Na podlagi prvega odstavka 46. člena v povezavi s tretjim odstavkom 170. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o državnem lokacijskem načrtu za kablovod 110 kV Pekre–Koroška vrata–Melje
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga za državni lokacijski načrt)
(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme državni lokacijski načrt za kablovod 110 kV Pekre–Koroška vrata–Melje (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt).
(2) Državni lokacijski načrt je izdelal URBIS, d.o.o., Maribor, pod številko projekta 283-DLN/03.
2. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev kablovoda, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje, zasnove projektnih rešitev za križanja z infrastrukturo, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, postopnost izvedbe, obveznosti investitorja in izvajalcev ter odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so razložene in grafično prikazane v državnem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled pri Ministrstvu za okolje in prostor – Direktoratu za prostor in pri službah, pristojnih za urejanje prostora, v Mestni občini Maribor.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg ureditvenega območja)
Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta, na katerem so načrtovani trajni objekti in omejena raba prostora, obsega parcele oziroma dele parcel z naslednjimi parcelnimi številkami, navedenimi po katastrskih občinah:
– k. o. PEKRE (0676): 238, 239, 241, 242, 243, 660/1, 268, 267, 266, 663, 271/4, 264, 262/1, 674/1, 673/1, 262/2, 261, 637/1, 354, 355, 357, 358, 359;
– k. o. STUDENCI (0660): 876/1, 876/3, 876/2, 875/3, 875/1, 2413, 871, 870/3, 870/2, 870/1, 869, 868, 867, 866/2, 866/1, 97, 96, 95, 92, 91/1, 90/1, 87/5, 86/2, 86/1, 83, 82, 84/1, 81, 80/6, 80/5, 79, 78/2, 78/1, 78/5, 77, 76, 73, 72, 71, 69/1, 69/2, 58, 57/2, 55, 2411, 52, 51, 50, 49/2, 42, 40, 37, 36, 33, 2279/1, 206, 2278/1, 2278/2, 11/17, 11/20, 11/23, 14, 11/24, 11/25, 221, 11/18, 2311/1, 2/5, 220, 219, 2280, 319/2, 319/1, 2283, 513/2, 512/1, 512/2, 511, 509, 508, 507, 505, 504, 503, 502, 500, 501/1, 495, 496, 493, 492, 491/1, 457, 458, 459, 460, 461, 2320, 464, 463, 462, 465, 466, 2321, 2322, 2324/1, 2326, 474, 475, 473/1, 2284/2;
– k. o. KOROŠKA VRATA (0658): 1826, 2165/1, 1831, 1824/2, 1823/2, 2188/1, 2188/2, 2189;
– k. o. MARIBOR GRAD (0657): 2188;
– k. o. MELJE (0655): 735/1, 713/1, 714, 706, 708, 734/3, 551, 548/3.
4. člen
(funkcije ureditvenega območja)
Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega:
– območje podzemnega voda vključno s telekomunikacijskimi povezavami,
– območje varovalnega pasu in koridorja podzemnega voda, v katerem je raba prostora omejena,
– območja parcel, na katerih se poseka gozd in grmičevje zaradi gradnje in vzdrževanja kablovoda,
– območja križanj, prestavitev in drugih ureditev komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih infrastrukturnih objektov, vodov in naprav.
5. člen
(raba zemljišč)
(1) Zemljišča v ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta so glede na zasedbo oziroma omejitev rabe zemljišč opredeljena kot zemljišča v koridorju podzemnega voda, ki se po končani gradnji vzpostavijo v prejšnje stanje oziroma se na njih izvedejo nove ureditve v skladu z zahtevami državnega lokacijskega načrta. Namenska raba zemljišč se ne spreminja, upoštevajo se pogoji omejene rabe.
(2) V ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta se dopuščajo rekonstrukcije obstoječih objektov in gradnja novih linijskih infrastrukturnih objektov, gradnja parkirišč ter postavitev montažnih ograj in urbane opreme.
6. člen
(omejena raba zemljišč)
(1) Prostorske ureditve v ureditvenem območju kablovoda ne smejo ovirati gradnje, delovanja in vzdrževanja podzemnega kabla.
(2) Širina varovalnega pasu kabla je 10 m (2 x 5 m levo in desno od osi kablovoda), določen pa je kot varnostni pas kablovoda v skladu s predpisi, ki urejajo vrste zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, pogoje za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in vrsto del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči.
(3) Zaradi varstva podzemnega kabla pred poškodbami je treba ob izvajanju kakršnih koli ureditev upoštevati višinski potek podzemnega voda. Za vse ureditve v varovalnem pasu je treba pridobiti soglasje lastnika kabla oziroma izvajalca gospodarske javne službe sistemski operater distribucijskega omrežja.
(4) Zaradi varstva podvodnega kabla pred poškodbami je v pasu 5 m od osi podvodnega kabla prepovedano poglabljanje struge in drugi gradbeni posegi. Čiščenje struge, sidranje plovnih objektov in odstranjevanje mulja oziroma drugi posegi pa so dopustni samo ob soglasju lastnika kabla oziroma izvajalca gospodarske javne službe sistemski operater distribucijskega omrežja.
(5) Določanje rabe prostora in izvajanje prostorskih ureditev se lahko z vidika magnetnega sevanja izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju. V pasu 2 x 3,25 m levo in desno od osi kablovoda ni dovoljeno graditi objektov iz prvega območja povečanega varstva pred sevanjem ali določiti rabe prostora za dejavnosti, ki povzročajo daljše zadrževanje ljudi na tem območju.
III. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV KABLOVODA
7. člen
(tehnične rešitve in umestitev v prostor)
(1) Kablovod 110 kV Pekre–Koroška vrata–Melje se izvede v dveh odsekih, in sicer od razdelilne transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu: RTP) Pekre do RTP Koroška vrata kot podzemni kabel in od RTP Koroška vrata do RTP Melje večinoma kot podvodni kabel.
(2) Dolžina trase med RTP Pekre in RTP Koroška vrata je 3800 m. Na tem delu se v celoti uporabijo zemeljski kabli. Kabelska trasa poteka iz polja AE12 v RTP Pekre vzporedno z vzhodno stranjo stikališča RTP Pekre prek lokalne dovozne ceste in kmetijskih površin, prečka Limbuško cesto in v nadaljevanju poteka 3 m od vzhodnega roba Lesarske ceste, križa železniško progo Ruše–Maribor in poteka vzporedno na razdalji 13–15 metrov. V nadaljevanju trasa preide v gozd, zavije proti severu in poteka ob zahodni strani Borovnikove ulice do križišča z Lavtarjevo cesto. Nato poteka naprej ob severnemu robu Lavtarjeve ceste, prečka opuščeni industrijski tir ob križišču z Obrežno cesto in se prek gozdne strmine spusti do Adamičeve ulice. Od križanja z Adamičevo ulico poteka prek gozda do Drave in po obrežni poti do Koroškega mosta. Prehod čez most se izvede s polaganjem kablov prek že položenih uvodnih PE-cevi v kineto mosta. Kabelska trasa po prečkanju Koroške ceste preide v kabelske prostore RTP Koroška vrata.
(3) Odsek med RTP Koroška vrata in RTP Melje dolžine 2700 m se izvede delno s polaganjem v jarek, večinoma pa s polaganjem kablov v rečno strugo reke Drave. Takoj po izhodu iz kabelskega prostora RTP Koroška vrata se kabelska trasa spusti pravokotno po strmem bregu do reke Drave. Kabel se ob prehodu v rečno korito položi v zaščitne PE-cevi v dolžini približno do 20 m, na preostalem delu trase po rečnem dnu pa se kabel namešča na rečno dno približno 20 m od levega brega in pred RTP Melje križa cesto na Oreškem obrežju.
8. člen
(tehnični pogoji urejanja)
(1) Na odseku RTP Pekre–RTP Koroška vrata se uporabijo zemeljski kabli, na odseku RTP Koroška vrata–RTP Melje pa kabli za nameščanje v vodo. Prenosni moči obeh odsekov sta 100 MVA. Uporabijo se enofazni kabli z izolacijo iz omreženega polietilena.
(2) Minimalna globina polaganja kabla v zemljo je 1,2 m, odvisno od globine se kabli lahko polagajo v ravninski ali trikotni formaciji. Pri križanjih cest in podzemne komunalne infrastrukture se kabel namesti v zaščitne PE-cevi. Ob podzemnem kablu se izvede kabelska kanalizacija za upihovanje optičnih telekomunikacijsko kablov.
(3) Kabel se ob prehodu v rečno korito položi v zaščitne PE-cevi. Vsi posegi v elemente obrežnega zavarovanja se načrtujejo in izvedejo tako, da se ne zmanjša njegova zavarovalna funkcija.
(4) Podvodni kabel se namesti na rečno dno in zaščiti z dodatno obtežitvijo kabla.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
9. člen
(krajinske ureditve)
(1) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, načrtovane z državnim lokacijskim načrtom, mora vsebovati načrt krajinske arhitekture. Načrt krajinske arhitekture mora vsebovati predvsem rešitve pred poškodbami obstoječih kakovosti na območju gradnje ter sanacijo prizadetih gozdnih in kmetijskih površin.
(2) Vse poseke gozdne vegetacije je treba izvesti selektivno: s trase kablovoda se odstrani vsa vegetacija, v koridorju pa se odstrani samo drevesna vegetacija, ki ogroža kabel s koreninskim sistemom.
(3) Po položitvi kabla se v varovalnem pasu preprečuje rast drevesne vegetacije, ki bi ogrožala kabel s koreninskim sistemom.
V. ZASNOVE PROJEKTNIH REŠITEV ZA KRIŽANJA Z INFRASTRUKTURO
10. člen
(skupna določba)
(1) Pred izvedbo vseh posegov je treba določiti lego vseh komunalnih in energetskih vodov ter omrežja zvez, jih zakoličiti in ustrezno zaščititi.
(2) Projektiranje in gradnja komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture morata potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev.
(3) Detajli križanja, morebitne prestavitve in drugi posegi, potrebni na infrastrukturnem omrežju, se natančno obdelajo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma za izvedbo.
(4) Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo vse rešitve, ki so posledica ugotovitve natančnih potekov in lege ter ustreznih tehničnih rešitev. Prav tako so dopustna vsa križanja predvidenih komunalnih vodov s traso kablovoda, vendar mora investitor pridobiti soglasje investitorja kablovoda oziroma njegovega upravljavca.
11. člen
(križanje prometnic)
(1) Vsa križanja cest se izvedejo v skladu s pogoji upravljavcev cest. V sklopu izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba izdelati projekt križanj kablovoda s cestami, ki mora zajeti tudi vse posege v varovalni pas ali cestno telo.
(2) Kablovod križa oziroma poteka delno v mestnih cestah in ulicah. Na odseku RTP Pekre–RTP Koroška vrata poteka v trasi Koroškega mosta v že predvidenem koridorju (G1-1/1468) in prečka Limbuško cesto (R2-435/1431). Prečkanje se izvede s podvrtanjem v zaščitni cevi. Zaščita se izvede tudi na mestu prečkanja načrtovane ceste »podaljšek Ceste proletarskih brigad«.
12. člen
(križanje železnice)
Križanje železniške proge Maribor–Ruše se izvede s podvrtanjem in ustrezno zaščito kablovoda. Pri izvedbi se upošteva načrtovana dvotirnost in elektrifikacija proge.
13. člen
(kanalizacija)
Kablovod na delu, kjer poteka po ulicah, križa oziroma poteka vzporedno z obstoječo kanalizacijo. Križanje se izvede v skladu z občinskim pravilnikom o tehnični izvedbi javnega kanalizacijskega sistema ter v skladu s tehničnimi in splošnimi pogoji.
14. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Kablovod križa oziroma poteka vzporedno z obstoječimi vodovodnimi cevovodi in hišnimi priključki ter načrtovanim primarnim cevovodom DN 700 Selniška dobrava–Maribor.
Križanja se izvedejo v skladu z občinskim pravilnikom, ki ureja tehnično izvedbo vodovodnih objektov in naprav, pravilnikom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, upoštevanjem katastra vodovodnih naprav in objektov ter v skladu s tehničnimi in splošnimi pogoji. Na mestu križanja kablovoda in primarnega cevovoda se kablovod položi oziroma zaščiti tako, da ni potrebna kasnejša medsebojna prilagoditev.
(2) Med gradnjo je potrebno zagotoviti nemoteno oskrbo in požarno zaščito ter po potrebi izvesti nadomestne cevovode in priključke.
15. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Kablovod križa oziroma poteka vzporedno z obstoječim elektroenergetskim omrežjem v upravljanju Elektro Maribor in ELES-a.
(2) Vsa križanja se izvedejo v skladu s tehničnimi in splošnimi pogoji. Morebitne prestavitve se obdelajo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
16. člen
(plinovodi)
(1) Predviden kablovod križa oziroma poteka vzporedno s plinovodnim omrežjem v upravljanju Plinarne Maribor in Geoplina.
(2) Zaščite plinovodnega omrežja je treba izvesti na naslednjih plinovodih:
I. Plinovodno omrežje v upravljanju Geoplina:
– kablovod križa in poteka vzporedno z obstoječim plinovodom 10 000 za Intes (premer 250 mm, tlak 6 barov), ki poteka v Oreškem nabrežju in po Lentu. Križanje se nahaja pri poteku kablovoda iz RTP Melje, kjer je predvidena izgradnja podzemne betonske kinete. Vzporeden potek je na odseku, kjer je kablovod položen v reko Dravo;
– kablovod križa tudi obstoječi plinovod 20 000 MRP Maribor–MRP Ruše (premer 100 mm, tlak 10 barov);
– pri križanju in vzporednem poteku je treba projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma za izvedbo zagotoviti naslednje pogoje:
a) določiti natančno lego in globino plinovoda na mestih križanja,
b) izdelati ustrezen elaborat križanja,
c) predvideti posebne pogoje izvedbe v pasu 2 x 5 m,
d) upoštevati pogoje križanja (zaščitna cev min. 3 m od osi plinovoda na vsako stran plinovoda, pri vzporednem poteku odmik min. 3 m);
– pri izvedbi del je treba zagotoviti nadzor upravljavca;
II. Plinovodno omrežje v upravljanju Plinarne Maribor:
– kablovod križa oziroma poteka vzporedno z obstoječim plinovodnim omrežjem v posameznih ulicah;
– križanje in vzporeden potek je treba izvesti v skladu s pravilnikom, ki ureja plinovode s tlakom do 16 barov. Na terenu je treba določiti natančno lego plinovodov. Pri izvajanju del v bližini plinovoda je treba zagotoviti nadzor upravljavca.
17. člen
(vročevod)
Kablovod križa predviden vročevod 2 x DN 300/500 na odseku čez Koroški most. Križanje se izvede v konstrukciji mosta, kjer je že predviden prostor za potek kablovoda.
18. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
Kablovod križa oziroma poteka vzporedno z obstoječim telekomunikacijskim omrežjem (kablovodi, prostozračno omrežje, komunikacijski kablovodi Dravskih elektrarn Maribor in elektro Slovenije).
Vsa križanja se izvedejo v skladu s pogoji upravljavca. Detajli križanj in potrebne prestavitve se obdelajo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
19. člen
(omrežje kabelskih televizij)
Kablovod križa oziroma poteka vzporedno z obstoječim omrežjem kabelskih televizij KRS Rotovž in Tabor. Vsa križanja je treba izvesti v skladu s pogoji upravljavca. Detajli križanj in potrebne prestavitve se obdelajo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNE RABE NARAVNIH DOBRIN
20. člen
(varovanje na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč)
(1) Gradbena dela na kmetijskih zemljiščih je treba izvajati pred obdobjem najbolj intenzivnih kmetijskih opravil ali po njem. Med gradnjo se zagotovi sodelovanje z lastniki zemljišč, ki so v začasni uporabi, dostop na njihova kmetijska zemljišča in ustrezno ravnanje z rodovitno zemljo. Po končani gradnji se kmetijska zemljišča usposobijo za kmetijske namene.
(2) Za varovanje gozdnih zemljišč je treba upoštevati naslednje pogoje:
– preprečeno mora biti vsako nepotrebno zasipanje in odstranjevanje podrasti,
– posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da bo povzročena kar najmanjša škoda na gozdnem rastju in tleh,
– v neposredni bližini posegov je treba kar najbolj ohraniti naravno stanje gozda,
– sečnja gozda mora biti izvedena strokovno po odkazilu sečnje, ki ga da pristojni predstavnik Zavoda za gozdove,
– pri čiščenju koridorja v gozdnem prostoru se ne smejo uporabljati arboricidi in herbicidi.
(3) Investitor mora med gradnjo in po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kakor pred načrtovanimi posegi.
21. člen
(ohranjanje narave)
(1) Pri načrtovanju in izvajanju del se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, kakor so navedeni v strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice (ZRSVN, OE Maribor, februar 2004).
(2) Za ohranjanje narave in naravnih vrednot se upoštevajo naslednji pogoji:
– na ekološko pomembnem območju Drave z obrežji se dela izvajajo tako, da se čim manj poškoduje obvodna vegetacija,
– posegi in gradbena dela na območju Drave z obrežji se ne smejo izvajati med vegetacijsko in gnezditveno sezono (izvajanje se dovoli v času od julija do novembra), poseganje v prostor se mora kar najbolj prilagoditi življenjskemu ciklu živali.
(3) Poleg pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena je treba upoštevati še naslednje:
– gradnja ne sme prizadeti naravno ohranjenih območij, na katerih niso neposredno predvideni posegi ali gradbišča,
– za zasaditev je treba uporabljati predvsem avtohtono vegetacijo.
22. člen
(varovanje tal)
(1) Posege med gradnjo je treba izvesti tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi obstoječe infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kakovostna.
(2) Rodovitni del prsti se ustrezno odstrani in deponira tako, da se ohrani rodovitnost in količina ter se uporabi za rekultivacijo poškodovanih in manj kakovostnih tal. Prepreči se mešanje živice z mrtvico, rodovitna zemlja pa se odlaga na največ 1,2 m visoke nasipe.
(3) Površine, ki so bile med gradnjo razgaljene, je treba ponovno zasuti, površinsko komprimirati, humusirati in zatraviti.
(4) Pri gradnji je treba uporabljati prevozna sredstva in gradbene stroje, ki so tehnično brezhibni, ter le materiale, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S prevoznih poti, gradbenih površin in deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je treba tudi preprečiti odtekanje voda na kmetijske obdelovalne površine.
23. člen
(varstvo voda)
(1) Zaradi gradnje kablovoda se kakovost voda in vodni režim na vplivnem območju ne smeta poslabšati. Posegi v obrežno zavarovanje ne smejo vplivati na funkcijo zavarovanja in intervencijskih poti na njem ter se natančno obdelajo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma za izvedbo.
(2) Izvajalec del mora imeti pripravljen načrt za takojšnje učinkovito ukrepanje ob morebitnem izlitju polutantov (goriva, olja in druge suspenzije, škodljive za vodne vire).
(3) Pri gradnji in izkopih gradbenih jam za podzemni kabel je treba preprečiti morebitna izlitja nevarnih snovi v gradbeno jamo oziroma podtalnico.
(4) Dela v Dravi se ne smejo izvajati v drstni dobi ribjih vrst (od aprila do junija). 14 dni pred začetkom gradnje je treba obvestiti Ribiško družino Maribor o predvidenem začetku in poteku del ter jo sproti obveščati o vsakem posegu v vodotok in brežino ter omogočiti intervencijski odlov rib.
(5) Na območju varstvenih pasov vodnih virov je med gradnjo treba upoštevati varstvene režime in ukrepe iz predpisa, ki ureja zaščito vodnih virov.
24. člen
(varovanje kulturne dediščine)
Trasa ne posega v evidentirana območja kulturne dediščine. Investitor mora zagotoviti izvedbo predhodnih arheoloških raziskav na celotni trasi (razen na delih, kjer gre za potek po že devastiranem prostoru, tam je obvezen arheološki nadzor), izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih nahajališč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki, in stalen nadzor nad zemeljskimi deli. Vsaj sedem dni pred začetkom del je o tem treba obvestiti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
25. člen
(varstvo pred hrupom)
Med gradnjo ne smejo biti presežene predpisane ravni hrupa, upoštevani morajo biti ukrepi za varovanje pred hrupom.
26. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
Vsi objekti in naprave, ki predstavljajo vire elektromagnetnih sevanj, morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da bodo vplivi na okolje čim manjši.
27. člen
(varstvo zraka)
(1) Gradnja mora biti organizirana in izvajana tako, da se kar najbolj prepreči dodatno onesnaženje zraka.
(2) Med gradnjo je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin v suhem in vetrovnem vremenu,
– preprečevanje nekontroliranega raznašanja materiala z gradbišč, tudi s čiščenjem vozil pri vožnji z gradbišč na javne prometne površine,
– upoštevanje emisijskih norm za gradbeno mehanizacijo in vse naprave, ki se uporabljajo za gradnjo.
28. člen
(varstvo pred požarom)
Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi gradnje in obratovanja kablovoda ne sme poslabšati. Vsi objekti in območja morajo imeti med gradnjo zagotovljen dovoz za intervencijska vozila in površine za uporabo gasilnih naprav, preskrba s požarno vodo ne sme biti okrnjena.
VII. POSTOPNOST IZVEDBE
29. člen
(faze izvedbe)
(1) Načrtovani posegi se lahko izvajajo v dveh funkcionalno zaključenih celotah: med RTP Pekre in RTP Koroška vrata ter med RTP Koroška vrata in RTP Melje.
(2) Dopustne so tudi delitve na manjše zaključene funkcionalne celote, ki predstavljajo posamezne zaključene rešitve (križanja infrastrukturnega omrežja, prestavitve infrastrukturnega omrežja ipd.).
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
30. člen
(monitoring)
(1) Investitor zagotovi celosten načrt za monitoring med gradnjo in obratovanjem kablovoda, kakor je določen v Poročilu o vplivih na okolje (Acer, d.o.o., Novo mesto, št. proj. S-1/06).
(2) Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se monitoring prilagodi ter uskladi z drugimi obstoječimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Monitoring se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo področje prvih meritev in trajnih obratovalnih spremljanj elektromagnetnega sevanja in hrupa ter pogoje za njihovo izvajanje, in usmeritvami, določenimi v Poročilu o vplivih na okolje. Rezultati monotoringa so javni.
(3) Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih mora investitor izvesti na podlagi rezultatov monitoringa, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin,
– sprememba rabe prostora,
– drugi ustrezni ukrepi.
31. člen
(obveznosti investitorja in izvajalca)
(1) Dovozne poti do trase morajo kar se da najbolj potekati po obstoječih cestah in poteh. Po izvedenih gradbenih delih je treba vse površine vrniti v prejšnje stanje.
(2) Dovozne poti, ki so bile narejene izključno zaradi gradnje, se ponovno uredijo v tako stanje, kakršno je bilo pred graditvijo, razen če se investitor z lastnikom ne dogovori drugače.
(3) Po končani gradnji je treba sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih prometnicah ter začasnih gradbenih površinah in odstraniti ves neporabljen material. Med sanacijo kmetijskih zemljišč po gradnji se mora izvesti tudi sanacija vseh sistemov za odvodnjavanje oziroma namakanje kmetijskih zemljišč, ki bodo zaradi gradnje prekinjeni ali poškodovani.
(4) Morebitni odvečni odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, se mora uporabiti za sanacije tal ali odložiti zunaj ureditvenega območja na površine, ki se uporabljajo ali so predvidene za deponiranje materiala.
32. člen
(organizacija gradbišča)
(1) Organizacija gradbišča je omejena na ureditveno območje.
(2) Za potrebe gradbišča se uporabijo obstoječe ceste in poti, novih dostopnih poti naj bo čim manj.
(3) Poleg obveznosti, navedenih v prejšnjih členih, so obveznosti investitorja in izvajalca med gradnjo tudi:
– ustrezna ureditev vseh cest, ki bi morebiti služile obvozu ali prometu med gradnjo pred začetkom del, po končani gradnji pa sanacija vseh poškodb,
– ustrezna zaščita infrastrukturnih objektov, naprav ter drugih objektov ter sanacija poškodb,
– ob morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje ustrezno usposobljenih delavcev.
33. člen
(razmejitev in primopredaja)
Razmejitev investicij ter primopredaja med upravljavcem kablovoda in upravljavci vseh objektov in naprav, ki jih investitor ne prevzame v upravljanje, se določi na podlagi predpisov, ki urejajo posamezno področje infrastrukture.
34. člen
(dodatne obveznosti)
(1) Poleg obveznosti, navedenih v prejšnjih členih, so obveznosti investitorja in izvajalcev tudi:
– pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci,
– med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov po obstoječih infrastrukturnih objektih in napravah,
– kriti stroške zaradi zaščite, prestavitve, nadzora, zakoličenja tras, spremembe tehnične dokumentacije obstoječe infrastrukture in morebitnih poškodb, prekinitev prometa, ki bi nastale zaradi izvedbe državnega lokacijskega načrta,
– vzdrževati in urediti in naprave na območju rekonstruiranih cest, poljskih poti in pešpoti.
(2) Investitor mora kriti tudi stroške za tista dela, ki niso predvidena s to uredbo, nastali pa so kot posledica izvajanja državnega lokacijskega načrta.
(3) Pred uporabo javnih poti je treba skleniti pogodbo o uporabi poti in načinu njenega saniranja, ki se uporabi pri navedeni gradnji. Gradnja se pred podpisom pogodbe o uporabi poti ne more začeti.
IX. ODSTOPANJA
35. člen
(tolerance)
(1) Vse dimenzije in ureditve, navedene v tej uredbi, se natančneje določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Pri realizaciji državnega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, trase, globin in dimenzij ter tehnologije gradnje objektov in naprav, določenih z državnim lokacijskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z energetsko-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere, določene z državnim lokacijskim načrtom. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
X. NADZOR
36. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
XI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
37. člen
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje državnega lokacijskega načrta iz 3. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Dolgoročni plan občine Maribor za obdobje 1986–2000 (MUV, št. 1/86, 16/87 in 19/87), Odlok o družbenem planu Mesta Maribor za obdobje 1986–1990 (MUV, št. 12/86, 20/88, 3/89, 2/90, 3/90, 16/90 in 7/92) in Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Maribor za območje mestne občine Maribor (MUV, št. 7/93, 8/93, 8/94, 5/96, 6/96, 27/97, 6/98, 11/98, 26/98, 11/00, 2/01, 23/02, 28/02, 19/04 in 25/04);
– Prostorski ureditveni pogoji za območje urbanistične zasnove mesta Maribor (MUV, št. 19/06);
– Prostorski ureditveni pogoji za podeželje v občini Maribor (MUV, št. 11/93, 26/98, 11/00 in 2/01);
– Lokacijski načrt za del zahodne obvoznice – Dravograjske ceste v Mariboru, na odseku od Obrežne ulice do Ceste proletarskih brigad v Mestni občini Maribor (MUV, št. 15/97);
– Zazidalni načrt za del območja S-8/RTP ob Koroški cesti (MUV, št. 36/99) ter
– Občinski lokacijski načrt za podaljšek Ceste proletarskih brigad od križišča z Dravograjsko do križišča z Limbuško cesto (MUV, št. 22/06).
38. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-32/2007/6
Ljubljana, dne 12. aprila 2007
EVA 2007-2511-0089
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik
