Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
PRILOGA 1 UMESTITEV VZORČEVALNIH MEST NA MIKRO RAVNI IN DOKUMENTIRANOST POSTOPKOV IZBORA 1. Umestitev stalnih vzorčevalnih mest na mikro ravni 1.1. Če je mogoče, je treba upoštevati naslednja merila: – pretok okrog vzorčevalne sonde na dovodu mora biti nemoten, tako da kakršne koli ovire ne vplivajo na pretok zraka v bližini vzorčevalnika (vsaj 5 m od zgradb, balkonov, dreves in drugih ovir ter vsaj 0,5 m od najbližje stavbe, če so vzorčevalna mesta reprezentativna za kakovost zraka ob gradbeni liniji); – praviloma mora biti vzorčevalno mesto na dovodu na višini med 1,5 m (območje dihanja) in 4 m nad tlemi. Zaradi posebnih okoliščin se lahko izberejo višja mesta (do 8 m). Umestitev na višje mesto je lahko primerna tudi, če je vzorčevalno mesto reprezentativno za večje območje; – sonda na dovodu ne sme biti nameščena v neposredni bližini virov onesnaževanja zraka, da ne pride do neposrednega zajema emisij, nepremešanih z zunanjim zrakom; – izpuh vzorčevalnika se mora namestiti tako, da ne pride do ponovnega zajema izpušnega zraka skozi dovod v vzorčevalnik; – umestitev vzorčevalnikov na prometu izpostavljenih mestih: a) taka vzorčevalna mesta morajo biti za vsa onesnaževala vsaj 25 m od roba večjih križišč in vsaj 4 m od sredine najbližjega prometnega pasu; b) za dušikov dioksid in ogljikov monoksid morajo biti dovodi oddaljeni največ 5 m od cestnega robnika; – za delce, svinec, benzen, arzen, kadmij, živo srebro, nikelj in policiklične aromatske ogljikovodike morajo biti dovodi umeščeni tako, da so reprezentativni za kakovost zraka v bližini gradbenih linij; – za meritve usedanja arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov na površinah s podeželskim ozadjem je treba upoštevati strategijo spremljanja in evropski merilni program za spremljanje onesnaževanja zraka na velike razdalje (EMEP), v skladu s predpisom, ki ureja arzen, kadmij, živo srebro, nikelj in policiklične aromatske ogljikovodike v zunanjem zraku. 1.2. Upoštevajo se lahko tudi naslednji dejavniki: – moteči viri; – varnost; – dostop; – razpoložljivost električnega in telefonskega omrežja; – vidljivost mesta glede na njegovo okolico; – varnost javnosti in izvajalcev; – skupna umestitev vzorčevalnih mest za različna onesnaževala; – zahteve prostorskega načrtovanja. 2. Dokumentiranje in pregled izbire vzorčevalnih mest V fazi umeščanja je treba z izpolnjenim vprašalnikom, v katerega so vključena vsa merila postavitve na makro in mikro ravni, orientacijskimi fotografijami okoliškega območja in njegovo podrobno karto v celoti dokumentirati postopke izbire vzorčevalnih mest. Vzorčevalna mesta je treba v rednih časovnih presledkih pregledovati in ponovno dokumentirati, da se zagotovi njihova skladnost glede na merila iz prilog 2 in 3 tega pravilnika.
PRILOGA 2 UMESTITEV VZORČEVALNIH MEST NA MAKRO RAVNI 1. Varovanje zdravja ljudi Vzorčevalna mesta, katerih namen je varovanje zdravja ljudi, se umestijo tako, da: – se zagotovijo podatki na površinah na območjih in aglomeracijah, na katerih se pojavljajo najvišje koncentracije, za katere je verjetno, da jim je prebivalstvo neposredno ali posredno izpostavljeno toliko časa, kot je to pomembno glede na časovni interval merjenja, za katerega je določena mejna vrednost; – se zagotovijo podatki o ravneh kakovosti zraka na drugih površinah na območjih in aglomeracijah, ki so reprezentativne za izpostavljenost prebivalstva. Vzorčevalna mesta so umeščena tako, da ni neposrednih vplivov iz virov onesnaženja v njihovi bližnji okolici (do 50 m). Praviloma se vzorčevalna mesta umestijo tako, da so reprezentativna za kakovost zraka na površini, ki ni manjša od 200 m2 na prometu izpostavljenih mestih, v industrijskih predelih najmanj 250 m x 250 m, kadar je to izvedljivo in do 25 kvadratnih kilometrov na mestih, kjer se spremlja ozadje onesnaženosti v mestnem okolju. Vzorčevalna mesta naj bi bila praviloma reprezentativna tudi za podobne lokacije, ki niso v njihovi neposredni bližini. 2. Varovanje ekosistemov in vegetacije Vzorčevalna mesta, namenjena varovanju ekosistemov ali vegetacije, morajo biti umeščena več kot 20 km od aglomeracij ali več kot 5 km od drugih pozidanih površin, industrijskih naprav ali avtocest. Praviloma se vzorčevalno mesto umesti tako, da je reprezentativno za kakovost zraka na območju vsaj 1.000 km2. Zaradi upoštevanja geografskih pogojev se lahko vzorčevalno mesto umesti na manjši razdalji ali izbere kot reprezentativno za kakovost zraka na manjšem območju. 3. Umestitev vzorčevalnih mest na makro ravni 3.1. Umestitev vzorčevalnih mest na makro ravni za meritve koncentracij žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena,ogljikovega monoksida in ozona v zraku Pri meritvi na stalnem vzorčevalnem mestu je treba upoštevati naslednje vidike makro namestitve: +-------------+---------------+-----------+--------------------+ |Vrsta |Cilji meritve |Območje (a)|Merila za mak ro| |vzorčevalnega| | |namestitev | |mesta | | | | +-------------+---------------+-----------+--------------------+ |Mestno |Varovanje |Nekaj km2 |Vzorčevalna mesta | | |zdravja ljudi: | |ne | | |oceniti | |smejo biti pod | | |izpostavljenost| |vplivom | | |mestnega | |lokalnih emisij | | |prebivalstva | |(npr. promet, | | |ozonu tam, kjer| |bencinske črpalke | | |sta gostota | |itd.); | | |prebivalstva in| |Prevetrene | | |koncentracija | |lokacije, kjer se | | |ozona relativno| |lahko merijo ravni | | |visoki in na | |koncentracij v | | |splošno | |premešanem zunanjem | | |predstavljata | |zraku; | | |izpostavljenost| |Lokacije v | | |prebivalstva. | |stanovanjskih in | | | | |trgovskih področjih | | | | |mest, parkih (proč | | | | |od drevja), glavne | | | | |ceste ali trgi z | | | | |zelo malo ali nič | | | | |prometa, odprta | | | | |območja, ki so | | | | |primerna za | | | | |izobraževalne, | | | | |športne ali | | | | |rekreativne | | | | |dejavnosti. | +-------------+---------------+-----------+--------------------+ |Primestno |Varovanje |Nekaj deset|Na določeni | | |zdravja ljudi |km2 |razdalji od | | |in varstvo | |območij z | | |rastlin: | |največjimi | | |oceniti | |emisijami v smeri | | |izpostavljenost| |vetra, | | |prebivalstva in| |sledeč glavnim | | |rastlinstva na | |smerem | | |obrobju | |vetra pri | | |aglomeracije, | |vremenskih pogojih, | | |kjer sta | |ugodnih za nastanek | | |prebivalstvo in| |ozona; | | |rastlinstvo | |Kjer so populacija, | | |posredno ali | |občutljive | | |neposredno | |poljščine ali | | |izpostavljena | |naravni | | |visokim | |ekosistemi na | | |koncentracijam | |obrobju | | |ozona. | |aglomeracije | | | | |izpostavljeni | | | | |visokim | | | | |koncentracijam | | | | |ozona; | | | | |Kjer je primerno | | | | |tudi nekaj | | | | |primestnih | | | | |vzorčevalnih | | | | |mest na privetrni | | | | |strani | | | | |območja največjih | | | | |emisij za določitev | | | | |ozadja ravni | | | | |koncentracije | | | | |ozona. | +-------------+---------------+-----------+--------------------+ |Podeželsko |Varovanje | |Vzorčevalna mesta | | |zdravja ljudi | |so lahko nameščena | | |in varstvo | |v manjših zaselkih | | |rastlin: | |in/ali na območjih | | |oceniti | |z naravnimi | | |izpostavljenost| |ekosistemi, gozdovi | | |prebivalstva, | |ali poljščinami; | | |poljščin in | |Vzorčevalna mesta, | | |naravnih | |ki so | | |ekosistemov | |reprezentativna za | | |koncentracijam | |ozon in niso pod | | |ozona na | |neposrednim vplivom | | |območjih in | |lokalnih emisij, | | |aglomeracijah. | |(npr. industrijski | | | | |objekti in ceste; | | | | |Vzorčevalna mesta | | | | |na | | | | |odprtih območjih, | | | | |vendar ne na višjih | | | | |gorskih vrhovih. | +-------------+---------------+-----------+--------------------+ |Podeželsko |Varovanje | |Vzorčevalna mesta, | |ozadje |zdravja ljudi | |nameščena na | | |in varstvo | |območjih z manjšo | | |rastlin: | |gostoto | | |oceniti | |prebivalstva, | | |izpostavljenost| |(npr. naravni | | |poljščin, | |ekosistemi, | | |naravnih | |gozdovi, ki so | | |ekosistemov in | |oddaljeni od | | |prebivalstva | |mestnih in | | |koncentracijam | |industrijskih | | |ozona. | |območij in proč od | | | | |lokalnih emisij; | | | | |Izogibati se je | | | | |treba lokacijam, | | | | |kjer so pogoste | | | | |prizemne inverzije, | | | | |prav tako se je | | | | |treba izogibati | | | | |višjih gorskih | | | | |vrhov; | | | | |Obalna vzorčevalna | | | | |mesta z izrazitim | | | | |lokalnim dnevnim | | | | |hodom vetra niso | | | | |priporočljiva. | +--------------------------------------------------------------+ |(a) Vzorčevalna mesta morajo biti, kjer je to možno, | |reprezentativna tudi za podobne lokacije, ki niso v | |neposredni bližini. | +--------------------------------------------------------------+ 3.2. Umestitev vzorčevalnih mest na makro ravni za meritve koncentracije arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov Pri ocenjevanju prispevkov iz industrijskih virov se najmanj eno vzorčevalno mesto postavi v najbližjem stanovanjskem predelu v smeri prevladujoče smeri vetra za virom. Če koncentracija ozadja ni znana, je treba dodatno vzorčevalno mesto postaviti pred virom glede na prevladujočo smer vetra. Vzorčevalna mesta naj bi bila reprezentativna tudi za podobne lokacije, ki niso v njihovi neposredni bližini. Kjer je mogoče, jih je treba postaviti skupaj z vzorčevalnimi mesti za delce PM10.
PRILOGA 3 MERILA ZA DOLOČITEV NAJMANJŠEGA ŠTEVILA STALNIH VZORČEVALNIH MEST ZA MERJENJE ONESNAŽEVAL V ZRAKU 1. Merila za določitev najmanjšega števila stalnih vzorčevalnih mest za merjenje koncentracij žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, delcev in svinca v zraku 1.1. Najmanjše število stalnih vzorčevalnih mest za ocenjevanje kakovosti zraka zaradi izvajanja ukrepov varovanja zdravja ljudi, povezanih z mejnimi vrednostmi in alarmnimi vrednostmi na območjih in aglomeracijah, kjer je meritev na stalnem vzorčevalnem mestu edini vir informacij, se določi na naslednji način: a) za razpršene vire: +---------------+---------------+-------------------+-----------------+ | Število | Če | Če so najvišje | Za SO2 in NO2 | | prebivalcev v | koncentracije | koncentracije med |v aglomeracijah, | | aglomeracijah | presegajo | zgornjim in | kjer so | | ali | zgornji | spodnjim | najvišje | | območjih | ocenjevalni |ocenjevalnim pragom|koncentracije pod| | (v tisočih) | prag | | spodnjim | | | | | ocenjevalnim | | | | | pragom | +---------------+---------------+-------------------+-----------------+ | 0–249 | 1 | 1 | se ne uporablja | +---------------+---------------+-------------------+-----------------+ | 250–499 | 2 | 1 | 1 | +---------------+---------------+-------------------+-----------------+ | 500–749 | 2 | 1 | 1 | +---------------+---------------+-------------------+-----------------+ | 750–999 | 3 | 1 | 1 | +---------------+---------------+-------------------+-----------------+ | 1 000–1 499 | 4 | 2 | 1 | +---------------+---------------+-------------------+-----------------+ | 1 500–1 999 | 5 | 2 | 1 | +---------------+---------------+-------------------+-----------------+ | 2 000–2 749 | 6 | 3 | 2 | +---------------+---------------+-------------------+-----------------+ Za NO2 in delce morata biti vključena najmanj eno vzorčevalno mesto v mestnem okolju in eno vzorčevalno mesto na prometu izpostavljenem mestu; b) za točkovne vire: v bližini točkovnih virov se mora število stalnih vzorčevalnih mest izračunati tako, da se upoštevajo gostote emisij, verjetni vzorci razporeditve ravni onesnaženosti zraka in možna izpostavljenost prebivalstva. 1.2. Najmanjše število stalnih vzorčevalnih mest za ocenjevanje kakovosti zraka zaradi izvajanja ukrepov varovanja ekosistemov ali vegetacije, povezanih z mejnimi vrednostmi, na podeželskih območjih +----------------------------------+---------------------------+ | Če najvišje koncentracije | Če so najvišje | | presegajo zgornji ocenjevalni |koncentracije med zgornjim | | prag | in spodnjim ocenjevalnim | | | pragom | +----------------------------------+---------------------------+ | 1 vzorčevalno mesto | 1 vzorčevalno mesto | +----------------------------------+---------------------------+ 2. Merila za določitev najmanjšega števila stalnih vzorčevalnih mest za merjenje koncentracij benzena in ogljikovega monoksida a) Najmanjše število stalnih vzorčevalnih mest za ocenjevanje kakovosti zraka zaradi izvajanja ukrepov varovanja zdravja ljudi, povezanih z mejnimi vrednostmi in alarmnimi vrednostmi na območjih in aglomeracijah, kjer je meritev na stalnem vzorčevalnem mestu edini vir informacij, se določi na naslednji način: +---------------------------+-------------------+--------------+ | Število prebivalcev v | Če koncentracije | Če so | | aglomeraciji ali območju | presegajo | najvišje | | (v tisočih) |zgornji ocenjevalni| koncentracije| | | prag (1) | med zgornjim | | | | in spodnjim | | | | ocenjevalnim | | | | pragom | +---------------------------+-------------------+--------------+ | 0–249 | 1 | 1 | +---------------------------+-------------------+--------------+ | 250–499 | 2 | 1 | +---------------------------+-------------------+--------------+ | 500–749 | 2 | 1 | +---------------------------+-------------------+--------------+ | 750–999 | 3 | 1 | +---------------------------+-------------------+--------------+ | 1 000–1 499 | 4 | 2 | +---------------------------+-------------------+--------------+ | 1 500–1 999 | 5 | 2 | +---------------------------+-------------------+--------------+ | 2 000–2 749 | 6 | 3 | +---------------------------+-------------------+--------------+ Za benzen in ogljikov monoksid morata biti vključena najmanj eno vzorčevalno mesto mestnega ozadja in eno na prometu izpostavljenem mestu, če to ne poveča števila vzorčevalnih mest. b) Za točkovne vire onesnaževanja: v bližini točkovnih virov se mora število stalnih vzorčevalnih mest izračunati tako, da se upoštevajo gostote emisij, verjetni vzorci razporeditve ravni onesnaženosti zraka in potencialna izpostavljenost prebivalstva. 3. Merila za določitev najmanjšega števila stalnih vzorčevalnih mest za merjenje koncentracije ozona in predhodnikov ozona 3.1. Najmanjše število stalnih vzorčevalnih mest za ocenjevanje kakovosti zraka glede na ciljne vrednosti, dolgoročno naravnane vrednosti, opozorilne in alarmne vrednosti, če so stalne meritve edini vir informacij: +---------------+--------------+--------------+----------------+ | Prebivalstvo | Aglomeracije | Druga | Podeželsko | | (v tisočih) | (mestna in | območja | ozadje | | | primestna) |(primestna in | | | | (a) | podeželska) | | | | | (a) | | +---------------+--------------+--------------+----------------+ | <250 | | 1 | 1 vzorčevalno | | | | | mesto | | | | | kot povprečna | | | | | gostota | | | | | za vsa območja | | | | | (b, c) | +---------------+--------------+--------------+----------------+ | <500 | 1 | 2 | | +---------------+--------------+--------------+----------------+ | <1000 | 2 | 2 | | +---------------+--------------+--------------+----------------+ | <1500 | 3 | 3 | | +---------------+--------------+--------------+----------------+ | <2000 | 3 | 4 | | +---------------+--------------+--------------+----------------+ | <2750 | 4 | 5 | | +---------------+--------------+--------------+----------------+ a) najmanj eno vzorčevalno mesto na primestnih območjih, kjer je verjetna največja izpostavljenost prebivalstva. V aglomeracijah mora biti vsaj 50% vzorčevalnih mest na primestnih površinah. b) Na razgibanem terenu se priporoča eno vzorčevalno mesto. c) Za doseganje ustreznega razumevanja trendov onesnaženosti z ozonom na kompleksnem reliefu Slovenije je potrebno zagotoviti tudi eno višinsko vzorčevalno mesto nad 1500 m n.m.v. ter vsaj eno vzorčevalno mesto, reprezentativno za vnos ozona in predhodnikov ozona iz Italije. 3.2. Najmanjše število stalnih vzorčevalnih mest na območju in aglomeraciji, kjer so dosežene dolgoročno naravnane vrednosti Število stalnih vzorčevalnih mest za ozon mora biti tako, da skupaj z drugimi načini dopolnilnega ocenjevanja (npr. modeliranje kakovosti zraka in merjenje dušikovega dioksida v bližini), nudi zadostno osnovo za ugotavljanje trenda onesnaženosti z ozonom in za preverjanje skladnosti z dolgoročno naravnanimi vrednostmi. Če so podatki s stalnih vzorčevalnih mest edini vir informacij, mora biti na območju ali aglomeraciji najmanj eno vzorčevalno mesto. Če na območjih z dopolnilnim ocenjevanjem ni vzorčevalnega mesta, je treba z usklajevanjem podatkov z več vzorčevalnih mest na sosednjih območjih zagotoviti ustrezno oceno koncentracij ozona za doseganje dolgoročno naravnane vrednosti. 4. Merila za določitev najmanjšega števila stalnih vzorčevalnih mest za merjenje koncentracij arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zraku Najmanjše število stalnih vzorčevalnih mest za ocenjevanje kakovosti zraka zaradi izvajanja ukrepov varovanja zdravja ljudi, povezanih s ciljnimi vrednostmi na območjih in aglomeracijah, kjer je meritev na stalnem vzorčevalnem mestu edini vir informacij: a) za razpršene vire onesnaževanja: +-----------------+---------------------+----------------------+ | | Če najvišje | Če so najvišje | | | koncentracije | koncentracije med | | Število | presegajo zgornji | zgornjim in spodnjim | | prebivalcev v |ocenjevalni prag (1) | ocenjevalnim pragom | |aglomeraciji ali +-------+-------------+-------+--------------+ | območju | | | | | | (v tisočih) |As, Cd,| B(a)P |As, Cd,| B(a)P | | | Ni | | Ni | | +-----------------+-------+-------------+-------+--------------+ | 0–749 | 1 | 1 | 1 | 1 | +-----------------+-------+-------------+-------+--------------+ | 750–1 999 | 2 | 2 | 1 | 1 | +-----------------+-------+-------------+-------+--------------+ | 2 000–3 749 | 2 | 3 | 1 | 1 | +-----------------+-------+-------------+-------+--------------+ | 3 750–4 749 | 3 | 4 | 2 | 2 | +-----------------+-------+-------------+-------+--------------+ | 4 750–5 999 | 4 | 5 | 2 | 2 | +-----------------+-------+-------------+-------+--------------+ | >/= 6 000 | 5 | 5 | 2 | 2 | +--------------------------------------------------------------+ |(1) Vključi se najmanj eno vzorčevalno mesto tipa mestnega | |ozadja, za benzo(a)piren tudi eno prometu izpostavljeno | |vzorčevalno mesto, če to ne poveča števila vzorčevalnih | |mest. | +--------------------------------------------------------------+ b) za točkovne vire onesnaževanja: v bližini točkovnih virov se mora število stalnih vzorčevalnih mest določiti tako, da se upoštevajo gostote emisij, verjetni vzorci razporeditve ravni kakovosti zraka in možna izpostavljenost prebivalstva.
PRILOGA 4 CILJI KAKOVOSTI PODATKOV IN REZULTATI OCENJEVANJA KAKOVOSTI ZRAKA 1. Cilji kakovosti podatkov za posamezna onesnaževala 1.1. Cilji kakovosti podatkov za žveplov dioksid, dušikov dioksid in dušikove okside, delce in svinec Za izvajanje programov zagotavljanja kakovosti monitoringa se za zahtevano negotovost ocenjevalnih metod ter najmanjšo časovno pokritost in za razpoložljivost podatkov meritve, določijo naslednji cilji kakovosti podatkov: +--------------------+---------------------+-------------------+ | |Žveplov dioksid, |Delci in svinec | | |dušikov dioksid | | | |in dušikovi oksidi | | +--------------------+---------------------+-------------------+ |neprekinjena |15 % |25 % | |meritev: | | | |negotovost | | | |najmanjša |90 % |90 % | |razpoložljivost | | | |podatkov | | | +--------------------+---------------------+-------------------+ |občasna meritev: |25 % |50 % | |negotovost | | | | | | | |najmanjša |90 % |90 % | |razpoložljivost | | | |podatkov | | | | | | | |najmanjša časovna |14 % (ena naključna |14 % (ena naključna| |pokritost |meritev na teden, |meritev na teden, | | |enakomerno |enakomerno | | |razporejeno v letu, |razporejeno v letu,| | |ali 8 tednov |ali 8 tednov | | |enakomerno |enakomerno | | |razporejenih v letu) |razporejenih v | | | |letu) | +--------------------+---------------------+-------------------+ |Modeliranje | | | |negotovost: | | | | | | | |urna povprečja |50 %–60 % |– | |dnevna povprečja |50 % |– | |letna povprečja |30 % |50 % | +--------------------+---------------------+-------------------+ |objektivna ocena | | | |negotovost |75 % |100 % | +--------------------+---------------------+-------------------+ Zahteve za najmanjšo razpoložljivost podatkov in časovno pokritost ne vključujejo izgub podatkov zaradi rednega umerjanja ali običajnega vzdrževanja instrumentov. Namesto neprekinjenih meritev se za delce in svinec lahko uporabljajo občasne meritve, če se dokaže, da je točnost znotraj 95% intervala zaupanja glede na neprekinjeno spremljanje stanja v mejah 10%, in je občasno vzorčenje enakomerno razporejeno čez leto. 2. Cilji kakovosti podatkov za benzen in ogljikov monoksid Za izvajanje programov zagotavljanja kakovosti monitoringa se za zahtevano točnost ocenjevalnih metod ter najmanjšo časovno pokritost in za razpoložljivost podatkov meritve, določijo naslednji cilji kakovosti podatkov +-----------------------+---------------------+----------------+ | |Benzen |Ogljikov | | | |monoksid | +-----------------------+---------------------+----------------+ |neprekinjena meritev: | | | |negotovost | | | |najmanjša |25% |15% | |razpoložljivost |90% |90% | |podatkov | | | |najmanjša časovna |35% za vzorčevalna |90% za | |pokritost |mesta na mestnem |industrijska | | |neizpostavljenem |vzorčevalna | | |okolju in prometnih |mesta | | |lokacijah | | | |(razporejeno v letu, | | | |ki je | | | |reprezentativno za | | | |različne klimatske | | | |razmere in pogoje v | | | |prometu) | | +-----------------------+---------------------+----------------+ |Indikativne | | | |meritve: | | | | |30 % |25 % | |negotovost | | | |razpoložljivost |90 % |90 % | |podatkov | | | |najmanjša časovna |14 % (ena naključna |14 % (ena | |pokritost |meritev na teden, |naključna | | |enakomerno |meritev na | | |razporejeno v letu, |teden, | | |ali 8 tednov, |enakomerno | | |enakomerno |razporejeno v | | |razporejenih v letu) |letu, ali 8 | | | |tednov, | | | |enakomerno | | | |razporejenih v | | | |letu) | +-----------------------+---------------------+----------------+ |modeliranje: | | | |- negotovost: | | | | | | | |osemurna povprečja |— |50 % | |letna povprečja | | | | |50 % |— | +-----------------------+---------------------+----------------+ |objektivna ocena | | | |negotovost |100 % |75 % | +-----------------------+---------------------+----------------+ Namesto neprekinjenih meritev se za benzen lahko uporabljajo indikativne meritve, če se dokaže, da negotovost, vključno z negotovostjo zaradi občasnega vzorčenja, izpolnjuje cilj kakovosti, ki je 25%. Občasno vzorčenje mora biti enakomerno razporejeno čez leto. 1.3. Cilji kakovosti podatkov za ozon, NO in NO2 Pri vodenju programov zagotavljanja kakovosti monitoringa morajo biti izpolnjeni naslednji cilji kakovosti podatkov glede dovoljene negotovosti metod ocenjevanja, najmanjše časovne pokritosti in zajetost merjenih podatkov. +-------------------------------------+------------------------+ | |Za ozon, NO in NO2 | +-------------------------------------+------------------------+ |neprekinjeno merjenje na stalnem | | |mestu | | |negotovost posameznih meritev |15 % | |razpoložljivost podatkov |90 % poleti | | |75 % pozimi | +-------------------------------------+------------------------+ |Indikativne meritve | | |negotovost posameznih meritev |30 % | |razpoložljivost podatkov |90 % | |najmanjša časovna pokritost |> 10 % poleti | +-------------------------------------+------------------------+ |Modeliranje - negotovost | | |1-urna povprečja (podnevi) |50 % | |največja 8-urna dnevna vrednost |50 % | +-------------------------------------+------------------------+ |objektivna ocena - negotovost |75 % | +-------------------------------------+------------------------+ “Časovna pokritost” je odstotek časa, upoštevanega za določanje mejne vrednosti, v katerem se meri onesnaževalo. “Razpoložljivost podatkov” je razmerje med časom, za katerega naprava daje veljavne podatke, in časom, za katerega je treba izračunati statistični parameter ali zbirno vrednost. 1.4. Cilji kakovosti podatkov za arzen, kadmij, živo srebro, nikelj in policiklične aromatske ogljikovodike v zraku Za zagotavljanje kakovosti so kot vodilo določeni naslednji cilji kakovosti podatkov: +---------------+-------+---------+---------------+------------+ | | | |Policiklični | | | | | |aromatski | | | | | |ogljikovodiki, | | | |Benzo |Arzen, |razen |Celotno | | |(a) |kadmij |benzo(a) |usedanje | | |piren |in |pirena, | | | | |nikelj |celotno | | | | | |plinasto | | | | | |živo srebro | | +---------------+-------+---------+---------------+------------+ |Negotovost | | | | | +---------------+-------+---------+---------------+------------+ |Meritve na | | | | | |stalnem |50 % |40 % |50 % |70 % | |vzorčevalnem | | | | | |mestu in | | | | | |indikativne | | | | | |meritve | | | | | +---------------+-------+---------+---------------+------------+ |Modeliranje |60 % |60 % |60 % |60 % | +---------------+-------+---------+---------------+------------+ |Razpoložljivost|90 % |90 % |90 % |90 % | |podatkov | | | | | +---------------+-------+---------+---------------+------------+ |Najmanjša | | | | | |časovna | | | | | |pokritost | | | | | +---------------+-------+---------+---------------+------------+ |meritve na | | | | | |stalnem |33 % |50 % | | | |vzorčevalnem | | | | | |mestu | | | | | +---------------+-------+---------+---------------+------------+ |indikativne |14 % |14 % |14 % |33 % | |meritve* | | | | | +--------------------------------------------------------------+ |* Indikativne meritve so meritve, ki se izvajajo manj | |pogosto, vendar izpolnjujejo druge cilje glede kakovosti | |podatkov. | +--------------------------------------------------------------+ Negotovost (izražena s 95% stopnjo zaupanja) metod, uporabljenih za oceno koncentracij v zraku, bo ocenjena v skladu z načeli Navodila CEN o izražanju negotovosti pri merjenju SIST ENV 13005: 2004, metodologijo SIST ISO 5725 – 1: 2003, SIST ISO 5725 – 2: 2003, SIST ISO 5725 – 3: 2003, SIST ISO 5725 – 4: 2003, SIST ISO 5725 – 5: 2003, SIST ISO 5725 – 6: 2003 in navodili iz Poročila CEN “Kakovost zraka – Pristop k oceni negotovosti referenčnih merilnih metod zunanjega zraka” SIST CR 14377: 2002, ki so dostopna na spletnih straneh Slovenskega inštituta za standardizacijo. Vrednosti za negotovost, izražene v odstotkih, so navedene za povprečje posameznih meritev v določenem intervalu vzorčenja, za 95% interval zaupanja. Negotovost za meritve se uporabi na območju ustrezne ciljne vrednosti. Meritve na stalnem vzorčevalnem mestu in indikativne meritve morajo biti enakomerno razporejene čez leto, da se izogne asimetriji rezultatov. Zahteve za najmanjšo razpoložljivost podatkov in časovno pokritost ne vključujejo izgub podatkov zaradi redne kalibracije ali običajnega vzdrževanja instrumentov. Za meritve benzo(a)pirena in drugih policikličnih aromatskih ogljikovodikov se zahteva štiriindvajseturno vzorčenje. Posamezni vzorci iz največ enomesečnega obdobja se lahko s previdnostjo združujejo in analizirajo kot sestavljen vzorec, če metoda zagotavlja stabilnost vzorcev za to obdobje. Tri sorodna onesnaževala, benzo(b)fluoranten, benzo(j)fluoranten in benzo(k)fluoranten, so lahko analitično težko določljiva. V takih primerih se jih lahko poroča kot vsoto. Štiriindvajseturno vzorčenje je priporočljivo tudi za meritve koncentracij arzena, kadmija in niklja. Vzorčenje mora biti v tednu in letu enakomerno porazdeljeno. Za meritve stopenj usedanja mesečno ali tedensko so priporočeni vzorci preko celega leta. Namesto celotnega vzorčenja (mokro in suho) se lahko uporabi mokro vzorčenje, če se lahko dokaže, da se razlikujeta do 10%. Stopnja usedanja se običajno izraža v mg/m2 na dan. Lahko se uporabi nižja najmanjša časovna pokritost, kot je prikazana v preglednici iz točke, vendar ne nižja od 14% za meritve na stalnem vzorčevalnem mestu in 6% za indikativne meritve, če se lahko dokaže, da bo izpolnjena 95% razširjena negotovost za letno povprečje, izračunana iz ciljev kakovosti podatkov v preglednici iz te točke v skladu s standardom SIST ISO 11222: 2002 – Določitev negotovosti povprečnega časa za meritve kakovosti zraka. 2. Zahteve za modeliranje kakovosti zraka Kadar se za ocenjevanje uporablja modeliranje kakovosti zraka, se pripravijo opis modela in podatki o negotovosti modelnih izračunov. Negotovost modelnih izračunov se določi kot največje odstopanje izmerjenih in izračunanih koncentracij v celotnem letu, ne da bi se upoštevala časovna razporeditev dogodkov. 3. Zahteve za metode objektivnega ocenjevanja Če se uporabljajo metode objektivnega ocenjevanja, negotovost ne sme presegati 100%. 4. Standardizacija Za onesnaževala, ki se analizirajo v frakciji PM10, se volumen vzorčenega zraka nanaša na zunanje pogoje. 5. Negotovost ocenjevalnih metod Negotovost (pri 95% intervalu zaupanja) ocenjevalnih metod je treba ocenjevati po merilih iz »Navodila SIST ISO o izražanju negotovosti pri merjenju« (1993), ki je dostopno na spletnih straneh Slovenskega inštituta za standardizacijo, metodologijo SIST ISO 5725:1994, ali enakovredno metodo. Odstotki negotovosti v zgornji preglednici so navedeni za povprečje posameznih meritev v času, za katerega je določena mejna vrednost, za 95% interval zaupanja. Negotovost za meritve na stalnem vzorčevalnem mestu se mora uporabiti na območju ustrezne mejne vrednosti. Negotovost modeliranja in objektivnega ocenjevanja se določi kot največji odklon izmerjenih in izračunanih koncentracij v času, za katerega je določena mejna vrednost, ne da bi se upoštevala časovna razporeditev dogodkov. Zahteve za razpoložljivost podatkov in časovno pokritost ne vključujejo izgub podatkov zaradi redne kalibracije ali običajnega vzdrževanja instrumentov. 6. Rezultati ocenjevanja kakovosti zraka Za območja ali aglomeracije, kjer se za ocenjevanje kakovosti zraka uporabljajo drugi viri, ki dopolnjujejo meritve ali pa so ti drugi viri edini način ocenjevanja, se morajo zbrati naslednjo podatki: – opis izvedenega ocenjevanja; – uporabljene posebne metode z navedenimi opisi metod; – viri podatkov in informacij; – opis rezultatov, skupaj z negotovostmi in zlasti obsegom katerega koli področja ali, če je to pomembno, celotno dolžino cest na območju ali aglomeraciji, nad katero koncentracije presegajo mejno vrednost oziroma mejno vrednost in sprejemljivo preseganje, ki se uporablja, in katerega koli področja, kjer koncentracije presegajo zgornji ali spodnji ocenjevalni prag; – opis rezultatov, vključno z negotovostjo in zlasti obsegom katerega koli dela območja ali strnjenega naselja, kjer koncentracije presegajo dolgoročne cilje ali ciljne vrednosti za ozon; – podatke o prebivalstvu, ki je potencialno izpostavljeno koncentracijam, ki presegajo mejno vrednost ali ciljno vrednost, če gre za ozon.
PRILOGA 5 REFERENČNE METODE ZA OCENJEVANJE KONCENTRACIJ ONESNAŽEVAL V ZRAKU 1. Referenčne metode za analizo žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, vzorčenje delcev ter za vzorčenje in analizo svinca, kadmija, arzena in niklja v frakciji PM10 lebdečih delcev 1.1. Referenčna metoda za analizo žveplovega dioksida: SIST EN 14212:2005 Zunanji zrak – Določevanje žveplovega dioksida – Ultravijolična fluorescenčna metoda. 1.2. Referenčna metoda za analizo dušikovega dioksida in dušikovih oksidov: SIST ISO 7996:1996 Zunanji zrak – Določevanje masnih koncentracij dušikovih oksidov – Kemoluminiscenčna metoda. 1.3. Referenčna metoda za vzorčenje in analizo svinca, kadmija, arzena in niklja v frakciji PM10 lebdečih delcev: SIST EN 14902:2005: Kakovost zunanjega zraka-Standardna metoda za določevanje Pb, Cd, As in Ni v frakciji PM10 lebdečih delcev. 1.4. Referenčna metoda za vzorčenje delcev PM10: SIST EN 12341:2000 – Kakovost zraka – Določevanje frakcije PM10 lebdečih trdnih delcev – Referenčna metoda in terenski preskusni postopek za potrditev ustreznosti merilnih metod. Načelo meritve temelji na zbiranju frakcije delcev PM10 v zunanjem zraku na filtru in na gravimetričnem določanju mase. 1.5. Referenčna metoda za vzorčenje delcev PM2,5: SIST EN 14907:2005 – Kakovost zunanjega zraka – Standardna gravimetrijska metoda za določevanje masne frakcije PM2,5 lebdečih delcev. 2. Referenčne metode za vzorčenje in analizo benzena in ogljikovega monoksida 2.1. Referenčna metoda za vzorčenje in analizo benzena: SIST EN 14662-3:2005 – Kakovost zunanjega zraka – Standardna metoda za določanje koncentracije benzena – 3. del: Avtomatsko vzorčenje s prečrpavanjem in določanje s plinsko kromatografijo na kraju samem (in situ). 2.2. Referenčna metoda za analizo ogljikovega monoksida: Standard SIST EN 14626:2005 – Kakovost zunanjega zraka – Standardna metoda za določanje koncentracije ogljikovega monoksida z nedisperzivno infrardečo spektroskopijo. 3. Referenčna metoda za analizo ozona Standard SIST EN 14625:2005 – Kakovost zunanjega zraka – Standardna metoda za določanje koncentracije ozona z ultravijolično fotometrijo. 4. Referenčne metode za vzorčenje in analizo policikličnih aromatskih ogljikovodikov in živega srebra 4.1. Referenčna metoda za vzorčenje in analizo policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zraku: SIST ISO 12884:2002: Zunanji zrak – Določevanje celotnih (plinska in trdna faza) policikličnih aromatskih ogljikovodikov – Zbiranje na filtrih z absorbentom s plinsko kromatografsko/masno spektometrijsko analizo ali SIST ISO 16362:2005: Zunanji zrak – Določevanje policikličnih aromatskih ogljikovodikov v trdni fazi s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivost. 4.2. Referenčna metoda za vzorčenje in analizo živega srebra v zraku Referenčna metoda za merjenje celotnega plinastega živega srebra je avtomatizirana metoda, ki temelji na atomski absorpcijski spektrometriji ali atomski fluorescenčni spektrometriji. Če ni na voljo standardizirane metode CEN, se lahko uporabijo nacionalne standardne metode ali standardne metode ISO. 5. Referenčna metoda za vzorčenje in analizo usedlin arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov Referenčna metoda za vzorčenje usedlin arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov temelji na izpostavitvi cilindričnih dežemerov standardiziranih dimenzij. Če ni na voljo standardizirane metode CEN, se lahko uporabijo nacionalne standardne metode.
PRILOGA 6 NORMIRANJE Za žveplov dioksid, dušikove okside, benzen, ogljikov monoksid in ozon je treba prostornino normirati na temperaturo 293 K in tlak 101,3 kPa.
PRILOGA 7 MERILA ZA IZRAČUN AGREGIRANIH PODATKOV IN STATISTIČNIH PARAMETROV Agregirani podatki o onesnaženosti zraka z ozonom so določeni v preglednici 1. Preglednica 1: vrste agregiranih podatkov onesnaženosti z ozonom. +----------+-------------+---------+----------------+-------------+-------------+ | |Tip |Raven |Povprečje/skupni|Začasni |Letno | | |vzorčevalnega|kakovosti|čas |podatki za |poročanje | | |mesta |zraka | |obdobje | | | | | | |april– | | | | | | |september za | | | | | | |vsak mesec | | +----------+-------------+---------+----------------+-------------+-------------+ |Opozorilna|katerikoli |180 µg/m3|1 ura |– vsak dan s |– vsak dan | |vrednost | | | |preseganjem: |s | | | | | |datum, |preseganjem: | | | | | |skupno |datum, | | | | | |število ur |skupno | | | | | |preseganj, |število ur | | | | | |maksimalna |preseganj, | | | | | |1-urna |maksimalna | | | | | |vrednost |1-urna | | | | | |ozona in |vrednost | | | | | |pripadajoče |ozona | | | | | |koncentracije|in | | | | | |NO2, če se |pripadajoče | | | | | |jih |koncentracije| | | | | |zahteva |NO2, če se | | | | | |– maksimalna |jih | | | | | |1-urna |zahteva | | | | | |mesečna | | | | | | |vrednost | | +----------+-------------+---------+----------------+-------------+-------------+ |alarmna |katerikoli |240 µg/m3|1 ura |– vsak dan s |– vsak dan | |vrednost | | | |preseganjem: |s | | | | | |datum, |preseganjem: | | | | | |celotno |datum, | | | | | |število ur |celotno | | | | | |preseganj, |število ur | | | | | |maksimalna |preseganj, | | | | | |1-urna |maksimalna | | | | | |vrednost |1-urna | | | | | |ozona in |vrednost | | | | | |pripadajoče |ozona in | | | | | |koncentracije|pripadajoče | | | | | |NO2, če se |koncentracije| | | | | |jih zahteva |NO2, če se | | | | | | |jih | | | | | | |zahteva | +----------+-------------+---------+----------------+-------------+-------------+ |varovanje |katerikoli |120 µg/m3|8 ur |vsak dan s |vsak dan s | |zdravja | | | |preseganjem: |preseganjem: | | | | | |datum, 8- |datum, 8- | | | | | |urni |urni | | | | | |maksimum |maksimum | +----------+-------------+---------+----------------+-------------+-------------+ |varstvo |primestno, |AOT40 = |1 ura | |vrednosti | |rastlin |mestno, |6000 |vsota od | | | | |podeželsko in|µg/m3 |maja do | | | | |s podeželskim| |julija | | | | |ozadjem | | | | | +----------+-------------+---------+----------------+-------------+-------------+ |varstvo |primestno, |AOT40 = |1 ura | |vrednosti | |gozdov |mestno, |20000 |vsota od | | | | |podeželsko in|µg/m3 |aprila do | | | | |s podeželskim| |septembra | | | | |ozadjem | | | | | +----------+-------------+---------+----------------+-------------+-------------+ |Materiali |katerikoli |40 µg/m3 |1 leto | |vrednosti | +----------+-------------+---------+----------------+-------------+-------------+ Za agregirane podatke onesnaženosti z ozonom se za koncentracije ozona, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov ter vsoto ozona in dušikovega oksida (vsota v ppb in izražena v µg/m3ozona) štejejo tudi naslednji podatki: – največja vrednost, – 99.9, 98. in 50. percentilna vrednost, – letna povprečna vrednost, – število veljavnih urnih podatkov in – največja vrednost, 98. in 50. percentilna vrednost in letna povprečna vrednost največjih dnevnih osemurnih srednjih vrednosti ozona. Za preverjanje veljavnosti agregiranih podatkov in izračun statističnih parametrov se uporabljajo merila iz preglednice 2. Preglednica 2: merila za preverjanje veljavnosti agregiranih podatkov in izračun statističnih parametrov. +--------------------------------+-----------------------------+ |Parameter |Obvezen delež veljavnih | | |podatkov | +--------------------------------+-----------------------------+ |1-urna vrednost |75% (45 minutnih podatkov) | +--------------------------------+-----------------------------+ |8-urna vrednost |75% vrednosti (6 urnih | | |podatkov) | +--------------------------------+-----------------------------+ |največja dnevna osemurna srednja|75% tekočih urnih 8-urnih | |vrednost |vrednosti (18 8-urnih | | |vrednosti v dnevu) | +--------------------------------+-----------------------------+ |AOT 40 |90% 1-urnih vrednosti za | | |obdobje, ki je določeno za | | |izračun vrednosti AOT40 | +--------------------------------+-----------------------------+ |letna povprečna vrednost |75% 1-urnih vrednosti poleti | | |(za obdobje april–september) | | |in pozimi (za vsako obdobje | | |januar-marec in oktober– | | |december) posebej | +--------------------------------+-----------------------------+ |število preseganj in največja |90% največjih dnevnih 8- | |vrednost v mesecu |urnih vrednosti (27 | | |razpoložljivih dnevnih | | |vrednosti v mesecu) | | | | | |90% 1-urnih vrednosti med | | |8.00 in 20.00 po | | |srednjeevropskem času | +--------------------------------+-----------------------------+ |število preseganj in največja |5 od 6 mesecev v poletnem | |vrednost v letu |obdobju (april–september) | +--------------------------------+-----------------------------+ Če ni na razpolago vseh meritev, se za izračun AOT40 uporabi naslednji faktor: AOT40[ocena] = AOT40izmerjen * (skupno možno število ur*/ število urnih meritev), kjer je ”skupno možno število ur” število ur, ki je določeno za izračun AOT40 (od 8.00 do 20.00 ure po srednjeevropskem času od 1. maja do 31. julija za varstvo rastlin in od 1. aprila do 30. septembra za varstvo gozdov).
PRILOGA 8 INFORMACIJE, KI MORAJO BITI NA VOLJO JAVNOSTI OB PRESEGANJU OPOZORILNE IN ALARMNE VREDNOSTI 1. Najmanjši obseg informacij, ki morajo biti na voljo javnosti ob preseganju alarmne vrednosti za žveplov dioksid in dušikove okside Informacije, ki morajo biti na voljo javnosti, morajo vključevati najmanj: – datum, uro in kraj pojava ter vzroke zanj, kadar so znani; – kakršne koli napovedi: – spremembe koncentracij (izboljšanje, stabiliziranje ali poslabšanje), skupaj z razlogi za te spremembe; – navedbo ogroženega geografskega območja; – trajanje pojava; – vrsto prebivalstva, ki je lahko občutljivo na pojav; – previdnostne ukrepe, ki naj jih sprejme prizadeto občutljivo prebivalstvo. 2. Najmanjši obseg informacij, ki morajo biti na voljo javnosti ob preseganju mejne vrednosti za benzen in ogljikov monoksid Informacije, ki morajo biti na voljo javnosti, morajo vključevati najmanj: – datum, uro in kraj preseganja mejne vrednosti; – oceno vzroka preseganja in – opis morebitnih vplivov na zdravje ljudi. 3. Najmanjši obseg informacij, ki morajo biti na voljo javnosti ob preseganju opozorilne in alarmne vrednosti za ozon Informacije za javnost morajo biti posredovane prebivalstvu, kakor hitro je mogoče, in morajo vsebovati: a) informacije o izmerjenih preseganjih: – lokacija in območje, na katerem je prišlo do preseganja; – katera vrednost je bila presežena (opozorilna ali alarmna); – začetek in trajanje preseganja; – najvišja enourna in osemurna vrednost koncentracije ozona; b) napoved vrednosti koncentracij ozona za popoldanski čas in naslednji dan: – geografsko območje, na katerem se pričakuje prekoračitev opozorilne oziroma alarmne vrednosti; – pričakovane spremembe onesnaženosti (izboljšanje, ustalitev, poslabšanje); c) informacije o ogroženem prebivalstvu, potencialnih posledicah (učinkih) na zdravje ljudi in priporočenih (potrebnih) ukrepih: – informacija o ogroženih skupinah ljudi; – opis možnih simptomov; – priporočeni varnostni ukrepi za prizadeto prebivalstvo; – način nadaljnjega informiranja prebivalstva; d) informacije o preventivnih ukrepih za zmanjšanje onesnaženosti in izpostavljanju onesnaženemu zraku: – navedba glavnih virov: priporočila za ukrepanje za zmanjšanje emisij.