Na podlagi 12. in 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek in 58/03 – ZZK-1; v nadaljevanju: ZUreP-1) in 30. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 8/00 – prečiščeno besedilo, 115/00, 60/02 in 114/04) je župan Občine Mislinja dne 30. 3. 2007 sprejel

Občina Mislinja je bila v današnjem teritorialnem obsegu ustanovljena leta 1994. Obsega 112,2 km2 ozemlja, ki zavzema gornji del Mislinjske doline od izvira Mislinje pod Roglo do Dovž, nadalje Doliško podolje od izvira Pake do Hude luknje in hribovita področja (delov) Paškega Kozjaka, Pohorja in Graške gore ter prostora med njimi. Najbolj poseljeni del občine je v nižinskem svetu ob glavni cesti, ki vodi od Celja proti Slovenj Gradcu, ter ob regionalni cesti Vitanje–Gornji Dolič.
Ob Paki sta večji naselji Srednji in Gornji Dolič, ob Mislinji pa Mislinja in Šentilj pod Turjakom, ki sta povezani v (urbanistično) sonaselje in predstavljata občinsko središče. Glede na geografsko lego so izoblikovane tudi geomorfološke in reliefne značilnosti občinskega teritorija.

Občina Mislinja je razdeljena na enajst statističnih naselij in osem katastrskih občin. V občini so formirane tri vaške skupnosti. V nekaterih statističnih naseljih (poleg Mislinje še Dovže, Gornji in Srednji Dolič ter Šentilj pod Turjakom) so strnjeno pozidana območja (t. i. ureditvena območja naselij), v ostalih naseljih (Kozjak, Mala Mislinja, Paka – del, Razborca, Tolsti Vrh pri Mislinji in Završe) pa je prisotna izključno razpršena poselitev. V občini je bilo l. 2002 okoli 3500 stavb, od tega 1370 s hišnimi številkami, vseh stanovanj pa je bilo 1658.

Po popisu prebivalstva iz l. 2002 je v občini živelo 4666 prebivalcev, od tega kar 57% v statističnih naseljih Mislinja, Šentilj pod Turjakom in Gornji Dolič. Gostota poselitve je bila 41,6 preb/km2, kar je precej manj od povprečja Koroške regije (70,4 preb/km2).
Število prebivalcev je v zadnjih 130 letih nihalo, vse od 1971 do zadnjega popisa l. 2002 pa zmerno naraščalo (v povprečju za okoli 127 prebivalcev na 10 let). Naraščanje v zadnjem desetletju je predvsem posledica doseljevanja prebivalstva in manj naravnega prirasta.
Starostna piramida prebivalstva v občini kaže na zrel demografski režim. Njegova pozitivna značilnost v občini je razmeroma visok, 17,1-odstotni delež prebivalstva do 14 let. Indeks staranja za občino je v primerjavi s Koroško regijo ugodnejši, še bolj ugoden pa je v primerjavi s slovenskim povprečjem. Z vidika gibanja števila prebivalstva so v manj ugodnem položaju tista naselja, ki jih je urbanizacija zajela v manjši meri. Tako so l. 2000 imela status demografsko ogroženih naselij pretežno tista, ki so na obrobju občine: Razborca, Šentilj pod Turjakom, Završe, Kozjak, Srednji Dolič, Paka – del in Tolsti vrh pri Mislinji.
Ob popisu l. 2002 je bilo v občini 42,4% delovno aktivnega prebivalstva, stopnja brezposelnosti (7%) pa je bila precej nižja od koroškega (12,2%) in slovenskega povprečja (11,6%). Za razliko od tega je izobrazbena struktura v občini manj ugodna od tiste v regiji in Sloveniji. V primerjavi s slovenskim povprečjem se v Občini Mislinja precej večji odstotek ljudi ukvarja s kmetijstvom in precej manjši s storitvenimi dejavnostmi. Dnevna delovna migracija je zelo visoka – kar 75% od delovno aktivnega prebivalstva dela izven občine in le 19% jih dela v naselju stalnega prebivališča.

Poselitev v Občini Mislinja je osredotočena predvsem na nižinski oz. bolj raven del ozemlja ob dveh rekah, kjer hkrati potekajo bolj zmogljive cestne povezave. Trendi kažejo, da je oz. bo ta prostor torišče bolj intenzivnega prostorskega razvija kot preostali del občine. Spričo novih infrastrukturnih gradenj (kanalizacija, vodovod) postaja ta prostor še bolj privlačen za novo poselitev.
Ponekod ob cestah je že prišlo, ponekod pa je jasno nakazano zraščanje sosednjih strnjeno grajenih naselij oz. zaselkov. Spričo tega se kaže potreba po redefiniranju nekaterih plansko določenih ureditvenih območij naselij in formiranju novih.
V nekaterih naselbinskih jedrih prihaja do opuščanja centralnih (trgovskih, gostinskih) dejavnosti, delno tudi predelovalnih. Omenjeno pomeni spreminjanje centralnih vlog teh naselij v omrežju naselij, ki zato terja analizo in novo zastavitev vlog.
Predelovalne ipd. dejavnosti v občini niso zastopane v tolikšni meri, da bi generirale jasno razpoznavne poslovne cone (obstajajo kot zametki le-teh).
Podeželski prostor občine je soočen s prestrukturiranjem kmetijstva (formiranje večjih kmetij, opuščanje kmetijske dejavnosti na manjših), z nastajanjem novih stanovanjskih hiš dnevnih delovnih migrantov, s širjenjem ali upadanjem obstoječih dejavnosti (razrez in predelava lesa ...) in z izzivi novih dejavnosti (turizem, šport in rekreacija, varstvo narave ...).
V splošnem je treba prostorski razvoj v občini zastaviti ob upoštevanju razmerja do sosednjih večjih mest (Velenje, Mislinja kot središči proizvodnje in potrošnje tudi za prebivalce Občine Mislinja) kot tudi ob upoštevanju možnosti, ki jih nudijo lokalna in regionalna partnerstva na različnih področjih gospodarskega, socialnega, prostorskega in okoljevarstvenega razvoja.

Na splošne pogoje razvoja, ki jih bo treba upoštevati tudi v urejanju prostora in pri pripravi novih prostorskih aktov občine, vplivajo poleg prej omenjenih še drugi, splošnejši trendi družbenega, gospodarskega in prostorskega razvoja, in sicer:
 
– globalizacija
Gre za proces gospodarskega povezovanja preko nacionalnih in kontinentalnih meja s specifičnimi značilnostmi, ki ga zlasti določa vse večja dinamika splošnega družbenega, tehnološkega, infrastrukturnega in ostalih vidikov razvoja. Družbeni, gospodarski in prostorski razvoj v Sloveniji je v zadnjem desetletju intenzivneje vpet v globalne in evropske procese, ki spričo usmeritve k povezovanju in koncentraciji gospodarskih moči ter poudarjanju načela (globalne) tržne konkurence sprožajo številne razvojne pobude, obenem pa povzročajo tudi obsežne degradacijske spremembe na več področjih. Te spremembe so praviloma v prid razvojno aktivnim državam in regijam, drugim, zgolj pasivno sledečim trendom, pa prej v škodo.
 
– mobilnost
Čas vse bolj kroji potek družbenega in posameznikovega življenja, enako tudi zahteve po večji mobilnosti. Razdalja med dvema krajema še nikoli ni bila tako relativna kakor danes, ko oddaljenost merimo bolj v časovnih kakor daljinskih merah. Posledica večje mobilnosti je razseljevanje prebivalstva v okolico urbanih središč in na prostor manj vezan način življenja. Naselja ob zmogljivejših prometnicah zaradi navedenega pridobivajo na pomenu in se hitreje razvijajo.
 
– terciarizacija
Gre za proces prestrukturiranja gospodarstva od predelovalnih k storitvenim dejavnostim. Storitev kot najpomembnejša vrsta tržnega proizvoda pomeni pomemben preobrat v ekonomski strukturi kraja, strukturi prebivalcev (zlasti poklicni), v razmestitvi gospodarskih dejavnosti, zaposlovanju, načinu preživljanja prostega časa, potencialih in razvoju podeželja itd.
 
– zmanjševanje rodnosti in zmanjševanje števila članov gospodinjstev
Spreminjanje splošnih družbenih načel, vrednot in ciljev (konkurenčnost, profit kot glavni motiv gospodarstva, prosta trgovina, erozija socialne države ...) vpliva med ostalim tudi na spremembo posameznikovih življenjskih ciljev in vsakodnevnega načina življenja. S tem je povezana vse večja splošna socialna negotovost, zmanjševanje števila rojstev in posledično staranje prebivalstva. Nekdaj običajne družine s štirimi člani in več so danes redkejše. Povečalo se je število dvočlanskih gospodinjstev in število samskih. Zmanjševanje števila članov gospodinjstev vzpostavlja potrebo po manjših stanovanjih, povečevanje števila gospodinjstev pa potrebo po večjem številu stanovanj.
 
– onesnaževanje in varstvo okolja
Produkcijska usmerjenost družbe botruje spremembam okolja na lokalni in vseh nadrejenih ravneh. Okoljske nevšečnosti in grožnje so postale pomembna determinanta tudi za področje urejanja prostora. Poselitev se zaradi vse boljših infrastrukturnih možnosti razširja čez celoten prostor (razpršena gradnja), pri čemer često prihaja do konfliktov z varstvenimi in zavarovanimi območji (voda, narava ...).
 
– regionalizacija in regionalni razvoj
Za Slovenijo so značilne in vse bolj pereče razlike v regionalnem razvoju, obenem pa zaostajanje pri formiranju pokrajinsko-upravnega sistema. Z vse večjo drobitvijo prostora oz. sedanjih občin na prostorsko in prebivalstveno manjše enote se možnosti združevanja gospodarskih potencialov manjšajo, prav tako pa tudi možnosti vpliva z nacionalne ravni na razvojne cilje malih občin. Oblikovanje skupne (medobčinske) družbeno razvojne in prostorske politike, strategije, ciljev in programov lahko vključenim občinam omogoči izvedbo večjih in bolj zahtevnih projektov, kot so npr. logistični center, proizvodne cone, infrastrukturne gradnje itd., obenem pa zagotovi možnost eksternih prihrankov kakor tudi pospešitev razvoja gospodarskih in upravnih dejavnosti v celotni regiji.
 
– unifikacija in izgubljanje lokalnih ter regionalnih posebnosti
V globalizirani družbi mora biti produkt zanimiv za potrošnike na vseh koncih sveta. V razvoju so v prednosti velika mesta in urbane aglomeracije, kjer so sedeži velikih gospodarskih sistemov in multinacionalnih družb, ki ležijo ob mednarodnih infrastrukturnih koridorjih in ki so območja koncentracije prebivalcev. Spričo koncentracije družbenih potencialov v večjih urbanih središčih zaledje izgublja družbeno iniciativo in ne razvija svojih potencialov in posebnosti, ki zato stagnirajo ali upadajo.
 
– disperzija gospodarskih in socialnih dejavnosti
Širjenje neagrarnih dejavnosti, ki so bile nekoč posebnost in privilegij mest, je zajelo tudi podeželje. Celoten prostor postaja v gospodarskem in socialnem smislu vse bolj izenačen. Meja med mestom in okolico je vedno manj prepoznavna, kar velja tudi za socialne razmere in način življenja ljudi.

Gre za pripravo novega občinskega strateškega prostorskega akta, ki ga opredeljuje ZUreP-1.
Vsebinski razlogi izhajajo iz potreb Občine Mislinja po preveritvi in dopolnitvi zasnov prostorskega razvoja za posamezna področja, kot jih opredeljuje veljavni prostorski plan za območje občine Mislinja.

Neposredno pravno podlago za pripravo SPROM predstavljata 12. in 171. člen ZUreP-1, posredno pa tudi številni drugi predpisi, ki nalagajo občini skrb za urejanje svojega prostora, za racionalno rabo prostora, za varovanje sestavin prostora in okolja ipd.

SPROM bo obsegala naslednje vsebinske sklope:
A. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine:
– stanje, problemi in težnje v prostorskem razvoju občine,
– načela vzdržnega prostorskega razvoja,
– državni prostorski akti,
– razvojni dokumenti nosilcev urejanja prostora ter
– varstvene zahteve in usmeritve za posamezne sestavine okolja;
B. Zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru:
– razvoj naselij (opredelitev njihove vloge, funkcij in medsebojnih povezav v omrežju naselij),
– razmeščanje dejavnosti v prostoru (razporeditev stanovanj, proizvodnih dejavnosti, oskrbnih, storitvenih ter ostalih dejavnosti družbene javne infrastrukture, omrežij gospodarske javne infrastrukture, na naravne vire vezanih območij, varstveno pomembnih območij ter vseh drugih dejavnosti v prostoru),
– določitev prioritet in ukrepov za doseganje ciljev v prostorskem razvoju občine;
C. Zasnova posameznih sistemov lokalnega pomena v prostoru:
– zasnova poselitve (usmeritve za razvoj naselij v zvezi z rabo površin, prenovo, sanacijo, širitvijo, skladno oblikovno podobo ter urejanjem javnih površin),
– zasnova komunalne infrastrukture (način navezovanja in usmeritve za razvoj prometnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja ter omrežja in objektov gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena),
– zasnova krajine (usmeritve glede rabe prostora za različne namene in dejavnosti, območja s prevladujočimi omejitvami za razvoj dejavnosti ter usmeritve za graditev objektov zunaj poselitvenih območij),
– usmeritve za zagotavljanje opremljanja zemljišč ter vrste prostorskih ukrepov;
D. Urbanistične zasnove:
– urbanistična zasnova naselij Mislinja in Šentilj pod Turjakom,
– V odvisnosti od ugotovitev v strokovnih podlagah bodo po potrebi pripravljene urbanistične zasnove tudi za druga naselja.
Posamezna urbanistična zasnova obsega naslednjo vsebino:
– ureditveno območje urbanistične zasnove;
– zasnovo razporeditve dejavnosti v prostoru;
– območja prenove naselja in koncept prenove;
– območja za širitev naselja in koncept širitve;
– zasnovo namenske rabe površin z usmeritvami za urejanje javnih površin in s prikazom površin, namenjenih javnemu dobru; pri tem so območja pretežne rabe površin v naselju s predpisom definirana in jih ni mogoče oblikovati poljubno oz. neodvisno;
– zasnovo infrastrukturnih sistemov;
– zasnovo ureditve zelenih in športno-rekreativnih površin v naselju;
– zasnovo prostorskih ureditev v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– zasnovo prostorskih ureditev, pomembnih za urejanje prostora v naselju;
– usmeritve za varstvo okolja, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine;
– usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje naselja ter ohranjanje arhitekturne identitete v naselju;
– členitev območja urbanistične zasnove na posamezne funkcionalne enote,
– druge ureditve, ki vplivajo na razvoj naselij;
– usmeritve za postopno uresničevanje načrtovanih ureditev;
– okvirna območja urejanja z občinskimi lokacijskimi načrti;
– kriterije za izvedbo prostorskih ukrepov.
E. Krajinske zasnove:
Krajinske zasnove zaenkrat niso predvidene. Morebitna izdelava bo opredeljena na podlagi ugotovitev iz analize stanja in teženj v prostoru. Pripravljene in sprejete bodo kot spremembe in dopolnitve SPROM.
F. Ukrepi za izvajanje:
– uresničevanje prioritet in usmeritev za dosego ciljev,
– programi in projekti za urejanje in razvoj prostora in prostorskih ureditev,
– prostorski ukrepi, kot jih določa ZUreP-1,
– opremljanje in urejanje zemljišč za gradnjo,
– stalno spremljanje stanja v prostoru (spremljanje stanja s predpisanimi minimalnimi enotnimi kazalniki ter poročilom o stanju na področju urejanja prostora).
2.2. Programska izhodišča
Na opredelitev programov oz. vsebine SPROM neposredno vplivajo:
– »državna« programska oz. vsebinska izhodišča, opredeljena v državnih prostorskih aktih, zlasti v Odloku o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS; Uradni list RS, št. 76/04);
– »lastna« programska oz. vsebinska izhodišča, ki jih opredeljuje zadovoljevanje identificiranih argumentiranih potreb po prostoru v Občini Mislinja.
ZUreP-1 določa, da občinski prostorski akti ne smejo biti v nasprotju z državnimi prostorskimi akti. Zato so za vsebino SPROM pomembna tista programska oz. vsebinska izhodišča iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljevanju: SPRS), ki se nanašajo na Občino Mislinja oz. občinsko središče.
Ker Mislinja eksplicitno v SPRS ni izpostavljena, je treba slediti splošno določenim usmeritvam prostorskega razvoja, predvsem pa temeljnim načelom oz. izhodiščem, t.j. trajnostnemu razvoju, kar pomeni, da je treba upoštevati omejitve v prostoru in razvoj usmerjati na manj ranljiva območja.
SPROM pa ne more biti prostorski akt, ki bi povzemal samo državne usmeritve za svoj prostorski razvoj. Predvsem mora biti akt, ki ponuja ustrezne, kvalitetne in usklajene prostorske rešitve za lastne vsebinske probleme in dileme.
Doslej opravljene analize stanja, problemov in teženj prostorskega razvoja kažejo, da je treba s SPROM načrtovati razvoj v prostoru z upoštevanjem naslednjih osnovnih izhodišč:
– zagotavljanje ustreznega prostora in okolja za racionalen, učinkovit in usklajeni sinergijski razvoj gospodarskih, socialnih, prostorskih, okoljskih, kulturnih in drugih potencialov v skladu z načeli trajnostnega razvoja;
– ustvarjanje pogojev in iskanje rešitev, ki omogočajo sobivanje različnih uporabnikov in nosilcev urejanja prostora ter zagotavljanje izhodišč za konstruktivno koordinacijo različnih interesov;
– načrtovanje prostora tako, da bo poudarjeno upravljanje s prostorom in spoštovanje lastništva; to velja predvsem za urejanje prostora v naseljih;
– usklajevanje razvojnih potreb z varstvenimi zahtevami na kvalitetnih osnovah in argumentih;
– zagotavljanje zadostnih ustreznih možnosti za razvoj dejavnosti in sistemov v prostoru;
– usmerjanje razvoja dejavnosti z upoštevanjem območij varovanja naravnih dobrin ter območij, ogroženih zaradi naravnih in drugih nesreč;
– prepoznavanje in ustrezno reševanje ter saniranje obstoječih prostorskih problemov;
– povezovanje posameznih območij znotraj občine, povezovanje občinskega prostora s sosednjimi občinami in povezovanje v širšem prostoru regije in države;
– sodelovanje različnih nosilcev interesov in skupin po horizontalni in vertikalni ravni, uveljavljanje javne koristi in ustrezno vključevanje javnosti v procese oblikovanja in sprejemanja odločitev.
S pripravo SPROM je treba slediti predvsem naslednjim osnovnim programskim oz. vsebinskim izhodiščem:
1. Na področju poselitve: usmerjanje poselitve v naselja, ohranjanje in kvalitetna nadgradnja razpršene poselitve, omejevanje in obvladovanje razpršene gradnje ter doseganje kakovosti in humanega razvoja urbanih in podeželskih naselij.
Občinski poselitveni sistem naj sledi v preteklih letih zastavljenemu globalnemu konceptu, ki ga tvorijo območja zgostitve poselitve – naselja (vključno z največjo aglomeracijo občinskim središčem) ter različne oblike poselitve in gradnje v odprtem prostoru.
Glavnino poselitve usmerjamo v naselja. Večina funkcij naselij je koncentriranih v občinskem središču Mislinja, ki s funkcijami različnih ravni pokriva občinske potrebe.
V ostalih naseljih se poleg bivanja razvijajo predvsem oskrbne in storitvene ter deloma proizvodne dejavnosti. Za pokrivanje potreb po prostoru se prioritetno izrabijo za pozidavo že opredeljena območja, glede na potrebe pa se opredelijo tudi območja za zaokrožitev in razširitev naselij.
V odprtem prostoru občine se odvijajo zaokrožitve, zapolnitve in dopolnitve obstoječih dejavnosti na že opredeljenih zemljiščih za gradnjo, prav tako pa tudi upravičene zaokrožitve zemljišč za gradnjo.
Razvoj poselitve na celotnem prostoru občine, zlasti pa v naseljih, mora biti ustrezno podprt predvsem z razvojem prometne mreže in komunalne in energetske infrastrukture, spoštovati pa je treba tudi zemljišča v primarni rabi, širše zelene površine naselij ter omejitve, ki izhajajo iz varovanja naravnih dobrin in ustvarjenih kvalitet prostora.
2. Na področju infrastrukture: zagotavljanje boljše prometne dostopnosti in povezanosti zlasti s turističnim območjem na Rogli in na Kopah, ureditev zbiranja kosovnih odpadkov, posodobitev in asfaltiranje cest, razširitev kanalizacijskega sistema, vključno z ustreznimi objekti odpadnih voda, dopolnjevanje, prilagajanje in zaokroževanje obstoječih infrastrukturnih omrežij vseh vrst s ciljem racionalizacije in doseganja večje kvalitete oskrbnega standarda in varovanja okolja.
3. Na področju krajine: ohranitev kvalitetnih naravnih potencialov ter kvalitetnih potencialov kulturne dediščine, omogočanje njihovega razvoja ter zagotavljanje pogojev za integriranje v splošni razvoj.
V odprtem prostoru občine ne predvidevamo večjih novih posegov in ureditev. Aktivnosti naj bodo usmerjene v širitve in zaokrožitve ter kvalitetne nadgradnje že opredeljenih območij za turizem, kot so kolesarske steze, Huda luknja, Turistični center Kope ter šport in rekreacijo v odprtem prostoru.
Druge nove dejavnosti se v odprti prostor locirajo v primeru, ko jih ni mogoče zagotoviti na poselitvenih območjih.
Z urbanističnimi zasnovami je treba opredeliti rešitve, ki sledijo naslednjim osnovnim ciljem in izhodiščem:
– zagotavljanje zadostnih površin za razvoj dejavnosti v naseljih ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja, racionalne rabe prostora in varstva dobrin splošnega pomena;
– prostor v naseljih je treba načrtovati v smislu ponudbe oz. je treba zagotavljati ustrezne prostorske rešitve za zadovoljiv, zadosten in hiter odziv na različne vrste potreb po prostoru – možnost hitre reakcije na konstruktivne pobude različnih investitorjev;
– razvoj in urejanje naselij mora zagotavljati pogoje za kvalitetno bivanje v njih;
– racionalna, učinkovita in enakomerna prostorska razporeditev dejavnosti v naseljih;
– izgrajevanje naselij navznoter ter programska, vsebinska in oblikovna prenova degradiranih predelov naselij;
– opredelitev namenskih rab površin po principu pretežne rabe z upoštevanjem prepletanja kompatibilnih namenskih rab;
– revitalizacija jeder naselij s povečevanjem privlačnosti za obiskovalce;
– rekonstrukcija in dograditev komunalne in energetske infrastrukture ter ureditev javnih zelenih površin.
Za naselje Mislinja in Šentilj pod Turjakom bomo izhajali iz obstoječe urbanistične zasnove ter jo preverili in korigirali glede na podane pobude in glede na ugotovitve, ki izhajajo iz izkušenj in spoznanj v zvezi z dosedanjim izvajanjem akta.

Občina Mislinja kot pripravljavec SPROM bo obvestila Ministrstvo za okolje in prostor, da namerava pripraviti in sprejeti strategijo prostorskega razvoja Občine Mislinja. Zaprosila ga bo, da ji najkasneje v 30 dneh od prejema obvestila sporoči, ali je za navedeni akt potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje, kot jo določa zakon o varstvu okolja oz. presojo sprejemljivosti plana, kot jo opredeljuje zakon o ohranjanju narave.
Kolikor bo ministrstvo presodilo, da je v postopku priprave in sprejemanja SPROM treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, bo občina odločitev ministrstva z izvedbo postopka ustrezno spoštovala in upoštevala.

Ureditveno območje SPROM je celotno območje Občine Mislinja in zajema površino 112,2 km2.
Okvirno ureditveno območje urbanistične zasnove naselij Mislinja in Šentilj pod Turjakom obsega ustrezni del območja obstoječih naselij Mislinja in Šentilj pod Turjakom, območje za zadovoljevanje potreb po zelenih in odprtih površinah v njuni okolici ter območja širitve naselij. Ureditveno območje bo natančno določeno v SPROM na podlagi ugotovitev iz strokovnih podlag in odločitev v postopku priprave akta.
Ureditvena območja urbanističnih zasnov za druga naselja, v kolikor bodo izdelane, bodo določena v SPROM na podlagi ugotovitev iz strokovnih podlag in odločitev v postopku priprave akta.

Pripravljavec SPROM je Občina Mislinja, Šolska cesta 34, Mislinja.
Pripravo SPROM vodi župan občine. Drugi organi Občine Mislinja sodelujejo pri pripravi SPROM za področja iz svoje pristojnosti.
Župan občine je odgovoren za pravočasno predložitev predloga SPROM v postopek verifikacije in sprejemanja ter za vse druge aktivnosti, ki so potrebne, da bi bila SPROM pripravljena kvalitetno, pravno korektno, pravočasno in racionalno.
Drugi organi Občine Mislinja, ki so vključeni v postopek:
1. Projektni svet
2. Drugi organi
– Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec, d.o.o.
– RRA Dravograd.
Župan vodi projektni svet in skupaj z njim sprejema odločitve in ukrepe, vezane na pripravo predloga SPROM. Župan vodi tudi prostorski konferenci, ki se izvedeta v postopku sprejemanja programa priprave in SPROM, kolikor za to ne pooblasti druge osebe.
Drugi organi:
– sodelujejo pri pripravi SPROM
– zagotovijo in posredujejo strokovne podlage razvoja ali varstva s svojega delovnega področja
– pripravijo usmeritve s svojega delovnega področja za pripravo SPROM.
Projektni svet spremlja in strokovno usmerja pripravo SPROM.
4.2. Nosilci urejanja prostora
Nosilci urejanja prostora so ministrstva in organi v njihovi sestavi ter nosilci javnih pooblastil v občini, ki sodelujejo pri pripravi SPROM in so določeni s tem programom priprave.
Nosilci urejanja prostora podajo izhodišča za prostorski razvoj in za pripravo SPROM, in sicer iz vidika ekonomskega in družbenega razvoja ter varstva okolja.
Nosilci urejanja prostora sodelujejo v postopku priprave SPROM s smernicami in mnenji za področje iz svoje pristojnosti, nekateri pa tudi s strokovnimi podlagami nosilcev urejanja prostora.
Nosilci urejanja prostora podajo smernice za pripravo predloga SPROM in mnenja k dopolnjenemu predlogu SPROM v roku 30 dni od prejema vloge.
V primeru molka nosilca urejanja prostora v fazi pridobivanja smernic se šteje, da nosilec nima smernic, za pripravo predloga SPROM pa se v takem primeru smiselno upoštevajo in uporabijo določila predpisov in morebitnih izdelanih strokovnih podlag za področje iz pristojnosti nosilca urejanja prostora.
V primeru molka nosilca urejanja prostora v fazi pridobivanja mnenj se šteje, da nosilec urejanja prostora na dopolnjeni predlog SPROM nima pripomb oz. da se z dopolnjenim predlogom SPROM strinja.
V postopku priprave SPROM sodelujejo naslednji nosilci urejanja prostora:
– Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor poda izhodišča za področje poselitve (za razvoj in usmerjanje poselitve, za rabo urbanih zemljišč ter aktivno zemljiško politiko in za stanovanjsko gradnjo);
– Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino poda izhodišča za področje varstva kulturne dediščine (za razvoj dejavnosti varstva kulturne dediščine in varstva kulturne dediščine ter druge dejavnosti kulture, ki so prostorsko relevantne);
– Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor poda izhodišča za področje varstva kulturne dediščine;
– Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje oz. Agencija RS za okolje poda izhodišča za področje oskrbe, odvajanja in čiščenja voda, za področje varstva okolja, za področje ohranjanja narave (za razvoj dejavnosti ohranjanja narave in varstva ter ohranjanja naravnih vrednot), za področje upravljanja z vodami, za področje ravnanja z odpadki;
– Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor poda izhodišča za varstvo ter ohranjanje naravnih vrednot;
– Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje poda izhodišča za področje zaščite in reševanja ter varstva pred drugimi nesrečami;
– Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve poda izhodišča za področje obrambe (za prostorski razvoj ter režime urejanja območij in infrastrukture, namenjene za potrebe obrambe);
– Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste oz. Direkcija RS za ceste ter DARS d.d. podajo izhodišča za področje razvoja državnega cestnega prometa;
– Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice poda izhodišča za področje razvoja državnega železniškega prometa;
– Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo poda izhodišča za področje razvoja državnega letalskega prometa;
– Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo poda izhodišča za področje energetike (za racionalno rabo energije in energetskih virov ter za prostorsko zasnovo omrežja posameznih vrst energetske infrastrukture);
– Ministrstvo za gospodarstvo poda izhodišča za področje rudarstva (zlasti za sanacijo opuščenih in rabo potencialnih nahajališč mineralnih surovin);
– Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za notranji trg poda izhodišča za področje gospodarstva, ki obsega zagotavljanje 90-dnevnih obveznih rezerv naftnih derivatov;
– Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje gospodarskega razvoja, ki obsega razvoj gospodarskih dejavnosti, industrije, malega gospodarstva ter razvoja gospodarskih con;
– Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje gospodarskega razvoja, ki obsega razvoj turizma;
– Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za elektronske komunikacije poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje telekomunikacij in informacijski razvoj;
– Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje strukturne politike in skladnega regionalnega razvoja;
– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo poda izhodišča za področje kmetijstva, zlasti opredeli območja ter izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov kmetijskih zemljišč in kmetijske politike;
– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo poda izhodišča za področje gozdarstva in lovstva, zlasti poda območja ter izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov gozdnih zemljišč in gozdarske politike;
– Zavod za gozdove Slovenije, OE Maribor poda izhodišča iz svoje pristojnosti za področje gozdarstva;
– Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje dela, družine in socialnih zadev;
– Ministrstvo za zdravje poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje zdravstvenega varstva;
– Ministrstvu za šolstvo in šport, Direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo ter Direktorat za srednje in višje šolstvo podata izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje osnovnega, srednjega in višjega šolstva;
– Ministrstvu za šolstvo in šport, Direktorat za šport poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje športa;
– Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Direktorat za znanost in visoko šolstvo poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje visokega šolstva;
– Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za investicije, nepremičnine in skupne službe državne uprave poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje javne uprave.
– nosilci javnih pooblastil v občini, ki podajo izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine vsak za področje iz svoje pristojnosti:
– Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec, d.o.o.
– Elektro Celje, JP za distribucijo električne energije.
V primeru, da se v postopku priprave SPROM ugotovi, da morajo sodelovati tudi drugi subjekti, ki niso navedeni v tem programu, lahko pripravljavec SPROM k sodelovanju povabi tudi druge organe in organizacije.
4.3. Drugi udeleženci
V postopku priprave SPROM sodelujejo naslednji drugi udeleženci:
– vaške skupnosti Dolič, Dovže in Završe;
– sosednje občine Slovenj Gradec, Ribnica na Pohorju, Lovrenc na Pohorju, Vitanje, Zreče, Dobrna in Velenje;
– nevladne organizacije.
Vaške skupnosti sodelujejo pri pripravi SPROM s pobudami za načrtovanje, v javnih razgrnitvah in javnih obravnavah ter pri usklajevanju prostorskih rešitev za območje lokalne skupnosti.
Sosednje občine so obveščene o postopku priprave SPROM, da lahko v postopku priprave dajejo predloge in mnenja v zvezi s prostorskimi ureditvami, ki lahko vplivajo na njihove zadeve urejanja prostora ter sodelujejo pri načrtovanju prostorskih ureditev medobčinskega značaja.
Nevladne organizacije sodelujejo na prostorskih konferencah in kot zainteresirana javnost na javnih obravnavah.

Pri izdelavi SPROM je treba v možnem obsegu upoštevati že izdelane strokovne podlage. Seznam izdelanih strokovnih podlag hrani Občinski urad Občine Mislinja.
Izdelane strokovne podlage se uporabijo in upoštevajo, v kolikor so ustrezno ažurne, skladne s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, terminološko skladne z veljavnimi predpisi za področje, ki ga obravnavajo ter določajo cilje in odgovarjajo na dileme in vprašanja prostorskega razvoja, za katerega si občina Mislinja prizadeva v naslednjih letih.
Poleg uporabe razpoložljivih strokovnih podlag se za SPROM zagotovijo naslednje strokovne podlage:

V postopku priprave SPROM zagotovi pripravljavec naslednje obvezne strokovne podlage:
– analiza stanja in teženj v prostoru,
– analiza razvojnih možnosti dejavnosti v prostoru,
– študija ranljivosti prostora.

Poleg obveznih zagotovi pripravljavec še naslednje strokovne podlage:
– poselitev v Občini Mislinja vključno z analizo razpoložljivih zemljišč za gradnjo v naseljih, v kolikor v okviru analize stanja in teženj ne bo mogoče pripraviti dovolj podrobnih analiz;
– po potrebi podrobnejše strokovne podlage za naselja, za katera bo kot sestavni del SPROM pripravljena urbanistična zasnova.
Po potrebi se izdelajo tudi druge strokovne podlage (npr. za sistem krajine v občini, v zvezi z identifikacijo glavnih problemov in smeri gospodarskega razvoja ter pričakovanji v gospodarskem razvoju na območju občine, strokovne podlage za krajinske zasnove, strokovne podlage za konkretizacijo območij namenske rabe v prostoru …) oz. tiste, ki pomenijo predvsem ažuriranje oz. preveritev in noveliranje že izdelanih strokovnih podlag.

Nosilci urejanja prostora, ki zagotovijo strokovne podlage za področje oz. dejavnost iz svoje pristojnosti, so:
– nosilec urejanja prostora za področje varstva kulturne dediščine;
– nosilec urejanja prostora za področje ohranjanja narave;
– nosilec urejanja prostora za področje upravljanja z vodami;
– nosilec urejanja prostora za področje kmetijstva;
– nosilec urejanja prostora za področje gozdarstva in lovstva.
V strokovnih podlagah opredelijo:
– podatke in analize stanja in teženj prostorskega razvoja dejavnosti, za katero so pristojni;
– predloge morebitnih razvojnih potreb oz. predloge prostorskih ureditev s področja dejavnosti, za katera je pristojen nosilec urejanja prostora, vključno s svojimi operativnimi programi;
– druge pogoje in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru, za katero je pristojen tangirani nosilec urejanja prostora.
V postopku priprave SPROM lahko pripravljavec opusti katere od predvidenih ali zagotovi tudi druge strokovne podlage, ki v gornje sezname niso zajete, v kolikor se v postopku to izkaže za potrebno oz. če to zahteva reševanje posameznih vsebinskih problemov ali usklajevanje odločitev o prostorskem razvoju občine. O opustitvi ali izdelavi dodatnih strokovnih podlag odloči župan.

Na osnovi obveznih strokovnih podlag bodo pripravljene variantne rešitve razvoja posameznih dejavnosti v prostoru za tiste dejavnosti, kjer bodo variantne rešitve potrebne in smiselne.
Variantno rešitev izbere župan oz. projektni svet.
Variantne rešitve je treba pridobiti za del naselja oz. za del urbanistične zasnove, ki ureja prenovo in del, ki ureja širitev naselij.
Variantne strokovne rešitve se pridobijo z izdelavo variantnih rešitev, ki jih izdela en ali več različnih prostorskih načrtovalcev. Način pridobitve variantnih rešitev se opredeli v teku izvajanja projekta v odvisnosti od vsebine in zahtevnosti problema, ki ga je potrebno rešiti.

Potrebne geodetske podlage za pripravo SPROM zagotovi oz. pridobi pripravljavec.
SPROM se grafično prikaže na državni topografski karti v merilu 1: 50.000 oz. na drugi primerljivi geodetski podlagi.
Poleg tega se zagotovijo oz. uporabijo še ustrezno ažurni oz. novelirani:
– temeljni topografski načrt v merilih 1:5.000 in 1:10.000, DTK 1:25.000 in DTK 1:50.000 oz. njim primerljive sodobnejše inačice geodetskih podlag;
– digitalni katastrski načrt;
– digitalni orto foto načrt merila 1:5.000 ali 1:1.000;
– kataster stavb;
– register prostorskih enot;
– zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture;
– digitalni model reliefa;
– obstoječi podatki iz področja planiranja in urejanja prostora;
– statistični podatki – SURS in Urban Audit.
Kartografska gradiva SPROM se izdelajo kot digitalni prostorski podatki v vektorski obliki s pripadajočimi opisnimi podatki z upoštevanjem pravil, ki veljajo za vzpostavitev geografskih informacijskih sistemov.

Za pripravo SPROM so opredeljeni naslednji okvirni roki:

+--------------------+--------------------------+--------------+
|Aktivnost           |Rok oz. trajanje          |Okvirni rok   |
|                    |aktivnosti                |              |
+--------------------+--------------------------+--------------+
|Prva prostorska     |izvedena dne 21. 3. 2007  |Marec 2007    |
|konferenca          |                          |              |
+--------------------+--------------------------+--------------+
|Sprejem programa    |sprejel župan Občine      |Marec 2007    |
|priprave SPROM      |Mislinja dne 30. 3. 2007  |              |
+--------------------+--------------------------+--------------+
|Zagotovitev         |6 mesecev po sprejemu     |September     |
|obveznih in drugih  |programa priprave SPROM   |2007          |
|strokovnih podlag   |                          |              |
|pripravljavca       |                          |              |
+--------------------+--------------------------+--------------+
|Izdelava gradiva za |1 mesec po sprejemu       |April 2007    |
|pridobitev smernic  |programa priprave SPROM   |              |
|nosilcev urejanja   |                          |              |
|prostora            |                          |              |
+--------------------+--------------------------+--------------+
|Pridobitev smernic  |takoj po pripravi gradiva;|Maj 2007      |
|nosilcev urejanja   |nosilci izdajo smernice v |              |
|prostora            |30 dneh po prejemu vloge  |              |
+--------------------+--------------------------+--------------+
|Pridobitev          |vzporedno s pridobivanjem |Najkasneje    |
|strokovnih podlag   |smernic nosilcev urejanja |september     |
|nosilcev urejanja   |prostora                  |2007          |
|prostora            |                          |              |
+--------------------+--------------------------+--------------+
|Priprava predloga   |3 mesece po zagotovitvi   |November 2007 |
|SPROM               |strokovnih podlag         |              |
+--------------------+--------------------------+--------------+
|Druga prostorska    |2 meseca pred javno       |September     |
|konferenca          |razgrnitvijo predloga     |2007          |
|                    |SPROM                     |              |
+--------------------+--------------------------+--------------+
|Dopolnitev predloga |1 mesec po izvedeni drugi |Oktober 2007  |
|SPROM               |prostorski konferenci     |              |
+--------------------+--------------------------+--------------+
|Javna razgrnitev    |prične 1 teden po objavi  |Januar 2008   |
|predloga SPROM      |sklepa v uradnem glasilu, |              |
|                    |traja 30 dni              |              |
+--------------------+--------------------------+--------------+
|Javne obravnave     |se izvedejo v času javne  |Januar 2008   |
|predloga SPROM      |razgrnitve                |              |
|vaških skupnostih   |                          |              |
+--------------------+--------------------------+--------------+
|Ureditev pripomb in |15 dni po zaključeni javni|Januar 2008   |
|predlogov iz javne  |razgrnitvi                |              |
|razgrnitve in       |                          |              |
|obravnav            |                          |              |
+--------------------+--------------------------+--------------+
|Priprava strokovnih |do 30 dni po ureditvi     |Februar 2008  |
|stališč do pripomb  |pripomb                   |              |
|in predlogov iz     |                          |              |
|javne razgrnitve in |                          |              |
|obravnav            |                          |              |
+--------------------+--------------------------+--------------+
|Opredelitev župana  |po pripravi strokovnih    |Marec 2008    |
|do pripomb in       |stališč                   |              |
|predlogov iz        |                          |              |
|razgrnitve in       |                          |              |
|obravnav            |                          |              |
+--------------------+--------------------------+--------------+
|Izdelava            |1 mesec po opredelitvi    |April 2008    |
|dopolnjenega        |župana do pripomb         |              |
|predloga SPROM      |                          |              |
+--------------------+--------------------------+--------------+
|Pridobitev mnenj    |takoj po pripravi gradiva;|Maj 2008      |
|nosilcev urejanja   |nosilci izdajo mnenja v 30|              |
|prostora            |dneh po prejemu vloge     |              |
+--------------------+--------------------------+--------------+
|Uskladitev          |1 mesec po prejemu mnenj  |Junij 2008    |
|dopolnjenega        |nosilcev urejanja prostora|              |
|predloga SPROM z    |                          |              |
|mnenji nosilcev     |                          |              |
|urejanja prostora   |                          |              |
+--------------------+--------------------------+--------------+
|Sprejem             |po zagotovitvi usklajenega|Julij 2008    |
|dopolnjenega        |dopolnjenega predloga     |              |
|predloga SPROM na   |SPROM                     |              |
|občinskem svetu     |                          |              |
|Občine Mislinja     |                          |              |
+--------------------+--------------------------+--------------+
|Pridobitev          |V 60 dneh po tem, ko      |September     |
|potrditve ministra  |minister za prostor prejme|2008          |
|za prostor na       |popolno vlogo             |              |
|sprejeto SPROM      |                          |              |
+--------------------+--------------------------+--------------+
|Objava SPROM skupaj |Po pridobitvi potrditve   |September     |
|z datumom in        |ministra za prostor       |2008          |
|številko sklepa     |                          |              |
|ministra za prostor |                          |              |
|o potrditvi         |                          |              |
+--------------------+--------------------------+--------------+

Kolikor bi bilo potrebno v postopku sprejemanja SPROM izvesti tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje, se vzporedno z gornjim postopkom od dopolnitve predloga SPROM na podlagi priporočil druge prostorske konference naprej izvaja tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu z Zakonom o varstvu okolja. Priprava okoljskega poročila poteka vzporedno s pripravo predloga SPROM.

Sredstva, potrebna za pripravo in sprejem SPROM ter drugih aktivnosti, vezanih na prostorski akt, se zagotovijo iz proračuna Občine Mislinja za leta 2006, 2007 in 2008.
Za vsako leto se zagotovijo v sorazmernem deležu glede na potrebe in aktivnosti, ki izhajajo iz rokov za pripravo SPROM oz. njenih posameznih faz, navedenih v predhodni točki.

Pripravljavec bo objavljal obvestila o javni razgrnitvi ter o prostorskih konferencah v dnevnem časopisu Večer, ter na spletni strani občine Mislinja: http//www.mislinja.si.
Na zgornji spletni strani bodo dostopne tudi druge informacije o pripravi SPROM. Na to stran lahko zainteresirani posredujejo svoja mnenja, stališča, predloge ipd.

Program priprave SPROM se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati naslednji dan po objavi.