Na podlagi 12. in 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek in 58/03 – ZZK-1; v nadaljevanju: ZUreP-1) in 6. člena Statuta Občine Sveta Ana (Uradni list RS, št. 13/99, 25/01) je župan Občine Sveta Ana dne 10. 4. 2007 sprejel

Občina Sveta Ana leži na skrajnem severovzhodnem delu Osrednjih Slovenskih goric, na gričevnatem svetu med rekama Velko in Ščavnico in severno od potoka Ščavnica proti reki Muri. Statistično sodi v Podravsko regijo. Sosednje občine so Lenart na jugu, Benedikt na jugovzhodu, Gornja Radgona in Apače na severovzhodu ter Šentilj in Sveti Jurij v Slovenskih goricah na zahodu. Teritorij občine obsega površino 37,2 km2, po popisu iz leta 2002 pa je v občini živelo 2.263 prebivalcev.
Nadmorska višina območja je najnižja v dolinskem delu naselja Zgornja Ščavnica 260 m in najvišja na vzpetini 404 m v naselju Lokavec. Na območju občine prevladujejo dolga in položna slemena, ki so na severnih nižjih delih pobočja porasla z gozdovi, na južnih pa so travniki, pašniki, sadovnjaki in vinogradi.
Najobsežnejšo enoto v geotektonskem smislu predstavljajo Slovenske gorice. Teren je izsekan s številnimi prelomi v različnih smereh. Na okrog 95% območja so zastopani panonijski sedimenti: peščen lapor in glina, pesek in prod. Kmetijske površine so v večjih dolinah močvirne, na položnejših višje ležečih pobočjih pa so njive in sadovnjaki, ponekod tudi vinogradi izpodrinili gozd.
Ozemlje občine pripada povodju Ščavnice, manjši del pa povodju Velke.
Občinsko središče je naselje Sveta Ana na nadmorski višini 356 m, ki leži v osrednjem področju občine ob regionalni cesti, ki povezuje bližnje večje naselje Lenart z Občino Šentilj oziroma z mejnim prehodom z Avstrijo Trate.

Občino sestavlja 12 naselij s skupno 2.263 prebivalci (po podatkih iz popisa 2002), in sicer Dražen vrh – del (182 prebivalcev), Froleh (127 prebivalcev), Kremberk (238 prebivalcev), Krivi vrh (124 prebivalcev), Ledinek (205 prebivalcev), Lokavec (207 prebivalcev), Rožengrunt (180 prebivalcev), Sveta Ana (143 prebivalcev), Zg. Bačkova (43 prebivalcev), Zg. Ročica (65 prebivalcev), Zg. Ščavnica (477 prebivalcev) in Žice (272 prebivalcev).
Po površini je največje naselje Zg. Ščavnica, najmanjši pa Froleh. Po številu prebivalcev je največje naselje prav tako Zg. Ščavnica, najmanjše pa Zg. Bačkova. Ureditveno območje naselja je oblikovano v naseljih Sveta Ana in Lokavec. Oblikovanje ureditvenega območja naselja pomeni tudi območje z večjo koncentracijo prebivalcev v naštetih naseljih.
Za ostali prostor je značilna razpršena poselitev Slovenskih goric. V odprtem prostoru ne gre za pojav samotnih kmetij, temveč so značilnost poselitve kmečki domovi, ki so razporejeni po prostoru, niso strnjeno zazidani, temveč so med njimi kmetijska zemljišča. Značilnost goric je tudi ta, da se poselitev v glavnem usmerja na vrhove slemen, deloma pa tudi na pobočja in na robne dele dolin.

Na teritoriju občine je po podatkih iz popisa leta 2002 živelo 2.263 prebivalcev. To je manj kot na istem teritoriju leta 1991, ko je bilo s popisom evidentiranih 2.295 prebivalcev. Podatki kažejo, da se naravno in selitveno gibanje letno spreminjata, odvisna pa sta predvsem od socialnih, družbenih, političnih in gospodarskih razmer.
Depopulacija se dejansko dogaja v obliki odhajanja mlajše populacije, ker na območju, prav tako pa ne v bližnji okolici ni dovolj velikih zaposlitvenih centrov z zadostnim številom delovnih mest.
Povečanja števila prebivalstva ni za pričakovati. Veliko bo že doseženo, če se prebivalstvo ne bo več zmanjševalo. To pa bo moč doseči tudi z ustrezno prostorsko politiko, z ugodnimi pogoji za bivanje, dobrimi prometnimi povezavami in z dobrimi pogoji za delovanje najrazličnejših dejavnosti, ki bodo omogočale zaposlovanje v domačem okolju.
Starostna piramida kaže, da gre predvsem za zrelo prebivalstvo. To pa posledično zahteva zagotavljanje novih dejavnosti, ki bodo namenjene potrebam starejših občanov. Hkrati bo potrebno privabiti mlade ljudi v občino, saj je mogoče pričakovati, da bo število vzdrževanega prebivalstva v občini naraščalo.
V Občini Sveta Ana je izobrazbena sestava prebivalstva razmeroma slaba. Največji delež prebivalstva, starega 15 ali več let, je z osnovnošolsko izobrazbo, z visoko in višjo pa je le manjši delež prebivalstva.
V prihodnosti bo potrebno poskrbeti za dvig izobrazbene ravni v celotni občini. Dvig izobrazbene ravni bo pomenil za občino veliko pridobitev, saj to pomeni več znanja in s tem inovativnosti, kreativnosti, možnosti za razvoj novih in obstoječih dejavnosti in s tem razvoja gospodarstva in prostora na splošno.
Zaposlenost prebivalcev je nizka, migracijski tokovi pa zelo veliki. Zaposlovanje v domačem okolju je najbolj zastopano v kmetijstvu, nekaj pa tudi v obrti. Perspektivno področje, ki bi v bodoče lahko dalo zaposlitev oziroma nova delovna mesta, je turizem (npr. turistične kmetije, izletništvo, pohodništvo ...).
Po podatkih iz popisa 2002 je živelo na teritoriju Občine Sveta Ana 447 delovno aktivnih prebivalcev, kar je 20% vsega prebivalstva. 34% delovno aktivnih je bilo kmetov, 66% pa samozaposlenih oseb in oseb, zaposlenih v podjetjih in v drugih podjetniških oblikah. Visok odstotek kmetijske dejavnosti uvršča Občino Sveto Ano med občine Podravja z visoko zastopanostjo kmetijske dejavnosti, vendar ne na najvišje mesto.

Ob popisu leta 2002 je bilo na območju občine evidentiranih 641 gospodinjstev. Njihovo število se je od leta 1991 povečalo za 15%, kar ob hkratnemu zmanjšanju števila prebivalcev kaže na drobljenje gospodinjstev na manjše enote. Povprečno živi v gospodinjstvu 3,5 članov. Ne glede na to, da je število članov gospodinjstva v Slovenskih goricah povsod nad 3,2 članov, je število članov gospodinjstva v primerjavi z drugimi občinami te regije kljub temu visoko.

Na splošne pogoje razvoja, ki jih bo treba upoštevati tudi v urejanju prostora na različnih ravneh in pri pripravi novih prostorskih aktov občine, vplivajo poleg navedenih še nekateri trendi družbenega in gospodarskega razvoja, in sicer:
– globalizacija
Gre za proces gospodarskega povezovanja preko nacionalnih meja s specifičnimi značilnostmi, ki jih definira vse hitrejši tempo življenja in kjer čas vedno bolj kroji naše življenje. Kupovanje časa postaja gibalo številnih storitvenih dejavnosti (npr. kupovanje prek interneta, popoldansko varstvo otrok, čistilni servis) in načina življenja (vse takoj in čim več, mobilnost kot princip in vrednota).
– terciarizacija
Gre za proces prestrukturiranja gospodarstva od sekundarnih k terciarnim in kvartarnim dejavnostim. Storitev kot najpomembnejša vrsta tržnega proizvoda pomeni pomemben preobrat v ekonomski strukturi kraja, strukturi prebivalcev (zlasti poklicni), v razmestitvi gospodarskih dejavnosti, v zaposlovanju, v načinu preživljanja prostega časa, v potencialih in razvoju podeželja itd.
– zmanjševanje rodnosti in zmanjševanje števila članov gospodinjstev
Gospodarstvo prevzema primat nad politiko, zaradi česar idejo socialne države izrinja ideja profita. S tem je povezana vse večja socialna negotovost in zmanjševanje števila rojstev.
– unifikacija in izgubljanje regionalnih posebnosti
V globalizirani družbi mora biti produkt zanimiv za potrošnike na vseh koncih sveta. V razvoju so v prednosti velika mesta in urbane aglomeracije, kjer so sedeži velikih gospodarskih sistemov in multinacionalnih družb, ki ležijo ob mednarodnih infrastrukturnih koridorjih in ki so območja koncentracije prebivalcev.
– staranje prebivalstva
Delež starega prebivalstva se ne povečuje samo na podeželju, temveč tudi oziroma predvsem v mestih. Starostni indeks dosega samo v obmestnih naseljih ugodne vrednosti.
– zmanjševanje števila članov gospodinjstev
Nekdaj običajne družine s 4 člani in več so danes redkost. Povečalo se je število dvočlanskih gospodinjstev in število samskih. Eno največjih demografskih sprememb v Sloveniji predstavlja povečevanje zunajzakonskih skupnosti med letoma 1991 in 2002 iz 17.000 na 42.000 (indeks 242). Zmanjševanje števila članov gospodinjstev pomeni potrebo po manjših stanovanjih, povečevanje števila gospodinjstev pa potrebo po več stanovanjih.
– mobilnost
Razdalja med dvema krajema še nikoli ni bila tako relativna kakor postaja danes, ko oddaljenost merimo bolj v časovnih, kakor daljinskih merah. Posledica večje mobilnosti je razseljevanje prebivalstva razpršeno v prostoru in prostorsko nevezan način življenja.
– disperzija gospodarskih in socialnih dejavnosti
Širjenje neagrarnih dejavnosti, ki so bile nekoč posebnost in privilegij mest, je zajelo tudi podeželje oziroma prostor izven mest. Celoten prostor postaja v gospodarskem in socialnem smislu vse bolj izenačen. Meja med mestom in okolico je vedno manj prepoznavna. Še posebej velja to za socialne razmere in način življenja.

Gre za pripravo občinskega strateškega prostorskega akta, ki ga opredeljuje
ZUreP-1.
Vsebinski razlogi izhajajo iz potreb Občine Sveta Ana po preveritvi in dopolnitvi zasnov prostorskega razvoja za posamezna področja, kot jih opredeljuje veljavni prostorski plan za območje Občine Sveta Ana, ki je bil sprejet v letu 2004. Z novim prostorskim aktom želi občina v prostoru omogočiti aktiviranje razvojnih potencialov in njenih posameznih delov, sanirati različne probleme v urbanem in odprtem oziroma ruralnem prostoru, zagotoviti aktivno ohranjanje in razvoj prepoznanih kakovosti v prostoru ter določiti rabo prostora in razvoj dejavnosti v prostoru ob upoštevanju načel vzdržnega prostorskega razvoja.

Neposredno pravno podlago za pripravo SPROSA predstavljata 12. in 171. člen ZUreP-1, posredno pa tudi številni drugi predpisi, ki nalagajo občini skrb za urejanje svojega prostora, za racionalno rabo prostora, za varovanje sestavin prostora in okolja ipd.

SPROSA bo obsegala naslednje vsebinske sklope:
A. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine:
– stanje, problemi in težnje v prostorskem razvoju občine,
– načela vzdržnega prostorskega razvoja,
– državni prostorski akti,
– razvojni dokumenti nosilcev urejanja prostora ter
– varstvene zahteve in usmeritve za posamezne sestavine okolja;
B. Zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru:
– razvoj naselij (opredelitev njihove vloge, funkcij in medsebojnih povezav v omrežju naselij),
– razmeščanje dejavnosti v prostoru (razporeditev stanovanj, proizvodnih dejavnosti, oskrbnih, storitvenih ter ostalih dejavnosti družbene javne infrastrukture, omrežij gospodarske javne infrastrukture, na naravne vire vezanih območij, varstveno pomembnih območij ter vseh drugih dejavnosti v prostoru),
– določitev prioritet in ukrepov za doseganje ciljev v prostorskem razvoju občine;
C. Zasnova posameznih sistemov lokalnega pomena v prostoru:
– zasnova poselitve (usmeritve za razvoj naselij v zvezi z rabo površin, prenovo, sanacijo, širitvijo, skladno oblikovno podobo ter urejanjem javnih površin),
– zasnova komunalne infrastrukture (način navezovanja in usmeritve za razvoj prometnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja ter omrežja in objektov gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena),
– zasnova krajine (usmeritve glede rabe prostora za različne namene in dejavnosti, območja s prevladujočimi omejitvami za razvoj dejavnosti ter usmeritve za graditev objektov zunaj poselitvenih območij),
– usmeritve za zagotavljanje opremljanja zemljišč ter vrste prostorskih ukrepov;
D. Urbanistične zasnove:
– urbanistična zasnova občinskega središča Sveta Ana
– po potrebi oziroma v odvisnosti od ugotovitev strokovnih podlag tudi urbanistična zasnova za Lokavec
Posamezna urbanistična zasnova obsega naslednjo vsebino:
– ureditveno območje urbanistične zasnove;
– zasnovo razporeditve dejavnosti v prostoru;
– območja prenove naselja in koncept prenove;
– območja za širitev naselja in koncept širitve;
– zasnovo namenske rabe površin z usmeritvami za urejanje javnih površin in s prikazom površin, namenjenih javnemu dobru; pri tem so območja pretežne rabe površin v naselju s predpisom definirana in jih ni mogoče oblikovati poljubno oziroma neodvisno;
– zasnovo infrastrukturnih sistemov;
– zasnovo ureditve zelenih in športno-rekreativnih površin v naselju;
– zasnovo prostorskih ureditev v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– zasnovo prostorskih ureditev, pomembnih za urejanje prostora v naselju;
– usmeritve za varstvo okolja, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine;
– usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje naselja ter ohranjanje arhitekturne identitete v naselju;
– členitev območja urbanistične zasnove na posamezne funkcionalne enote;
– druge ureditve, ki vplivajo na razvoj naselij;
– usmeritve za postopno uresničevanje načrtovanih ureditev;
– okvirna območja urejanja z občinskimi lokacijskimi načrti;
– kriterije za izvedbo prostorskih ukrepov.
E. Krajinske zasnove:
Krajinske zasnove zaenkrat niso predvidene. Morebitna izdelava bo opredeljena na podlagi ugotovitev iz analize stanja in teženj v prostoru. Pripravljene in sprejete bodo kot spremembe in dopolnitve SPROSA.
F. Ukrepi za izvajanje:
– uresničevanje prioritet in usmeritev za dosego ciljev,
– programi in projekti za urejanje in razvoj prostora in prostorskih ureditev,
– prostorski ukrepi, kot jih določa ZUreP-1,
– opremljanje in urejanje zemljišč za gradnjo,
– stalno spremljanje stanja v prostoru (spremljanje stanja s predpisanimi minimalnimi enotnimi kazalniki ter poročilom o stanju na področju urejanja prostora).

Na opredelitev programov oziroma vsebine SPROSA neposredno vplivajo:
– »državna« programska oziroma vsebinska izhodišča, opredeljena v državnih prostorskih aktih, zlasti v Odloku o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS; Uradni list RS, št. 76/04);
– »lastna« programska oziroma vsebinska izhodišča, ki jih opredeljuje zadovoljevanje identificiranih argumentiranih potreb po prostoru v Občini Sveta Ana.
ZUreP-1 določa, da občinski prostorski akti ne smejo biti v nasprotju z državnimi prostorskimi akti. Zato so za vsebino SPROSA pomembna tista programska oziroma vsebinska izhodišča iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljevanju: SPRS), ki se nanašajo na Občino Sveta Ana. Občina mora pri razvoju v skladu s temeljnim načelom oziroma izhodiščem, t.j. trajnostnim razvojem, upoštevati omejitve v prostoru in razvoj usmerjati na manj ranljiva območja.
SPROSA ne more biti prostorski akt, ki bi povzemal samo državne usmeritve za svoj prostorski razvoj. Predvsem mora biti akt, ki ponuja ustrezne, kvalitetne in usklajene prostorske rešitve za lastne vsebinske probleme in dileme.
Doslej opravljene analize stanja, problemov in teženj prostorskega razvoja kažejo, da je treba s SPROSA načrtovati razvoj v prostoru z upoštevanjem naslednjih osnovnih izhodišč:
– zagotavljanje ustreznega prostora in okolja za racionalen, učinkovit in usklajeni sinergijski razvoj gospodarskih, socialnih, prostorskih, okoljskih, kulturnih in drugih potencialov v skladu z načeli trajnostnega razvoja;
– ustvarjanje pogojev in iskanje rešitev, ki omogočajo sobivanje različnih uporabnikov in nosilcev urejanja prostora ter zagotavljanje izhodišč za konstruktivno koordinacijo različnih interesov;
– načrtovanje prostora tako, da bo poudarjeno upravljanje s prostorom in spoštovanje lastništva; to velja predvsem za urejanje prostora v naseljih;
– usklajevanje razvojnih potreb z varstvenimi zahtevami na kvalitetnih osnovah in argumentih;
– zagotavljanje zadostnih ustreznih možnosti za razvoj dejavnosti in sistemov v prostoru;
– usmerjanje razvoja dejavnosti z upoštevanjem območij varovanja naravnih dobrin ter območij, ogroženih zaradi naravnih in drugih nesreč;
– prepoznavanje in ustrezno reševanje ter saniranje obstoječih prostorskih problemov;
– povezovanje posameznih območij znotraj občine, povezovanje občinskega prostora s sosednjimi občinami in povezovanje v širšem prostoru regije in države;
– sodelovanje različnih nosilcev interesov in skupin po horizontalni in vertikalni ravni, uveljavljanje javne koristi in ustrezno vključevanje javnosti v procese oblikovanja in sprejemanja odločitev.
S pripravo SPROSA je treba slediti predvsem naslednjim osnovnim programskim oziroma vsebinskim izhodiščem:
1. Na področju poselitve: usmerjanje poselitve v naselja, ohranjanje in kvalitetna nadgradnja razpršene poselitve in obvladovanje razpršene gradnje ter doseganje kakovosti in humanega razvoja naselij;
Občinski poselitveni sistem naj sledi v preteklih letih zastavljenemu globalnemu konceptu, ki ga tvorijo območja zgostitve poselitve – naselji Sveta Ana v Slov. Goricah in Lokavec ter različne oblike poselitve in gradnje v odprtem prostoru vključno z opredeljeno obrtno cono ob reki Velki.
Glavnino poselitve usmerjamo v občinsko središče, kjer je koncentriranih tudi večina funkcij naselij. Za pokrivanje potreb po prostoru se prioritetno izrabijo za pozidavo že opredeljena območja, glede na potrebe pa se opredelijo tudi območja za zaokrožitev in razširitev naselja.
V odprtem prostoru občine se odvijajo zaokrožitve, zapolnitve in dopolnitve obstoječih dejavnosti na že opredeljenih zemljiščih za gradnjo, prav tako pa tudi upravičene zaokrožitve zemljišč za gradnjo.
Razvoj poselitve na celotnem prostoru občine mora biti ustrezno podprt predvsem z razvojem prometne mreže in komunalne in energetske infrastrukture, spoštovati pa je treba tudi zemljišča v primarni rabi, širše zelene površine občinskega središča ter omejitve, ki izhajajo iz varovanja naravnih dobrin in ustvarjenih kvalitet prostora.
2. Na področju infrastrukture: dopolnjevanje, prilagajanje in zaokroževanje obstoječih infrastrukturnih omrežij vseh vrst s ciljem racionalizacije in doseganja večje kvalitete oskrbnega standarda in varovanja okolja.
3. Na področju krajine: ohranitev kvalitetnih naravnih potencialov ter kvalitetnih potencialov kulturne dediščine, omogočanje njihovega razvoja ter zagotavljanje pogojev za integriranje v splošni razvoj.
V odprtem prostoru občine ne predvidevamo večjih novih posegov in ureditev. Aktivnosti bodo usmerjene v aktiviranje ter po potrebi širitve in zaokrožitve oziroma kvalitetne nadgradnje že opredeljenega območja za obrtne in poslovne dejavnosti v odprtem prostoru v dolini ob reki Velka.
Druge nove dejavnosti se v odprti prostor locirajo v primeru, ko jih ni mogoče zagotoviti na poselitvenih območjih.
Z urbanistično zasnovo za občinsko središče je treba opredeliti rešitve, ki sledijo naslednjim osnovnim ciljem in izhodiščem:
– zagotavljanje zadostnih površin za razvoj dejavnosti v občinskem središču ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja, racionalne rabe prostora in varstva dobrin splošnega pomena;
– prostor v naselju je treba načrtovati v smislu ponudbe oziroma je treba zagotavljati ustrezne prostorske rešitve za zadovoljiv, zadosten in hiter odziv na različne vrste potreb po prostoru – možnost hitre reakcije na konstruktivne pobude različnih investitorjev;
– razvoj in urejanje naselja mora zagotavljati pogoje za kvalitetno bivanje v njem;
– racionalna, učinkovita in enakomerna prostorska razporeditev dejavnosti v naselju;
– izgrajevanje naselja navznoter ter programska, vsebinska in oblikovna prenova degradiranih predelov naselja;
– opredelitev namenskih rab površin po principu pretežne rabe z upoštevanjem prepletanja kompatibilnih namenskih rab;
– rekonstrukcija in dograditev komunalne in energetske infrastrukture ter ureditev javnih zelenih površin.

Občina kot pripravljavec SPROSA bo obvestila Ministrstvo za okolje in prostor, da namerava pripraviti in sprejeti strategijo prostorskega razvoja Občine Sveta Ana. Zaprosila ga bo, da ji najkasneje v 30 dneh od prejema obvestila sporoči, ali je za navedeni akt potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje, kot jo določa zakon o varstvu okolja oziroma presojo sprejemljivosti plana, kot jo opredeljuje zakon o ohranjanju narave.
Kolikor bo ministrstvo presodilo, da je v postopku priprave in sprejemanja SPROSA treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, bo občina odločitev ministrstva z izvedbo postopka ustrezno spoštovala in upoštevala.

Ureditveno območje SPROSA je celotno območje Občine Sveta Ana.
Okvirno ureditveno območje urbanistične zasnove naselja Sveta Ana obsega območje ustreznega obstoječega naselja, območje za zadovoljevanje potreb po športnih, rekreacijskih, zelenih in odprtih površinah v njegovi okolici in območja širitve naselja.
Ureditveno območje za urbanistično zasnovo za občinsko središče, prav tako pa po potrebi tudi za Lokavec bo natančno določeno v SPROSA na podlagi ugotovitev iz strokovnih podlag in odločitev v postopku priprave akta.

Pripravljavec SPROSA je Občina Sveta Ana, Sveta Ana 17, 2233 Sveta Ana v Slov. goricah.
Pripravo SPROSA vodi Občinska uprava Občine Sveta Ana.
Občinska uprava Občine Sveta Ana je odgovorna za pravočasno predložitev predloga SPROSA v postopek verifikacije in sprejemanja ter za vse druge aktivnosti, ki so potrebne, da bi bila SPROSA pripravljena kvalitetno, pravno korektno, pravočasno in racionalno.
V postopek priprave SPROSA je aktivno vključen župan Občine Sveta Ana, ki sprejema odločitve in ukrepe, vezane na pripravo predloga SPROSA. Župan vodi tudi prostorski konferenci, ki se izvedeta v postopku sprejemanja programa priprave in SPROSA, kolikor za to ne pooblasti druge osebe.

Nosilci urejanja prostora so ministrstva in organi v njihovi sestavi ter nosilci javnih pooblastil v občini, ki sodelujejo pri pripravi SPROSA in so določeni s tem programom priprave.
Nosilci urejanja prostora podajo izhodišča za prostorski razvoj in za pripravo SPROSA, in sicer iz vidika ekonomskega in družbenega razvoja ter varstva okolja.
Nosilci urejanja prostora sodelujejo v postopku priprave SPROSA s smernicami in mnenji za področje iz svoje pristojnosti, nekateri pa tudi s strokovnimi podlagami nosilcev urejanja prostora.
Nosilci urejanja prostora podajo smernice za pripravo predloga SPROSA in mnenja k dopolnjenemu predlogu SPROSA v roku 30 dni od prejema vloge.
V primeru molka nosilca urejanja prostora v fazi pridobivanja smernic se šteje, da nosilec nima smernic, za pripravo predloga SPROSA pa se v takem primeru smiselno upoštevajo in uporabijo določila predpisov in morebitnih izdelanih strokovnih podlag za področje iz pristojnosti nosilca urejanja prostora.
V primeru molka nosilca urejanja prostora v fazi pridobivanja mnenj se šteje, da nosilec urejanja prostora na dopolnjeni predlog SPROSA nima pripomb oziroma da se z dopolnjenim predlogom SPROSA strinja.
V postopku priprave SPROSA sodelujejo naslednji nosilci urejanja prostora:
– Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor poda izhodišča za področje poselitve (za razvoj in usmerjanje poselitve, za rabo urbanih zemljišč ter aktivno zemljiško politiko in za stanovanjsko gradnjo);
– Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino poda izhodišča za področje varstva kulturne dediščine (za razvoj dejavnosti varstva kulturne dediščine in varstva kulturne dediščine ter druge dejavnosti kulture, ki so prostorsko relevantne);
– Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor poda izhodišča za področje varstva kulturne dediščine;
– Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje oziroma Agencija RS za okolje poda izhodišča za področje oskrbe, odvajanja in čiščenja voda, za področje varstva okolja, za področje ohranjanja narave (za razvoj dejavnosti ohranjanja narave in varstva ter ohranjanja naravnih vrednot), za področje upravljanja z vodami, za področje ravnanja z odpadki;
– Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor poda izhodišča za varstvo ter ohranjanje naravnih vrednot;
– Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje poda izhodišča za področje zaščite in reševanja ter varstva pred drugimi nesrečami;
– Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve poda izhodišča za področje obrambe (za prostorski razvoj ter režime urejanja območij in infrastrukture, namenjene za potrebe obrambe);
– Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste oziroma Direkcija RS za ceste ter DARS d.d. podajo izhodišča za področje razvoja državnega cestnega prometa;
– Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice poda izhodišča za področje razvoja državnega železniškega prometa;
– Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo poda izhodišča za področje razvoja državnega letalskega prometa;
– Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo poda izhodišča za področje energetike (za racionalno rabo energije in energetskih virov ter za prostorsko zasnovo omrežja posameznih vrst energetske infrastrukture);
– Ministrstvo za gospodarstvo poda izhodišča za področje rudarstva (zlasti za sanacijo opuščenih in rabo potencialnih nahajališč mineralnih surovin);
– Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za notranji trg poda izhodišča za področje gospodarstva, ki obsega zagotavljanje 90-dnevnih obveznih rezerv naftnih derivatov;
– Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje gospodarskega razvoja, ki obsega razvoj gospodarskih dejavnosti, industrije, malega gospodarstva ter razvoja gospodarskih con;
– Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje gospodarskega razvoja, ki obsega razvoj turizma;
– Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za elektronske komunikacije poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje telekomunikacij in informacijski razvoj;
– Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje strukturne politike in skladnega regionalnega razvoja;
– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo poda izhodišča za področje kmetijstva, zlasti opredeli območja ter izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov kmetijskih zemljišč in kmetijske politike;
– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo poda izhodišča za področje gozdarstva in lovstva, zlasti poda območja ter izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov gozdnih zemljišč in gozdarske politike;
– Zavod za gozdove Slovenije, OE Maribor poda izhodišča iz svoje pristojnosti za področje gozdarstva;
– Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje dela, družine in socialnih zadev;
– Ministrstvo za zdravje poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje zdravstvenega varstva;
– Ministrstvu za šolstvo in šport, Direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo ter Direktorat za srednje in višje šolstvo podata izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje osnovnega, srednjega in višjega šolstva;
– Ministrstvu za šolstvo in šport, Direktorat za šport poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje športa;
– Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Direktorat za znanost in visoko šolstvo poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje visokega šolstva;
– Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za investicije, nepremičnine in skupne službe državne uprave poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje javne uprave;
– nosilci javnih pooblastil v občini, ki podajo izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine vsak za področje iz svoje pristojnosti:
– Mariborski vodovod Maribor d.d., Jadranska c. 28, Maribor,
– Nigrad d.d., Zagrebška ul. 30, Maribor,
– Saubermacher d.o.o., Sp. Porčič 4a, Lenart v Slovenskih goricah,
– Telekom Slovenije d.d., PE Maribor, Titova c. 38, Maribor,
– Elektro Maribor, JP za distribucijo električne energije.
V primeru, da se v postopku priprave SPROSA ugotovi, da morajo sodelovati tudi drugi subjekti, ki niso navedeni v tem programu, lahko pripravljavec SPROSA k sodelovanju povabi tudi druge organe in organizacije.

V postopku priprave SPROSA sodelujejo naslednji drugi udeleženci:
– sosednje občine Šentilj, Lenart, Benedikt, Gornja Radgona, Apače in Sveti Jurij v Slovenskih goricah;
– nevladne organizacije.
Sosednje občine so obveščene o postopku priprave SPROSA, da lahko v postopku priprave dajejo predloge in mnenja v zvezi s prostorskimi ureditvami, ki lahko vplivajo na njihove zadeve urejanja prostora ter sodelujejo pri načrtovanju prostorskih ureditev medobčinskega značaja.
Nevladne organizacije sodelujejo na prostorskih konferencah in kot zainteresirana javnost na javnih obravnavah.

Pri izdelavi SPROSA je treba v možnem obsegu upoštevati že izdelane strokovne podlage. Izdelane strokovne podlage se uporabijo in upoštevajo, kolikor so ustrezno ažurne, skladne s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, terminološko skladne z veljavnimi predpisi za področje, ki ga obravnavajo ter določajo cilje in odgovarjajo na dileme in vprašanja prostorskega razvoja, za katerega si Občina Sveta Ana prizadeva v naslednjih letih.
Poleg uporabe razpoložljivih strokovnih podlag se za SPROSA zagotovijo naslednje strokovne podlage:

V postopku priprave SPROSA zagotovi pripravljavec naslednje obvezne strokovne podlage:
– analiza stanja in teženj v prostoru;
– analiza razvojnih možnosti dejavnosti v prostoru;
– študija ranljivosti prostora.

Poleg obveznih zagotovi pripravljavec še naslednjo strokovno podlago:
– poselitev v Občini Sveta Ana vključno s podrobnejšo strokovno podlago za naselji Sveta Ana in Lokavec.

Nosilci urejanja prostora, ki zagotovijo strokovne podlage za področje oziroma dejavnost iz svoje pristojnosti, so:
– nosilec urejanja prostora za področje varstva kulturne dediščine;
– nosilec urejanja prostora za področje ohranjanja narave;
– nosilec urejanja prostora za področje upravljanja z vodami;
– nosilec urejanja prostora za področje kmetijstva;
– nosilec urejanja prostora za področje gozdarstva in lovstva.
V strokovnih podlagah opredelijo:
– podatke in analize stanja in teženj prostorskega razvoja dejavnosti, za katero so pristojni;
– predloge morebitnih razvojnih potreb oziroma predloge prostorskih ureditev s področja dejavnosti, za katera je pristojen nosilec urejanja prostora, vključno s svojimi operativnimi programi;
– druge pogoje in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru, za katero je pristojen tangirani nosilec urejanja prostora.
V postopku priprave SPROSA lahko pripravljavec zagotovi tudi druge strokovne podlage, ki v gornje sezname niso zajete, kolikor se v postopku to izkaže za potrebno oziroma če to zahteva reševanje posameznih vsebinskih problemov ali usklajevanje odločitev o prostorskem razvoju občine.
Kolikor bodo nadaljnja proučevanja prostora pokazala, da vse zastavljene strokovne podlage za kvalitetno reševanje prostorskih problemov in korektno sprejemanje prostorskih odločitev niso potrebne, se le-te opustijo.
Odločitev o izdelavi dodatnih strokovnih podlag ali o njihovi opustitvi sprejme župan.

Na osnovi strokovnih podlag bodo pripravljene variantne rešitve razvoja posameznih dejavnosti v prostoru za tiste dejavnosti, kjer bodo variantne rešitve potrebne in smiselne.
Variantne rešitve je treba pridobiti za del naselja oziroma za del urbanistične zasnove občinskega središča in po potrebi naselja Lokavec, ki ureja prenovo in del, ki ureja širitev.
Variantne strokovne rešitve se pridobijo z izdelavo variantnih rešitev, ki jih izdela en ali več različnih prostorskih načrtovalcev. Način pridobitve variantnih rešitev se opredeli v teku izvajanja projekta v odvisnosti od vsebine in zahtevnosti problema, ki ga je potrebno rešiti.
Variantno rešitev izbere župan.

Potrebne geodetske podlage za pripravo SPROSA zagotovi oziroma pridobi pripravljavec.
SPROSA se grafično prikaže na državni topografski karti v merilu 1: 50.000 oziroma na drugi primerljivi geodetski podlagi.
Poleg tega se zagotovijo oziroma uporabijo še ustrezno ažurni oziroma novelirani:
– temeljni topografski načrt v merilih 1: 5.000 in 1:10.000, DTK 1: 25.000 in DTK 1: 50.000 oziroma njim primerljive sodobnejše inačice geodetskih podlag;
– digitalni katastrski načrt;
– digitalni orto foto načrt merila 1:5.000 ali 1:1.000;
– kataster stavb;
– register prostorskih enot;
– zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture oziroma ustrezne evidence o območjih in omrežjih gospodarske javne infrastrukture;
– digitalni model višin 12,5 x 12,5,
– statistični podatki ter drugi obstoječi podatki iz področja planiranja in urejanja prostora.
Kartografska gradiva SPROSA se izdelajo kot digitalni prostorski podatki v vektorski obliki s pripadajočimi opisnimi podatki z upoštevanjem pravil, ki veljajo za vzpostavitev geografskih informacijskih sistemov.
Formati podatkov za digitalni grafični prikaz morajo biti povezljivi s formati digitalnih geodetskih podatkov ob upoštevanju natančnosti geodetskih podatkov in tehničnimi zahtevami za funkcioniranje geografskih informacijskih sistemov.

Za pripravo SPROSA so opredeljeni naslednji okvirni roki:

+--------------------------+-------------------+---------------+
|Aktivnost                 |Čas trajanja       |Okvirni rok    |
|                          |aktivnosti         |               |
+--------------------------+-------------------+---------------+
|Izvedba prve prostorske   |                   |konec          |
|konference                |                   |marca 2007     |
+--------------------------+-------------------+---------------+
|Program priprave SPROSA   |                   |začetek        |
|sprejel župan Občine      |                   |aprila 2007    |
|Sveta Ana                 |                   |               |
+--------------------------+-------------------+---------------+
|Objava programa priprave  |                   |začetek        |
|SPROSA v Uradnem listu RS |                   |aprila 2007    |
+--------------------------+-------------------+---------------+
|Zagotovitev obveznih in   |4 mesece po        |avgust 2007    |
|drugih strokovnih podlag  |sprejemu programa  |               |
|pripravljavca             |priprave SPROSA    |               |
+--------------------------+-------------------+---------------+
|Izdelava gradiva za       |po sprejemu        |april 2007     |
|pridobitev smernic        |programa priprave  |               |
|nosilcev urejanja         |SPROSA             |               |
|prostora                  |                   |               |
+--------------------------+-------------------+---------------+
|Pridobitev smernic        |takoj po pripravi  |maj 2007       |
|nosilcev urejanja         |gradiva; nosilci   |               |
|prostora                  |izdajo smernice v  |               |
|                          |30 dneh po prejemu |               |
|                          |vloge              |               |
+--------------------------+-------------------+---------------+
|Pridobitev strokovnih     |vzporedno s        |najkasneje do  |
|podlag nosilcev urejanja  |pridobivanjem      |julija 2007    |
|prostora                  |smernic nosilcev   |               |
|                          |urejanja prostora  |               |
+--------------------------+-------------------+---------------+
|Priprava predloga SPROSA  |3 mesece po        |oktober 2007   |
|                          |zagotovitvi        |               |
|                          |strokovnih podlag  |               |
+--------------------------+-------------------+---------------+
|Druga prostorska          |1 mesec pred javno |september 2007 |
|konferenca                |razgrnitvijo       |               |
|                          |predloga SPROSA    |               |
+--------------------------+-------------------+---------------+
|Dopolnitev predloga       |1 mesec po izvedeni|oktober 2007   |
|SPROSA                    |drugi prostorski   |               |
|                          |konferenci         |               |
+--------------------------+-------------------+---------------+
|Javna razgrnitev predloga |začne 1 teden po   |november -     |
|SPROSA                    |objavi sklepa v    |december 2007  |
|                          |uradnem glasilu,   |               |
|                          |traja 30 dni       |               |
+--------------------------+-------------------+---------------+
|Javne obravnave predloga  |se izvedejo v času |december 2007  |
|SPROSA v krajevnih        |javne razgrnitve   |               |
|skupnostih                |                   |               |
+--------------------------+-------------------+---------------+
|Ureditev pripomb in       |15 dni po          |december 2007  |
|predlogov iz javne        |zaključeni javni   |               |
|razgrnitve in obravnav    |razgrnitvi         |               |
+--------------------------+-------------------+---------------+
|Priprava strokovnih       |do 30 dni po       |Januar 2008    |
|stališč do pripomb in     |ureditvi pripomb   |               |
|predlogov iz javne        |                   |               |
|razgrnitve in obravnav    |                   |               |
+--------------------------+-------------------+---------------+
|Opredelitev župana občine |po pripravi        |februar 2008   |
|Sveta Ana do pripomb in   |strokovnih stališč |               |
|predlogov iz razgrnitve   |                   |               |
|in obravnav               |                   |               |
+--------------------------+-------------------+---------------+
|Izdelava dopolnjenega     |1 mesec po         |februar–marec  |
|predloga SPROSA           |opredelitvi župana |2008           |
|                          |Občine Sveta Ana do|               |
|                          |pripomb            |               |
+--------------------------+-------------------+---------------+
|Pridobitev mnenj nosilcev |takoj po pripravi  |marec–april    |
|urejanja prostora         |gradiva; nosilci   |2008           |
|                          |izdajo mnenja v 30 |               |
|                          |dneh po prejemu    |               |
|                          |vloge              |               |
+--------------------------+-------------------+---------------+
|Uskladitev dopolnjenega   |1 mesec po prejemu |maj 2008       |
|predloga SPROSA z mnenji  |mnenj nosilcev     |               |
|nosilcev urejanja         |urejanja prostora  |               |
|prostora                  |                   |               |
+--------------------------+-------------------+---------------+
|Sprejem dopolnjenega      |po zagotovitvi     |junij 2008     |
|predloga SPROSA na        |usklajenega        |               |
|Občinskem svetu Občine    |dopolnjenega       |               |
|Sveta Ana                 |predloga SPROSA    |               |
+--------------------------+-------------------+---------------+
|Pridobitev potrditve      |v 60 dneh po tem,  |               |
|ministra za prostor na    |ko minister za     |avgust 2008    |
|sprejeto SPROSA           |prostor prejme     |               |
|                          |popolno vlogo      |               |
+--------------------------+-------------------+---------------+
|Objava SPROSA skupaj z    |po pridobitvi      |september 2008 |
|datumom in številko       |potrditve ministra |               |
|sklepa ministra za        |za prostor         |               |
|prostor o potrditvi       |                   |               |
+--------------------------+-------------------+---------------+

Kolikor bi bila potrebna celovita presoja vplivov na okolje, se vzporedno z gornjim postopkom od dopolnitve predloga SPROSA na podlagi priporočil druge prostorske konference naprej izvaja tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu z Zakonom o varstvu okolja. Priprava okoljskega poročila poteka vzporedno s pripravo predloga SPROSA.

Sredstva, potrebna za pripravo in sprejem SPROSA ter drugih aktivnosti, vezanih na prostorski akt, se zagotovijo iz proračuna Občine Sveta Ana za leti 2007 in 2008.
Za vsako leto se zagotovijo v sorazmernem deležu glede na potrebe in aktivnosti, ki izhajajo iz rokov za pripravo SPROSA oziroma njenih posameznih faz, navedenih v predhodni točki.

Pripravljavec bo objavljal obvestila o javni razgrnitvi ter o prostorskih konferencah v Uradnem listu RS, radiu Slovenske gorice ter na spletni strani Občine Sveta Ana: http://www.sv-ana.si
Na zgornji spletni strani bodo dostopne tudi druge informacije o pripravi SPROSA. Na to stran lahko zainteresirani posredujejo svoja mnenja, stališča, predloge ipd. Za pripravo strani in ažurnost podatkov na njej je zadolžena občinska uprava Občine Sveta Ana..

Program priprave SPROSA se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati naslednji dan po objavi.