Na podlagi 18. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – UPB1) in 16. člena Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 109/03 – UPB1) je Občinski svet Občine Rogaška Slatina na 5. redni seji dne 28. 3. 2007 sprejel

Ta odlok podrobneje določa naloge krajevnih skupnosti Občine Rogaška Slatina, njihovo financiranje, premoženje, nadzor, organe ter načela za njihovo delovanje.

Krajevne skupnosti so pravne osebe javnega prava.
V pravnem prometu nastopajo v okviru nalog, ki so jim dane s statutom občine, tem odlokom in statutom krajevne skupnosti.

V Občini Rogaška Slatina so ustanovljene tri krajevne skupnosti, in sicer:
1. Mestna krajevna skupnost Rogaška Slatina, ki vključuje naselja: Rogaška Slatina, Rjavica, Brestovec, Velike Rodne, Male Rodne, Rajnkovec, Prnek, Ceste, Gaberce, Plat, Nimno, Tekačevo, Ratanska vas, Kamence, Pristavica, Topole, Tržišče, Gradiški dol, Zgornje Negonje, Spodnje Negonje, Irje, Cerovec pod Bočem, Tuncovec, Zgornje Sečovo, Spodnje Sečovo,Vinec in Kačji dol.
2. Krajevna skupnost Kostrivnica, ki vključuje naselja: Brezje pri Podplatu, Čača vas, Drevenik, Gabrovec pri Kostrivnici, Kamna gorca, Podplat, Podturn, Spodnja Kostrivnica, Zgornja Kostrivnica, Spodnji Gabernik, Zgornji Gabernik in Zagaj pod Bočem.
3. Krajevna skupnost Sveti Florijan, ki vključuje naselja: Sveti Florijan in Strmec pri Svetem Florijanu.

Svet krajevne skupnosti Rogaška Slatina šteje devetnajst članov, Svet krajevne skupnosti Kostrivnica enajst in Svet krajevne skupnosti Sv. Florijan pet članov.
Sedeži krajevnih skupnosti se določijo v njihovih statutih.
Krajevna skupnost lahko za svoje območje določi krajevni praznik, grb in zastavo.
Občinski svet lahko s sklepom prenese opravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v opravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.

Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine ožji del občine ali spremeni njegovo območje. Sprememba statuta, s katero se ukine ožji del občine oziroma spremeni njegovo območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta ožjega dela občine.
Pobudo za ukinitev oziroma ustanovitev ožjih delov občine ali za spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov ali s statutom določeno število prebivalcev dela občine. Občinski svet mora pobudo obvezno obravnavati ter nanjo predhodno pridobiti mnenje sveta krajevne skupnosti.
Pred ustanovitvijo ožjih delov občine ali pred spremembo njihovih območij mora občinski svet na zborih krajanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev posameznih območij v občini, kjer naj bi bili ustanovljeni ožji deli občine. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in območje ožjega dela občine.

Krajevna skupnost opravlja naloge, ki jih občinski svet prenese v njihovo pristojnost in ki se nanašajo na prebivalce krajevne skupnosti, zlasti pa naslednje naloge:
– lokalne javne službe,
– vzdrževanje krajevnih cest in drugih javnih površin,
– upravljanje s premoženjem, namenjenim za potrebe krajevnega prebivalstva,
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
– pospeševanje kulturne in drugih društvenih dejavnosti,
– organizira prostovoljno delo in zbira finančna sredstva za urejanje lokalnih potreb na svojem območju,
– upravlja in vzdržuje komunalne objekte in naprave, ki jih ima v upravljanju,
– skrbi za ohranitev naravnih lepot in zgodovinskih zanimivosti, zlasti spominskih obeležij,
– skrbi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v sodelovanju s pristojnimi organi občine, za katere jih določi občina,
– druge zadeve iz pristojnosti krajevne skupnosti in naloge, katere ji prenese in poveri občinski svet in župan.
Občinski svet je dolžan zaprositi za mnenje organ krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese samo te skupnosti.

Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom ali splošnimi akti občine,
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če nenamensko uporablja sredstva dodeljena iz proračuna občine.

Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti, ki ga skladno z določili zakona, ki ureja lokalne volitve, izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti za štiri leta. Redne volitve v svete krajevnih skupnosti razpiše župan, opravijo se istočasno kot redne volitve v občinski svet.
Predsednik sveta predstavlja in zastopa krajevno skupnost. Krajevna skupnost v statutu določi, ali ima krajevna skupnost enega ali dva podpredsednika.
Svet krajevne skupnosti izvoli izmed svojih članov predsednika in na predlog predsednika enega oziroma dva podpredsednika z večino glasov navzočih članov. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik. Predsednik sveta določi, kateri podpredsednik ga nadomešča v času odsotnosti oziroma predčasnega prenehanja mandata.
Svet krajevne skupnosti sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji prisotna večina članov krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti sprejeme statut krajevne skupnosti z dvotretjinsko večino vseh članov.
Predsednik sveta skliče svet najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, če je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta krajevne skupnosti.
Za delovanje sveta se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta, lahko pa sprejme tudi svoj poslovnik, za sprejem katerega je potrebna enaka večina kot za sprejem statuta krajevne skupnosti.
Župan ima pravico biti navzoč in razpravljati na sejah sveta krajevnih skupnosti, nima pa pravice glasovati.

Občina Rogaška Slatina iz sredstev proračuna namenja sredstva za financiranje krajevnih skupnosti. Prihodki in odhodki ožjega dela občine morajo biti zajeti v njegovem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna.
Ožji del občine se ne sme zadolževati, brez predhodnega soglasja občinskega sveta.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Za obveznosti krajevne skupnosti odgovarja občina subsidiarno.
Občina ne prevzema nase finančnih obveznosti za naloge oziroma programe, ki jih krajevna skupnost ni predhodno uskladila z njo in ki niso zajeti v proračunu občine.
Sredstva iz proračuna Občine Rogaška Slatina za financiranje nalog krajevnih skupnosti v Občini Rogaška Slatina, kot so opredeljene v odloku o krajevnih skupnostih, se delijo na podlagi dveh kriterijih. Sedemdeset odstotkov sredstev pripada posamezni krajevni skupnosti po kriteriju števila prebivalcev in trideset odstotkov sredstev po kriteriju velikosti posamezne krajevne skupnosti, po naslednji tabeli:

-----------------------------------------------------------------------
Krajevna skupnost     Število prebivalcev   %    Površina    %    70:30
-----------------------------------------------------------------------
MKS Rogaška Slatina   8726                  83   41,0 km2    56      74
KS Kostrivnica        1288                  12   20,7 km2    28      17
KS Sv. Florijan       530                   5    11,5 km2    16       9
-----------------------------------------------------------------------

Krajevni skupnosti se lahko namenijo tudi dodatna sredstva, ki se delijo na podlagi predhodnega dogovora o sofinanciranju skupnega projekta. Krajevna skupnost pridobi sredstva, ko je projekt realiziran.
Za zadovoljevanje in uresničevanje potreb interesa občanov krajevne skupnosti lahko le ta pridobiva sredstva tudi iz drugih virov, kot so:
– s prostovoljnimi prispevki pravnih in fizičnih oseb,
– s plačili za storitve,
– s prihodki od premoženja ožjega dela občine, skladno z zakonom,
– z drugimi načini, opredeljenimi v statutu krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti morajo pripraviti predloge finančnih načrtov ob pripravi in na podlagi izhodišč, ki veljajo za občinski proračun.
Pravni posli, ki jih sklene ožji del občine brez predhodnega soglasja župana, so nični, vendar pa lahko predpis občine, ki je potreben za izvršitev občinskega proračuna določi, kateri pravni posli in v kateri višini so ti posli, ki jih sklene ožji del občine, veljavni brez predhodnega soglasja župana.
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine, ki v primeru ugotovitve nepravilnosti o tem obvesti občinski svet občine.

Svet krajevne skupnosti predloži občinskemu svetu v soglasje statut krajevne skupnosti, ki prične veljati, ko da občinski svet nanj soglasje.
Krajevne skupnosti morajo svoje statute uskladiti s tem odlokom najkasneje do dne 30. 6. 2007.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o krajevnih skupnostih (Uradni list RS, št. 27/96, 69/03, 45/04).
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.