Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor

Pomembnost, zahtevnost in celovitost rešitve odvajanja odpadnih voda občine Bohinj pomeni varovanje Bohinjskega jezera, povodja Save Bohinjke, Triglavskega narodnega parka. Odvajanje odpadnih voda bo zagotovljeno z izgradnjo kanalizacijskih sistemov Zgornje in Spodnje bohinjske doline in s centralno čistilno napravo v bližini Bohinjske Bistrice. Obstoječa (manjša) čistilna naprava ob jezeru v Ribčevem Lazu in čistilna naprava v Bohinjski Bistrici sta dotrajani in neustrezni (čistilna naprava v Bohinjski Bistrici je na poplavnem območju).
Občina Bohinj je z dopisom št. 350-4/2006 z dne 3. 5. 2006 podala pobudo na Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, za pripravo državnega lokacijskega načrta za načrtovanje centralne čistilne naprave in povezovalnih kanalov (v nadaljnjem besedilu: pobuda). Ministrstvo za okolje in prostor je ugotovilo, da je pobudo na podlagi 11.b člena Uredbe o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05) v obliki sklepa podal pristojni organ, to je Občinski svet Občine Bohinj. Pobuda je bila v skladu z 19. členom Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04, v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o izdelavi LN) dokumentirana s: Strategijo razvoja sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Bohinj (pripravila Občina Bohinj), strokovno podlago: Lokacija CČN Bohinj – preiskava variant, Idejno zasnovo za izdelavo koncepta izgradnje sanitarne kanalizacije – grafični del (izdelal: Profi-L Gradelj in ostali d. n. o., Bled, maj 2006), z Zapisnikom skupnega sestanka med predstavniki ministrstva za okolje in prostor in občino Bohinj.
Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep št. 35400-8/2006/4 z dne 12. 10. 2006 z ugotovitvijo, da gre za prostorsko ureditev, ki je skladna z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (Sklep Vlade RS št. 352-08/2001-2 z dne 14. 10. 2004) in ima zaradi gospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih značilnosti naravo prostorske ureditve državnega pomena in je v javnem interesu, zato se pristojnost za načrtovanje centralne čistilne naprave in povezovalnih kanalov v občini Bohinj prenese v pristojnost države. Na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije se šteje, da je pobudo za načrtovanje prostorske ureditve podal minister, pristojen za okolje (v nadaljnjem besedilu: pobudnik).
Pobuda je utemeljena v:
– Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),
– Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03, 68/05),
– Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (Sklep Vlade RS št. 352-08/2001-2 z dne 14. 10. 2006) in
– Operativnem programu čiščenja in odvajanja odpadnih voda občine Bohinj (sprejetem na 29. redni seji občinskega sveta dne 27. septembra 2006).

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za centralno čistilno napravo v občini Bohinj (v nadaljevanju: državni lokacijski načrt) je centralna čistilna naprava z vso pripadajočo infrastrukturo za delovanje površine, namenjene sortirnici. Obremenitev centralne čistilne naprave bo 13.000 PE.
Dne 27. 10. 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 –ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prvo prostorsko konferenco z namenom, da bi se pridobila in uskladila priporočila, usmeritve in zakoniti interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta in predvidene prostorske ureditve.

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Direktorat za prostor), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije državnega lokacijskega načrta in recenzije drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Občina Bohinj zagotovi strokovne podlage iz točke VI.1 in VI.2 tega programa priprave študijo variant, okoljski elaborat in vse faze državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Občina Bohinj.
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga izbere Občina Bohinj po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora.

Nosilci urejanja prostora so državni organi ali organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora.
Med nosilce urejanja prostora se lahko uvrstijo tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, za katere se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo na njihovo delovno področje.
IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta pripravljajo smernice za načrtovanje, strokovne podlage urejanja prostora in mnenja o predlogu državnega lokacijskega načrta, so:
1. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,
2. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,
3. Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
4. Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,
5. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor,
6. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje,
7. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za upravljanje z vodami,
8. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo,
9. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
10. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo,
11. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
12. Zavod za gozdove Slovenije,
13. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
14. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
15. Zavod za ribištvo Slovenije,
16. ELES, d. o. o., Ljubljana,
17. Elektro Gorenjska d. d., Kranj,
18. Geoplin plinovodi d. o. o., Ljubljana,
19. Občina Bohinj in njene gospodarske javne službe.
Direktorat za prostor v sodelovanju z Občino Bohinj predloži ministrstvu, pristojnemu za kulturo, vloge za pridobitev smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v vednost z vsemi prilogami.
IV.2 Organizaciji oziroma nosilca javnih pooblastil, ki morata v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelovati le s predložitvijo podatkov, sta:
1. Telekom Slovenije d. d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana in
2. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za vode.
IV.3 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku izdelave študije variant dajo mnenje k predlogu najustreznejše variantne rešitve, so:
1. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
2. Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste,
3. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice in žičnice,
4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,
6. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje,
7. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
8. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino.
Direktorat za prostor se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora dati stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve z vidika razvoja posameznega resorja.

Iz študije Lokacija ČCN Bohinj – preiskava variant, ki jo je naročil investitor, izhaja, da je bilo v predhodnem postopku ugotavljanja ustrezne variante obdelanih 8 lokacij za čistilno napravo – tri lokacije so bile opredeljene kot decentralne rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih voda, pet lokacij pa kot centralne rešitve. Centralne rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih voda zajemajo odpadne vode iz Spodnje in Zgornje doline ter naselij Koprivnik in Goreljek. Samo te so se izkazale tehnološko učinkovite. Iz nadaljnjega postopka so bile zaradi zgoraj navedenega izločene decentralne rešitve.
Načrtovalec izdela študijo variant za vseh pet centralnih rešitev, v kateri na podlagi strokovnih podlag presodi in primerja variantne rešitve glede na prostorski razvoj (gospodarna raba prostora), s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika sprejemljivosti načrtovanih ureditev v lokalnem okolju.
V sklepnih ugotovitvah študije variant načrtovalec predlaga in utemelji najustreznejšo variantno rešitev in mikrolokacijo predlagane prostorske ureditve ter poda usmeritve za njeno optimizacijo pri izdelavi strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta.

Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne in geodetske podlage in vsa druga ustrezna gradiva.
VI.1 V postopku izdelave študije variant se izdelajo naslednje strokovne in geodetske podlage:
– analiza stanja in teženj v prostoru: analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov, ki izhajajo iz dosedanjega prostorskega razvoja;
– analiza razvojnih možnosti v prostoru: ugotovitev novih razvojnih potreb, teženj in različnih pobud na obravnavanem območju, analiza možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve;
– študija ranljivosti prostora: analiza pričakovanih vplivov prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora, vrednotenje in priprava predlogov strokovnih rešitev;
– elaborati, v katerih se variante vrednotijo in primerjajo: razvojno-urbanistični, okoljski, gradbeno-tehnični, ekonomski elaborat; in
– morebitne druge strokovne podlage, ki izhajajo iz smernic nosilcev urejanja prostora.
VI.2 V postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– geodetski načrt, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04);
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana tako, da vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve ter ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejna zasnova posameznih delov prostorske ureditve, izdelana kot posamezni načrti z vsemi funkcionalnimi, urbanističnimi, krajinskimi, arhitekturnimi in okoljevarstvenimi rešitvami ter ureditvami, z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
– idejna zasnova nove prometne ureditve, v odnosu do obstoječe (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti ipd.);
– idejna zasnova novih in zaščita, prestavitev ali ukinitev obstoječih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja posameznih pričakovanih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitne druge strokovne podlage, ki izhajajo iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi med gradnjo.
Predlog državnega lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic na nepremičninah.

VII.1 Postopek priprave državnega lokacijskega načrta se vodi v skladu z Zakonom o urejanju prostora. Utemeljitev predlagane variante, strokovne podlage iz točke VI.1 in točke VI.2 tega programa priprave, in državni lokacijski načrt se v vseh fazah izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o izdelavi LN.
VII.2 V skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD in 66/06 – odl. US) je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 35409-267/2006 dne 24. 10. 2006 ugotovilo, da za državni lokacijski načrt ni potrebna celovita presoja vplivov na okolje. Iz mnenja izhaja, da je lokacija čistilne naprave izven varovanih območij in njihovih vplivnih območij. Zaradi navedenega za ta načrt ni treba izvesti presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov na varovana območja skladno z določbami 101. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, uradno prečiščeno besedilo, ZON-UPB 2).
VII.3 Faza študije variant:
1. Pridobitev smernic za načrtovanje:
– Občina Bohinj zagotovi gradivo za pridobitev smernic (lega prostorske ureditve v širšem prostoru s tehničnim poročilom);
– Direktorat za prostor v sodelovanju z Občino Bohinj pridobi smernice za načrtovanje in strokovne podlage urejanja prostora od nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 tega programa priprave in podatke od organizacij in nosilcev javnih pooblastil iz točke IV.2 tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora predložijo smernice v 30 dneh po prejemu vloge; nosilci urejanja prostora v tem roku pošljejo tudi strokovne podlage urejanja prostora, s katerimi razpolagajo in se nanašajo na območje ter so predmet načrtovanja; če v 30 dneh ni mogoče strokovno pripraviti naravovarstvenih smernic, se v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, rok lahko podaljša, vendar na največ 60 dni, o čemer pristojni zavod obvesti pripravljavca;
– načrtovalec pregleda smernice in strokovne podlage urejanja prostora in jih analizira (analiza smernic).
2. Izdelava študije variant:
– Občina Bohinj zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz točke VI.1 tega programa priprave;
– načrtovalec izdela študijo variant;
– Direktorat za prostor zagotovi recenzijo študije variant;
– po prejemu recenzije študije variant načrtovalec dopolni študijo variant in predloga najustreznejše variantne rešitve;
– k izdelani in po potrebi dopolnjeni študiji variant in predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi Direktorat za prostor v sodelovanju z Občino Bohinj stališča nosilcev urejanja prostora, določenih v točki IV.3 tega programa priprave;
– Direktorat za prostor in Občina Bohinj skličeta in organizirata drugo prostorsko konferenco.
3. Potrditev najustreznejše variantne rešitve:
– Občina Bohinj zagotovi dopolnitev študije variant in predloga najustreznejše variantne rešitve tako, da pri tem upošteva stališča nosilcev urejanja prostora iz točke IV.3 tega programa priprave, priporočila druge prostorske konference, pri čemer mora Občina Bohinj obrazložiti razloge za morebitno neupoštevanje;
– Direktorat za prostor pridobi k predlogu najustreznejše variantne rešitve stališča Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za okolje in Direktorata za evropske zadeve in investicije, ter pošlje predlog odločitve o najustreznejši variantni rešitvi Vladi Republike Slovenije;
– o najustreznejši variantni rešitvi odloči Vlada Republike Slovenije.
VII.4 Faza predloga državnega lokacijskega načrta:
1. Dopolnitev smernic k izbrani varianti:
– Občina Bohinj zagotovi gradivo za pridobitev dopolnitev smernic k izbrani varianti (lega potrjene variantne rešitve prostorske ureditve v ožjem prostoru s tehničnim poročilom);
– Direktorat za prostor v sodelovanju z Občino Bohinj pridobi potrebne dopolnitve smernic k izbrani varianti od nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora, ki so za to zaprošeni, predložijo dopolnitve smernic k izbrani varianti v 15 dneh po prejemu vloge;
– načrtovalec pregleda dopolnjene smernice k izbrani varianti in jih analizira.
2. Izdelava predloga državnega lokacijskega načrta:
– Občina Bohinj na podlagi usmeritev študije variant, smernic in njihovih dopolnitev zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz točke VI.2 tega programa priprave;
– načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih podlag izdela predlog državnega lokacijskega načrta;
– Direktorat za prostor zagotovi recenzijo predloga državnega lokacijskega načrta;
– načrtovalec po predložitvi pripomb Direktorat za prostor dopolni predlog državnega lokacijskega načrta.
3. Javna razgrnitev in javne obravnave:
– Ministrstvo za okolje in prostor s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na sedežu Ministrstva za okolje in prostor in na sedežu Občine Bohinj ter ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije;
– Direktorat za prostor v sodelovanju z Občino Bohinj obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave, na kateri je omogočen vpogled v predlog državnega lokacijskega načrta, ter o načinu dajanja mnenj in pripomb seznani javnost z objavo na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve;
– javna razgrnitev traja najmanj 30 dni;
– Direktorat za prostor in Občina Bohinj med javno razgrnitvijo organizirata javno obravnavo;
– Direktorat za prostor in Občina Bohinj med javno razgrnitvijo in javno obravnavo evidentirata vse pisne in ustne pripombe ter predloge organov, organizacij in posameznikov;
– načrtovalec pripravi predlog stališč glede upoštevanja pripomb;
– minister, pristojen za prostor, po predhodnem mnenju pobudnika odloči o upoštevanju pripomb in predlogov ter z odločitvijo seznani Občino Bohinj.
4. Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta:
– Občina Bohinj zagotovi izdelavo morebitnih dopolnitev strokovnih podlag po sprejemu odločitve o upoštevanju pripomb in predlogov;
– načrtovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag;
– načrtovalec po potrebi dopolni in konča analizo smernic ter jo priloži k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in h gradivu za pridobitev mnenj;
– Direktorat za prostor in Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za evropske zadeve in investicije, zagotovita pregled dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta;
– Občina Bohinj zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
5. Pridobitev mnenj:
– Direktorat za prostor v sodelovanju z Občino Bohinj pridobi mnenja k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta od nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora dajo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge;
– Občina Bohinj predloži načrtovalcu mnenja nosilcev urejanja prostora, da izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta.
6. Sprejem državnega lokacijskega načrta:
– minister, pristojen za prostor, v soglasju s pobudnikom predloži usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem; sestavni del gradiva so priporočila obeh prostorskih konferenc ter stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve;
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.