Na podlagi 12. in 23. Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 in 58/03 – Zakon o zemljiški knjigi) in 15. člena Statuta Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 47/99, 15/01, 112/02, 136/04 in 134/06) je Občinski svet Občine Dobrna na 6. redni seji dne 29. 3. 2007 sprejel

S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za stanovanjsko naselje Zora v Dobrni, ki ga je izdelal IGRE d.o.o. Maribor pod št. projekta U368. Projekt je sestavni del tega odloka in vsebuje:
– tekstualni del
– grafične priloge
– smernice in mnenja.

Opis meje:
Obravnavano območje leži v ozkem pasu med dvema hriboma, po sredini ga prečka lokalna cesta in potok Toplica. Leži na SV strani naselja Dobrna. Na J sega proti zdraviliškemu kompleksu, na S je omejeno s kmetijo Polutnik, na V jo omejuje hribovje pod Vilo, na Z pa stanovanjske hiše nad cesto proti Klancu.
Ureditveno območje zazidalnega načrta meri 26.500 m2 in obsega parcele, vse k.o. Dobrna: 1803/1, 1803/2, 1806/1, 1806/2, 1813/1, 1813/2, 1813/3, 1814, 1819/4, 1819/5, 1819/6, 1819/7, 1814, 1826/1, 1826/2, 1826/6, 1826/9 in 1970/1.

Območje je v celoti namenjeno stanovanjskim funkcijam. Objekti so v obliki dveh vzdolžnih gruč predvideni vzhodno in zahodno od potoka Toplica in ceste ob njem.
V območju so možni sledeči posegi v gradbeno strukturo: gradnja novih objektov, rekonstrukcija, nadomestna gradnja, odstranitev objektov, sprememba namembnosti objekta, sprememba rabe objekta, redna vzdrževalna dela na objektu, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist, vse v skladu z določili lokacijskega načrta.

Območje, namenjeno zazidavi enodružinskih hiš, leži znotraj širšega varovanega območja nacionalne prepoznavnosti Vojnik-Dobrna-Vitanje, kjer velja pogoj arhitekturno-zazidalne kontinuitete tradicionalne poselitvene strukture in arhitekture, ki je lahko interpretirana s sodobnim likovnim izrazom. Soseska je zasnovana v obliki dveh vzdolžnih gruč objektov z nizkimi višinskimi gabariti (klet+pritličje+podstrešje). Gruča vzhodno od potoka Toplica in ceste proti Klancu obsega 10 objektov enodružinskih hiš, zahodna gruča tudi 10 objektov enodružinskih hiš. Večina obstoječih objektov se vključi v lokacijski načrt. Organizacija zazidave v gruče omogoča racionalnejšo izvedbo infrastrukturnih priključkov. Vsaka od obravnavanih gruč hiš ima skupni cestni uvoz, priključek na električno omrežje, kanalizacijo, vodovod in ekološki otok za zbiranje odpadkov.
Izvedba lokacijskega načrta je lahko fazno ob upoštevanju izvedbe skupne komunalne infrastrukture; cest, vodovoda, električnega in telekomunikacijskega omrežja, fekalne in meteorne kanalizacije.
Faktor pozidanosti zemljišča (FP), ki ga izraža razmerje med neto etažno površino objektov in velikostjo območja obdelave, znaša 0,12. Faktor izrabe zemljišča (FIZ), ki ga izraža razmerje med bruto etažno površino objektov in velikostjo območja obdelave, znaša 0,27. Načrtovana faktorja FIZ in FP morata tudi ob spremembi strukture pozidave zaradi dovoljenih toleranc ostati nespremenjena.
Lokacijski načrt predvideva maksimalne možne površine pozidave znotraj gradbene meje, ki jih novograjeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje pomaknjeni v notranjost. Objekti so locirani ob gradbeni liniji, ki je 5 m od dovozne ceste, ki napaja gručo objektov. Objekti morajo biti z enim robom postavljeni na gradbeno linijo.
Parkirišča zagotovijo lastniki na svojih parcelah.

Oblikovanje objektov:
Na vzhodni strani potoka Toplica je predvidena gradnja 10 enodružinskih hiš. Maksimalna tlorisna velikost objektov je 9,00 x 15 m. Streha je dvokapnica, opečne barve - matiran bobrovec, naklona od 35–45°. Sleme strehe je vzporedno z daljšo stranico objekta. Predvidena višina objektov je K+P+M, glavni vhod je na daljši stranici. Dopustna je tudi gradnja delno podkletenih ali nepodkletenih objektov. Na objektu so dovoljeni kolenčni zidovi maksimalne višine 0,8 m. Na objektih so dovoljene svetle pastelne barve fasad – klasični omet. Možna je umestitev carporta – nadstreška za avto k stanovanjskemu objektu in lahko ima maksimalne dimenzije 3,20 x 8,00 m.
Na zahodni strani potoka Toplica je predvidena gradnja 10 enodružinskih hiš. Maksimalna tlorisna velikost objektov je 9,00 x 15 m. Streha je dvokapnica, opečne barve – matiran bobrovec, naklona od 35–45°. Sleme strehe je vzporedno z daljšo stranico objekta. Predvidena višina objektov je K+P+M, glavni vhod je na daljši stranici. Dopustna je tudi gradnja delno podkletenih ali nepodkletenih objektov. Na objektu so dovoljeni kolenčni zidovi maksimalne višine 0,8 m. Na objektih so dovoljene svetle pastelne barve fasad – klasični omet Možna je umestitev carporta – nadstreška za avto k stanovanjskemu objektu, ki lahko ima maksimalne dimenzije 3,20 x 8,00 m.

Ureditev zunanjih površin
Lokacijski načrt predvideva ureditev javnih odprtih površin ob potoku Toplica. Potok je ozelenjen, ob zahodni strani potoka je predvidena pešpot.
Predvidena je tudi ureditev obcestnega prostora za pešce in kolesarje ob cesti proti Klancu z enostranskim hodnikom za pešce v širini 2,4 m. Za kolesarje je označen cestni koridor.
Skupne in zasebne zelene površine upoštevajo krajevno značilne krajinske ureditve. Ob potoku Toplica je predvideno obvodno rastje. Uporabi se avtohtona vegetacija. Po parcelnih mejah je predvidvidena zamejitev z lesenimi ali žičnimi ograjami skupaj s prostorastočo ali striženo živo mejo avtohtonih rastlinskih vrst. Višina ograj oziroma živic ne sme presegati 1,50 m.

Tolerance – namembnost
Lokacijskimi načrt določa okvirne namembnosti, tlorisne in višinske gabarite objektov, potek infrastrukture. Kot tolerance so dovoljene:
– Tlorisnih gabaritov objektov do +10% in do – 20%.
– Gradnja prizidka za namembnost carporta – nadstreška.
– Po višini se dopušča toleranca objektov ±0,5 m.
– Odmik od gradbene linije nastavljene 5 m od napajalnih cest s hodnikom za pešce, v notranjost parcel ni dovoljen, dovoljeni so le manjši odmiki fasad.
– V primeru racionalnejših projektnih rešitev komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture je možno spremeniti trase vodov infrastrukture.
– Upoštevati je potrebno 5 m odmik od vodotoka, v skladu z Zakonom o vodah.
Spremembe, dovoljene s tolerancami, ne smejo ovirati realizacije lokacijskega načrta. Spremembe morajo biti v skladu s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja. V primeru racionalnejših projektnih rešitev komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture je možno korigirati trase vodov infrastrukture.

Prometno omrežje
Cestno omrežje znotraj obravnavanega območja se navezuje na obstoječe cestno omrežje. Vzhodni niz objektov se navezuje na obstoječo cesto ob potoku Toplica z enim cestnim priključkom (z obojestranskim zavijanjem) do gruč objektov na vzhodni strani.
Za dostop do načrtovane gradnje se načrtuje most preko potoka Toplice v širini 5,5 m v profilu P11. Most je skladen s smernicami strokovnih podlag (Hidrosvet d.o.o., september 2006) za ohranjanje hidrološke varnosti območja. Spodnja kota konstrukcije mosta mora segati min 0,5 m nad varnostno višino potoka Toplica. Obstoječi betonski most preko potoka Toplica na profilu P6 se odstrani in na istem profilu se lahko načrtuje most za kolesarje in pešce v širini max 3 m pod pogoji, da mora biti spodnja kota konstrukcije mosta min 0,5 m nad varnostno višino potoka Toplica. Širina novonačrtovanih cest je 5,5 m, kar omogoča dvosmerni osebni promet, transport smeti ter možnost intervencije. Širina posamičnih internih zasebnih uvozov do objektov je 3 m.
Zahodni niz objektov se navezuje na obstoječo občinsko cesto z rekonstrukcijo obstoječe poti in priključka, ki vodi do obstoječega večstanovanjskega objekta. Rekonstrukcija zajema tudi izvedbo nove napajalne ceste za severni del niza. Objekti, ki so locirani neposredno ob cesti proti Klancu se navezujejo neposredno s priključki na občinsko cesto. Širina novonačrtovanih napajalne ceste je 5,5 m, kar omogoča dvosmerni osebni promet, transport smeti ter možnost intervencije. Širina posamičnih internih zasebnih uvozov do objektov je 3 m.
Parkirna mesta si glede na potrebe uredijo lastniki na svojih parcelah.

Vodovodno in hidrantno omrežje
Na območju lokacijskega načrta Zora je za oskrbo stanovanjskih objektov z vodo predvideno vodovodno omrežje, ki se priključi na obstoječi javni vodovod Lž Ø 80 mm, ki je del vodovodnega sistema Dobrna. V severovzhodnem delu območja OLN Zora je predvidena prestavitev trase obstoječega vodovoda Lž Ø 80 mm zaradi križanja obstoječe trase vodovoda in načrtovanih objektov. Nova načrtovana trasa se prestavi s potrebnimi odmiki (min 4 m) proti severu in mora biti obdelana v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
 
Kanalizacijsko omrežje
Na območju lokacijskega načrta Zora je predvideno ločeno odvajanje fekalnih in meteornih vod. Za odvod fekalnih vod se predvidi fekalni kanal, ki bo priključen na obstoječo javno fekalno kanalizacijsko omrežje. Za odvod padavinskih voda iz povoznih površin je potrebno predvideti sistem meteorne kanalizacije. Glede na to, da velikost odtoka po izgradnji ne sme presegati količine odtoka, ki odteka v vodotok iz površine v današnjem stanju, je potrebno med sedanjim in predvidenim stanjem zadrževati razliko 3 m³ meteornih voda z zadrževalnim bazenom, ki ga izvede vsak posameznik individualne stanovanjske hiše. Na iztoku iz zadrževalnega bazena je potrebno namestiti dušilko s pretokom največ 2 l/s. V primeru, da se investitor odloči vse meteorne vode speljati v odvodnik preko meteorne kanalizacije, je potrebno za predpisano zadrževanje meteornih voda, kanalizacijo ustrezno dimenzionirati.
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00).
 
Električno omrežje – javna razsvetljava
Energija za napajanje objektov na območju lokacijskega načrta Zora je na voljo na NN zbiralkah v TP Klanc.
Obstoječe nadzemne in podzemne elektroenergetske vode je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor pri nadaljnem načrtovanju prostora s tem, da je potrebno podzemne vode najprej zakoličiti. Zakoličbo bo izvajalo na stroške investitorja komunalne opremljenosti obravnavanega območja Elektro Celje d.d.
 
Telekomunikacijsko in CATV omrežje
V koridorju napajalnih cest do gruč objektov je predvidena izvedba TK in CATV omrežja z zemeljskimi kabli in betonskimi jaški iz katerih se izvedejo posamezni priklopi do vsakega objekta posebej. Projekt TK in CATV priključkov do posameznih objektov se izdela, ko bodo znane potrebe po TK in CATV priključkih.
Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, morebitne prestavitve TK in CATV omrežja, zakoličbe, izvedbe in nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi nastali zaradi tega.
Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami TK kablov izvede Telekom Slovenije d.d.
 
Ogrevanje
V objektih se predvidijo individualna kurišča na kurilno olje, utekočinjen naftni plin, lesene sekance, biomaso ali pelete.
 
Splošno
Vse trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov morajo biti v primeru vzdrževalnih del dostopni pristojnim ali pooblaščenim službam. Pri izvedbi načrtovanih infrastrukturnih del je potrebno upoštevati, da gredo morebitne spremembe ter vplivi na obstoječo komunalno infrastrukturo (dobava elektrike, telekomunikacij, komunalnih vodov, vodne oskrbe …) v finančno breme naročnika oziroma investitorja. Po zaključku del se mora vzpostaviti zatečeno stanje.
Izgradnja skupne komunalne infrastrukture (vsi skupni cestni dostopi, električni razvod, komunalno in vodovodno omrežje, morebitna skupna čistilna naprava in vsi dodatni posegi, ki izhajajo iz omenjenih postavk) gredo v proporcionalni strošek lastnikov ali investitorjev na območju lokacijskega načrta.
Vsi investitorji oziroma lastniki gradbenih parcel se združijo v združenja oziroma zadruge ali pooblastijo strokovno usposobljene organizacije, da zagotovijo gradnjo potrebne skupne javne komunalne infrastrukture za območje OLN in tako zagotovijo pogoje za izgradnjo posameznih objektov v območju OLN Zora.
Skladno s smernicami, ki jih je podalo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija Republike Slovenije za okolje – pisarna Celje, štev.: 35001-276/2005-A002303003, so bile izdelane s strani podjetja Hidrosvet d.o.o. iz Celja, v mesecu avgustu 2006, posebne strokovne podlage s stališča upravljanja z vodami, katere sestavni del je predmetna hidrološko – hidravlična presoja. Za območje Topliškega potoka, ki teče skozi OLN Zora so izračunane poplavne površine na osnovi računskih podatkov o visokih vodah in so preko prečnih profilov prenesti v situacijo. Iz situacij in podolžnega profila je razvidno, da obstoječe korito Topliškega potoka prevaja stoletne visoke vode na območju OLN za stanovanjsko območje Zora, saj visoke vode dosegajo desni breg, levi breg pa minimalno preplavijo. Kota pritličja predvidenih stanovanjskih objektov OLN Zora na levi strani potoka Toplica mora za zagotavljanje ustrezne poplavne varnosti upoštevati minimalno 0.5 m varnostno nadvišanje nad kotami HQ100. Kota pritličja oziroma platoja zunanje ureditve mora biti dvignjena od kote HQ100 minimalno za 0,5 m. Glede na predhodni izračun visokih voda za obstoječe stanje, ki je pokazal, da predvideni objekti niso varni pred visokimi vodami, je potrebno zaradi izboljšanja poplavne varnosti predvidene pozidave prekonstruirati obstoječe mostove, ki služijo za dostop na poljske površine. Skladno z prekonstuiranjem betonskih mostov se na območjih odstranitve uredi zavarovanje brežin Topliškega potoka s kamnom v betonu v naklonu 1:1 z dnom širine 2 m. V profilih, kjer se Topliški potok najbolj približa cesti Dobrna–Klanc, je potrebno izvesti varnostno ograjo predpisane višine zaradi morebitnega padca v potok. Pri izvedbi zunanje ureditve (platoja) je potrebno upoštevati minimalni 5m obvodni pas, kjer ni dovoljeno izvesti ograj in enostavnih objektov.

Stanovanjska dejavnost ne spada med dejavnosti, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96 in 12/00).
 
Hrup
V področju, ki ga obravnava lokacijski načrt, ni predvidenih objektov s tehnologijami, ki bi povzročale prekomerni hrup.
 
Zrak
Predvidena dejavnost v objektih ne sme prekomerno onesnaževati zraka. Kot energetski vir so predvideni kurilno olje, utekočinjen naftni plin, leseni sekanci, biomasa ali peleti. Vsi izpusti v ozračje morajo biti prečiščeni skladno z veljavnimi predpisi.
 
Vode
Vsi predvideni posegi v prostor so skladno s 14. in 37. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02) odmaknjeni več kot 5 m od meje vodnega zemljišča vodotokov, to je od zgornjega roba brežine ali eventuelnih protipoplavnih ukrepov.
Na območju lokacijskega načrta Zora niso načrtovani posegi v vodno zemljišče.
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda (86. člen Zakona o vodah, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
Skladno s smernicami, ki jih je podalo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija Republike Slovenije za okolje – pisarna Celje, št. 35001-276/2005-A002303003, so bile izdelane s strani podjetja Hidrosvet d.o.o. iz Celja, v mesecu avgustu 2006, posebne strokovne podlage s stališča upravljanja z vodami, katere sestavni del je predmetna hidrološko–hidravlična presoja.
Za zagotovitev ustrezne poplavne varnosti predvidenih objektov LN Zora je treba izvesti naslednje ukrepe, ki so navedeni:
– odstranitev mostnih profilov P6 in P11 ter ureditev korita na tem območju z naklonom brežin 1:1 ter dnom širine 2 m;
– stabilizacija nivelete s talnim pragom višine 40 cm v profilu P4 ter ureditev korita od P3 do P9 z naklonom brežin 1:1 ter dnom širine 2 m;
– kota zunanje ureditve objektov naj bo na koti minimalno HQ100 predvideno + 0.5 m varnostnega nadvišanja, kar je razvidno iz podolžnega profila Topliškega potoka (risba št. 2.1) in prečnih profilov,
– Za poplavno varnost bo treba izvesti stabilizacijo nivelete s talnim pragom višine 40cm v profilu P4.
– V profilih (t.j. dovodno od profila P9), kjer se Topliški potok najbolj približa regionalni cesti Dobrna–Klanc, je treba izvesti varnostno ograjo predpisane višine zaradi morebitnega padca v potok.
– Pri izvedbi zunanje ureditve je nujno upoštevati minimalni 5 m obvodni pas, ki je razviden iz ureditvene situacije
Za pridobitev gradbenega dovoljenja za vodnogospodarske ureditve in izgradnjo objektov in ureditve okolja na levi strani Topliškega potoka je potrebo soglasje Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Agencije RS za okolje, območna pisarna Celje, Urad za upravljanje z vodami, Sektor za vodno območje Donave, Oddelek območja Savinje.
Na območju lokacijskega načrta je predvideno ločeno odvajanje fekalnih in meteornih vod. Za odvod fekalnih vod je predviden fekalni kanal, ki bo priključen na obstoječo fekalno kanalizacijo. Za odvod padavinskih voda s povoznih površin je potrebno predvideti sistem meteorne kanalizacije s predpisanim zadrževanjem.
Glede na to, da velikost odtoka po izgradnji ne sme presegati količine odtoka, ki odteka v vodotok iz površine v današnjem stanju, je potrebno med sedanjim in predvidenim stanjem zadrževati razliko 3 m3 meteornih voda z zadrževalnim bazenom, ki ga izvede vsak posameznik individualne stanovanjske hiše. Na iztoku iz zadrževalnega bazena je potrebno namestiti dušilko s pretokom največ 2 l/s. V primeru, da se investitor odloči vse meteorne vode speljati v odvodnik preko meteorne kanalizacije, je potrebno za predpisano zadrževanje meteornih voda, kanalizacijo ustrezno dimenzionirati.
Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske vode je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa Zakon o vodah in predpisi na področju varstva okolja (64. člen Zakona o vodah, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda z ureditvenih območij je v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02 ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05).
 
Odpadki
Vsak posamezni investitor je dolžan zagotoviti na svojem zemljišču, v neposredni bližini prometnice, prostor za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, skladno z določili občinskega Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Dobrna (Uradni list RS, št. 36/00).
Za vsak stanovanjski objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke. To je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za komunalne odpadke. Zbirno mesto je lahko tudi odjemno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odpadke.
Zbirno mesto mora ustrezati naslednjim predpisom:
– funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim pogojem,
– ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah,
– vzdolžni nagib dostopne poti od zbirnega do odjemnega mesta je lahko maks. 15% v strmini oziroma maks. 4% v klančini,
– med zbirnim in odjemnim mestom ne sme biti stopnice ali robnikov,
– širina dostopa do zbirnega mesta mora biti za 0,5 m večja, kot je širina največjega nameščenega zabojnika,
– kadar so med zbirnim in odjemnim mestom vrata, naj bodo ta široka vsaj 0,3 m več, kot je širok najširši nameščeni zabojnik,
– zbirna mesta morajo biti primerno utrjena,
– zbirno mesto mora biti urejeno tako, da preprečuje zdrs zabojnika.
Če je zbirno mesto v objektu, mora biti urejeno na naslednji način:
– prostor mora imeti električno razsvetljavo,
– prostor naj bo ustrezno prezračevan,
– tla naj bodo ustrezno utrjena in nagnjena proti kanalizacijskemu jašku z rešetko in priključkom na javno kanalizacijsko omrežje,
– v prostoru ne smejo biti priključki za plin, plinski števci ipd.
V stanovanjskem naselju je utrjen prostor za postavitev zbiralnice ločenih frakcij komunalnih odpadkov dimenzij min. 5,00 x 2,00 m.
Širina ceste ustreza minimalni širini transportne poti do zbirnega oziroma odjemnega mesta, ki je 4,00 m.
Nevarne odpadke, ki nastajajo pri tehnologiji proizvodenj, je potrebno predati pooblaščenim odjemalcem.
 
Požarna varnost
V lokacijskem načrtu so upoštevani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi v skladu z 22. členom Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01).
Dovozi do posameznih objektov na območju zazidave so urejeni tako, da omogočajo dovoz gasilskim in interventnim vozilom in izpolnjujejo pogoje za varen umik.
Minimalni odmiki med obstoječimi in predvidenimi objekti in deli objektov zagotavljajo požarno varnost. Zagotovljene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču).
Požarno vodo je potrebno zagotoviti z izgradnjo nadzemnih hidrantov na novozgrajenem vodovodnem omrežju.

Lokacijski načrt omogoča etapno izvajanje sekundarne prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter izgradnjo posameznih objektov v skladu s potrebami in finančnimi možnostmi posameznih investitorjev, pod pogojem predhodno izgotovljene primarne prometne, komunalne in energetske infrastrukture, kar je predhodno določeno v 9. členu.
Pri etapnosti izvedbe je nujno izvesti vodnogospodarsko ureditev Topliškega potoka pred izvedbo stanovanjskih objektov, komunalne in prometne infrastrukture na levem bregu potoka Toplica v okviru OLN Zora.

Graditelji na območju zazidave morajo obvezno naročiti geološke preiskave terena zaradi nosilnosti tal, geomehanskih ukrepov, višine talne vode in njenega varovanja. Pri izvajanju posegov v prostor se morajo upoštevati pogoji soglasij, ki so sestavni del tega lokacijskega načrta. Lokacijski načrt je pravna podlaga za izdajo lokacijske informacije in izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo objektov.
Investitorji oziroma lastniki gradbenih parcel morajo vse ali del, v občinskem lokacijskem načrtu določenih gradenj izvesti v določenem roku po njegovi uveljavitvi, prav tako morajo zgraditi v lokacijskem načrtu določene objekte, ki so v javno korist oziroma v določenem roku zagotoviti opremljenost zemljišča s komunalno infrastrukturo na območju lokacijskega načrta v skladu s programom opremljanja zemljišč.
V ta namen se združujejo v združenja oziroma zadruge ali pooblastijo strokovno usposobljene organizacije, da zagotovijo gradnjo potrebne skupne komunalne infrastrukture za območje LN in tako zagotovijo pogoje za izgradnjo posameznih objektov v območju LN.
Program opremljanja stavbnih zemljišč bo sprejet v okviru posebnega dokumenta, do sprejema slednjega se uporabljajo določila Odloka o odmeri komunalnega prispevka Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 48/02).

Poleg zahtev iz drugih določb tega odloka morajo investitorji in izvajalci lokacijskega načrta upoštevati:
– Pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi morata investitor in izvajalec upoštevati določila lokacijskega načrta.
– Pred pričetkom del mora investitor in izvajalec preveriti lego obstoječih komunalnih in energetskih naprav, jih po potrebi zavarovati, zaščititi ali premestiti pod pogoji upravljavcev.
– Če se pogoji v naslednjih etapah izvajanja lokacijskega načrta spremenijo in niso več v skladu z osnovnimi določili lokacijskega načrta, je potrebno le-tega novelirati.
– Investitor in izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo ter pri tem ne smejo poslabšati razmer na sosednjih območjih.
– Investitorji in lastniki morajo upoštevati določila urbanistične pogodbe, ki se sklene med skupnostjo investitorjev in Občino Dobrna.
– Po končani gradnji javne komunalne infrastrukture le-to prenese investitor neodplačno v upravljanje pooblaščenim upravljavcem.

Lokacijski načrt je stalno na vpogled na Občini Dobrna.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Zora, Dobrna (Uradni list RS, št. 39/06) in preneha veljati Sklep o začasnem zadržanju izvajanja Odloka o lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Zora, Dobrna (Uradni list RS, št. 75/06).

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.