je veljavna, ko da nanjo soglasje občinski svet.
Pravni posli, ki jih sklene svet krajevne skupnosti brez predhodnega soglasja župana, so nični. Z odlokom o proračunu občine pa se lahko določi, kateri pravni posli in v kateri višini so ti posli, ki jih sklene svet krajevne skupnosti, veljavni brez predhodnega soglasja župana.
59. člen
Viri financiranja delovanja krajevne skupnosti so:
1. dohodek iz premoženja krajevne skupnosti;
2. plačila občanov za storitve;
3. ekološke rente iz naslova obremenitve okolja;
4. subvencije, volila in prostovoljni prispevki;
5. namenska sredstva občinskega proračuna po kriterijih, ki jih določi svet.
Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.
Za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. Subsidiarno za obveznosti krajevne skupnosti odgovarja občina.
Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v njenem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna.
V. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
60. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
1. Zbor občanov
61. člen
Zbor občanov se skliče v vseh krajevnih skupnostih (zbor občanov v občini) ali pa za eno oziroma več krajevnih skupnosti.
Zbor občanov v občini skliče župan na lastno pobudo, na pobudo sveta ali na zahtevo najmanj 5% volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa tudi na pobudo najmanj 5% volivcev v tej krajevni skupnosti ali na pobudo sveta krajevne skupnosti. Zbor občanov v krajevni skupnosti lahko skliče tudi predsednik sveta krajevne skupnosti.
62. člen
Zbor občanov je sklepčen, če je prisotnih 10% občanov. Če je zbor občanov nesklepčen, župan oziroma predsednik krajevne skupnosti predlaga polurno prestavitev začetka seje. Po tem času zbor občanov lahko prične z delom ne glede na število prisotnih.
63. člen
Zbor občanov v občini:
1. razpravlja o spremembah statuta občine,
2. razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širšo samoupravno lokalno skupnost,
3. razpravlja o lokalni problematiki,
4. razpravlja o delu organov občine,
5. razpravlja o spremembah območja občine.
64. člen
Zbor občanov v krajevni skupnosti:
1. razpravlja o problematiki v svoji krajevni skupnosti,
2. razpravlja o delu svojega sveta krajevne skupnosti oz. njegovem poročilu,
3. razpravlja o delu svojega predstavnika v občinski komisiji krajevnih skupnosti,
4. razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje krajevne skupnosti,
5. ugotavlja interes prebivalcev za ustanovitev krajevne skupnosti ali mestne četrti ali za spremembo območja občine,
6. daje predloge občinskim upravnim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
7. oblikuje stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor.
65. člen
Občani na zborih občanov tudi obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene svet ali župan.
Občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, so dolžni obravnavati odločitve, mnenja, predloge in pobude zborov občanov. Če občinski organ meni, da odločitev, mnenj, predlogov in pobud ni mogoče upoštevati, je dolžan občanom v primernem roku in na primeren način to sporočiti in hkrati utemeljiti.
2. Referendum
66. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Svet lahko v splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana sveta.
Svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5% volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
67. člen
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
68. člen
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
Odločitev volivcev na referendumu zavezuje svet do konca njegovega mandata.
69. člen
Pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
Pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
Pobudnik o pobudi volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi Upravno sodišče Republike Slovenije.
70. člen
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma in rok za zbiranje podpisov.
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
71. člen
Svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali člana sveta za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dneva razpisa, v nedeljo ali na drug dela prost dan.
Z aktom o razpisu referenduma določi svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa, referendumsko območje in dan glasovanja.
Če svet meni, da je vsebina vložene zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo in zakonom, lahko zahteva, da o tem odloči ustavno sodišče. Zahtevo lahko svet vloži od dne vložitve zahteve in najkasneje do izteka roka za razpis referenduma.
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.
72. člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe Zakona o lokalnih volitvah.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija svetu ter ga objavi na način, ki ga ta statut določa za objavo splošnih aktov občine.
73. člen
Svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali njen del.
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
3. Ljudska iniciativa
74. člen
Najmanj 5% volivcev v občini lahko zahteva sprejem ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede pobude volivcev za vložitev zahteve in postopka v zvezi z njo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
VI. OBČINSKA UPRAVA
1. Organizacija občinske uprave
75. člen
Občinska uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinskih pristojnosti.
Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji, opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov ter drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti, ter opravlja inšpekcijske naloge, naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.
Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
Občinsko upravo ustanovi svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi njeno notranjo organizacijo in delovno področje.
76. člen
Strokovno in administrativno delo za svet in komisije zagotavlja direktor občinske uprave z zaposlenimi v občinski upravi.
Za zapisnik sveta in komisij skrbi direktor občinske uprave.
77. člen
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi na predlog direktorja občinske uprave določi župan s splošnim aktom.
O sklenitvi in spremembah pogodbe o zaposlitvi zaposlenih v občinski upravi v skladu s predpisi odloča župan ali po njegovem pooblastilu direktor občinske uprave.
78. člen
Občinsko upravo usmerja in nadzira župan, za neposredno izvajanje nalog uprave pa skrbi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. Direktor občinske uprave mora izpolnjevati pogoje za odločanje v upravnih stvareh.
Župan lahko pooblasti direktorja občinske uprave za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
79. člen
Direktor občinske uprave vodi delo občinske uprave in opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave, razen tistih, za katere so ustanovljene notranje organizacijske enote.
Notranje organizacijske enote se ustanovijo za izvajanje upravnih nalog na določenih upravnih področjih. Vodijo jih vodje notranjih organizacijskih enot.
Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem upravnem področju.
Podrobnejšo organizacijo določa odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave.
80. člen
Za delo občinske uprave je direktor občinske uprave odgovoren županu, za delo notranjih organizacijskih enot so vodje notranjih organizacijskih enot neposredno odgovorni direktorju občinske uprave.
81. člen
Občinska uprava izvršuje odloke in druge predpise, ki jih izdaja svet, in predpise, ki jih izdaja župan.
Občinska uprava izvršuje zakone in druge predpise, kadar v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti.
82. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja direktor občinske uprave oz. vodja notranje organizacijske enote na svojem delovnem področju. Direktor občinske uprave oz. vodja notranje organizacijske enote na svojem delovnem področju lahko pooblasti javne uslužbence uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil.
83. člen
Direktor občinske uprave je odgovoren za dosledno izvajanje predpisov o upravnem postopku.
84. člen
O upravnih stvareh iz svoje pristojnosti in iz prenesene državne pristojnost občina odloča s posamičnimi akti.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.
85. člen
O izločitvi vodje notranje organizacijske enote občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi iz posameznega postopka odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve vodje notranje organizacijske enote o stvari tudi odloči, če je vodja notranje organizacijske enote pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
O izločitvi direktorja občinske uprave ter župana iz posameznega postopka odloča svet.
VII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
86. člen
Občina organizira javne službe na naslednjih področjih:
1. oskrba s pitno vodo,
2. odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
3. ravnanje s komunalnimi odpadki,
4. deratizacija in dezinfekcija,
5. odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
6. javna snaga in čiščenje javnih površin,
7. urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
8. gašenje in reševanje,
9. osnovnošolsko izobraževanje,
10. predšolska vzgoja in varstvo otrok,
11. izobraževanje odraslih,
12. osnovno zdravstvo in lekarna,
13. osebna pomoč družini,
14. kultura in knjižničarstvo,
15. šport,
16. socialno varstvo,
17. javna razsvetljava,
18. plakatiranje in okraševanje naselij,
19. urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost,
20. urejanje lokalnih cest in mestnih ulic,
21. na drugih področjih, kjer je to potrebno zaradi samostojnega opravljanje lokalnih zadev javnega pomena.
87. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjega člena ustanavlja občina javna podjetja in zavode, podeljuje koncesije, vlaga lastni kapital v dejavnost oseb zasebnega prava ali oblikuje režijske obrate.
88. člen
Svet z odlokom o javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
VIII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
89. člen
Občinsko premoženje je finančno in stvarno premoženje v lasti občine. Finančno premoženje so denarna sredstva, terjatve, dolžniški vrednostni papirji ter delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe. Stvarno premoženje so premičnine in nepremičnine.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, če ni s tem statutom drugače določeno, ter določa način in pogoje upravljanja občinskega premoženja.
90. člen
Financiranje občine, sestava proračuna in finančnega načrta, priprava proračuna in finančnega načrta, sprejemanje proračuna, izvrševanje proračuna, upravljanje in razpolaganje z občinskim premoženjem, zadolževanje, upravljanje z dolgovi, poroštva države in občine ter zadolževanje javnega sektorja, računovodstvo, zaključni račun proračuna in proračunski nadzor so urejeni z določbami zakona, ki ureja področje javnih financ, zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za posamezno leto, uredbe oziroma akta o odprodaji, oddaji ali zamenjavi nepremičnin in premičnin v lasti Republike Slovenije, zakona s področja financiranja občin, drugimi zakoni ter akti.
91. člen
Svet mora praviloma sprejeti proračun v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s 1. januarjem leta, za katero se sprejema proračun.
Postopke sprejemanja proračuna svet natančneje uredi s poslovnikom.
92. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
Občini pripadajo prihodki iz davkov in drugih dajatev, določenih v zakonu s področja lokalne samouprave, in prihodki iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu s posebnimi zakoni.
93. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
94. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, če ni z odlokom drugače določeno.
Župan lahko za izvrševanje proračuna pooblasti direktorja občinske uprave ali posameznega vodjo notranje organizacijske enote, ki pa je lahko pooblaščen za izvrševanje proračuna le glede proračunskega področja, za katero je določen kot skrbnik.
Župan je za izvrševanje proračuna odgovoren svetu. O izvrševanju proračuna župan poroča svetu na način, določen z zakonom.
95. člen
Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu občine. Spremembe proračuna se sprejmejo z odlokom o spremembi proračuna. Rebalans proračuna se sprejme z odlokom o rebalansu proračuna.
Odlok o proračunu občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.
V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.
Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna občine.
96. člen
Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu.
Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom sveta podaljša še za tri mesece.
97. člen
V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.
Skladno z veljavno zakonodajo se namen, višina ter uporaba sredstev rezerv določijo v odloku o proračunu.
O uporabi rezerv odloča do višine, določene v odloku o proračunu, župan, nad tem zneskom pa svet.
98. člen
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.
Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo, oziroma če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo.
Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati na način, določen z zakonom.
99. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži svetu v sprejem.
O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu.
100. člen
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.
101. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi svet.
O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana svet.
102. člen
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
103. člen
Finančno poslovanje nadzorujejo župan, nadzorni odbor in svet, vsak v okviru svoje pristojnosti.
IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
104. člen
Svet sprejme statut občine in v skladu s z zakonom in statutom ter po postopku, opredeljenem v poslovniku, naslednje akte:
1. poslovnik o delu sveta,
2. proračun občine in zaključni račun,
3. planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,
4. odloke,
5. odredbe,
6. pravilnike,
7. navodila.
Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov, potrjuje uradna prečiščena besedila aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.
105. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga po postopku, ki velja za sprejem odloka, sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov sveta.
106. člen
S poslovnikom, ki ga po postopku, ki velja za sprejem odloka, sprejme svet z dvotretjinsko večino opredeljenih glasov navzočih članov, se uredijo organizacija in način dela sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov sveta.
107. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja in ureja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
108. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
109. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
110. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
111. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme z odlokom za posamezno proračunsko leto.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov sveta.
Zaključni račun proračuna se sprejme z odlokom na eni obravnavi z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta.
2. Posamični akti občine
112. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene državne pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil ter aktov poslovanja.
113. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
X. VARSTVO OBČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ
114. člen
Svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
115. člen
Svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
116. člen
Župan po pooblastilu sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh.
117. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
118. člen
Komisije so dolžne za potrebe sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
XI. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
119. člen
Občina se povezuje v pokrajino pod pogoji, ki jih določa zakon.
120. člen
Svet lahko z večino vseh članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena.
Skupnost ali zveza usklajuje urejanje in upravljanje zadev, določenih v aktu o ustanovitvi, ne more pa izvajati dejavnosti v imenu in za račun občine.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
121. člen
V enem mesecu po sprejemu statuta svet sprejme poslovnik o svojem delu ter akt o organizaciji in delovnem področju občinske uprave.
V enem mesecu po sprejetju akta o organizaciji in delu občinske uprave mora župan izdati akt o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi.
122. člen
Določila statuta MO Kranj v zvezi z delovnimi telesi sveta se uporabljajo od konstituiranja prvega novega Sveta MO Kranj po uveljavitvi tega statuta.
123. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Z dnem uveljavitve preneha veljati Statut Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95, 22/96, 35/00 in 85/02), razen 29. in 32. člena, ki se uporabljata do prenehanja mandatov članov sveta v mandatnem obdobju 2006–2010, razen če svet odloči drugače.
Št. 030-0001/2007-43/11
Kranj, dne 28. marca 2007
Župan
Mestne občine Kranj
Damijan Perne l.r.
