Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za gospodarstvo

Namen gradnje bioplinske naprave na Cvenu je, da se različni stranski produkti pri reji živine in poljedelski proizvodnji predelajo in izkoristijo na okolju prijazen način. Na farmi Cven redijo prašiče pitance po tehnologiji na izpiranje, pri čemer nastaja gnojevka, ki je zaradi bližine bivalnih naselij ni priporočljivo odvažati na kmetijska zemljišča v surovem stanju. Predelava surovine omogoča proizvodnjo bioplina, ki se izkorišča kot toplotna in električna energija, končni substrat pa sta neagresivna gnojevka in trdno organsko gnojilo, ki se vračata na kmetijska zemljišča.
Za gradnjo bioplinarne sta predlagani dve lokaciji v bližini farme, kar omogoča neposreden odvoz gnojevke. Lokaciji sta izven naselij, na najboljših kmetijskih zemljiščih.
Občina Ljutomer je z dopisom št. 350-01/05-4938 z dne 21. 10. 2005 dala popolno pobudo na Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, za pripravo državnega lokacijskega načrta za načrtovanje bioplinske naprave pri farmi Cven (v nadaljnjem besedilu: pobuda). Ministrstvo za okolje in prostor je ugotovilo, da je pobudo na podlagi 11.b člena Uredbe o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05) v obliki sklepa dal pristojen organ, to je Občinski svet Občine Ljutomer. Pobuda je bila v skladu z 19. členom Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04, v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o izdelavi LN) dokumentirana z ustreznim gradivom.
Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep št. 35000-3/2006/3 z dne 13. 4. 2006 z ugotovitvijo, da gre za prostorsko ureditev, ki se zaradi uresničevanja ciljev okoljevarstvenih politik v javnem interesu šteje za prostorsko ureditev državnega pomena, zato se pristojnost za načrtovanje bioplinske naprave v Občini Ljutomer prenese v pristojnost države. Na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije se šteje, da sta pobudo za načrtovanje prostorske ureditve dala minister za gospodarstvo in minister za okolje (v nadaljnjem besedilu: pobudnika).
Pobuda je utemeljena v:
– Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),
– Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03, 68/05),
– Direktivi 2001/77/ES o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu električne energije (z dne 27. 9. 2001),
– Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 27/07, uradno prečiščeno besedilo, EZ-UPB2),
– Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (Uradni list RS, št. 57/04),
– Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (Uradni list RS, št. 2/06),
– Operativnem programu odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov za obdobje do konca leta 2008 in
– Uredbi o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 32/06).

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za bioplinsko napravo na Cvenu v občini Ljutomer (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) je bioplinska naprava v bližini farme bekonov v naselju Cven. Prostorska ureditev zajema ureditev poslovne stavbe, generatorjev, transformatorja, fermentatorjev, talnih silosov, skladišč, polnilno ploščad, mostno tehtnico idr., ki meri pribl. 5 hektarjev.
Dne 27. 2. 2007 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prvo prostorsko konferenco z namenom, da bi se pridobila in uskladila priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Direktorat za prostor), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu: študija variant), recenzijo državnega lokacijskega načrta in recenzije drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Podjetje Biogas Ljutomer, d.o.o., 2211 Pesnica pri Mariboru 20a, ki je naročnik strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: naročnik) zagotovi strokovne podlage iz točke VI 1 in točke VI 2 tega programa priprave, študijo variant, okoljski elaborat ter vse stopnje državnega lokacijskega načrta.
Izdelovalca študije variant in državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ju je izbral naročnik, morata izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora.

Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora.
Med nosilce urejanja prostora se lahko uvrstijo tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, za katere se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo na njihovo delovno področje.
 
IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta pripravljajo smernice za načrtovanje, strokovne podlage urejanja prostora in mnenja o predlogu državnega lokacijskega načrta, so:
1. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,
2. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,
3. Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
4. Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,
5. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor,
6. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje,
7. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za upravljanje z vodami,
8. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo,
9. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo,
10. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
11. Zavod za gozdove Slovenije,
12. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
13. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
14. Zavod za ribištvo Slovenije,
15. ELES, d. o. o., Ljubljana,
16. Elektro Maribor, d. d., Maribor,
17. Geoplin plinovodi, d. o. o., Ljubljana,
18. Občina Ljutomer in njene gospodarske javne službe.
Direktorat za prostor v sodelovanju z Občino Ljutomer predloži ministrstvu, pristojnemu za kulturo vloge za pridobitev smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v vednost z vsemi prilogami.
 
IV.2 Organizaciji oziroma nosilca javnih pooblastil, ki morata v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelovati le s predložitvijo podatkov, sta:
1. Telekom Slovenije, d. d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana, in
2. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za vode.
 
IV.3 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku izdelave študije variant dajo stališče do predloga najustreznejše variantne rešitve:
1. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
2. Ministrstvo za promet,
3. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,
5. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje,
6. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
7. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino.
Direktorat za prostor se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora dati stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve z vidika razvoja posameznega resorja.

Načrtovalec lahko ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. točki tega programa priprave, na podlagi priporočil s prve prostorske konference, analize prostora, pridobljenih smernic in njihove analize na podlagi analiz stanja, teženj in razvojnih možnosti v prostoru ter študije ranljivosti predlaga nove variante ali optimizacije že predlaganih.
Direktorat za prostor potrdi predlagan obseg variant, za katere izdelovalec strokovnih podlag v primerni natančnosti izdela variantne rešitve kot celovite urbanistične, krajinske in arhitekturne oziroma gradbenotehnične strokovne rešitve.
Načrtovalec izdela študijo variant, v kateri na podlagi strokovnih podlag presodi in primerja variantne rešitve z vidika prostorskega razvoja (racionalna raba prostora), funkcionalnosti, okoljevarstva in ekonomske sprejemljivosti načrtovanih ureditev v lokalnem okolju.
V sklepnih ugotovitvah študije variant načrtovalec predlaga in utemelji najustreznejšo variantno rešitev za ureditev območja bioplinarne na Cvenu in pripravi usmeritve za njegovo optimizacijo pri izdelavi strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta.

Pri pripravi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in vse drugo gradivo.
 
VI.1 V postopku izdelave študije variant se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– analiza stanja in teženj v prostoru: analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov, ki izhajajo iz dosedanjega prostorskega razvoja;
– analiza razvojnih možnosti v prostoru: ugotovitev novih razvojnih potreb, teženj in različnih pobud na obravnavanem območju, analiza možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve;
– študija ranljivosti prostora: analiza pričakovanih vplivov prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora, vrednotenje in priprava predlogov strokovnih rešitev;
– elaborati, v katerih se variante vrednotijo in primerjajo: razvojnourbanistični, okoljski, gradbenotehnični, ekonomski elaborat in
– morebitne druge strokovne podlage, ki izhajajo iz smernic nosilcev urejanja prostora.
 
VI.2 V postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– geodetski načrt, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04);
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana tako, da vključuje vse uporabnostne, urbanistične, krajinske, arhitekturne ter okoljevarstvene rešitve in ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejna zasnova posameznih delov prostorske ureditve, izdelana kot posamezni načrti z vsemi funkcionalnimi, urbanističnimi, krajinskimi, arhitekturnimi ter okoljevarstvenimi rešitvami in ureditvami z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
– idejna zasnova nove prometne ureditve v odnosu do obstoječe (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti ipd.);
– idejna zasnova novih in zaščita, prestavitev ali ukinitev obstoječih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja posameznih pričakovanih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitne druge strokovne podlage, ki izhajajo iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi med gradnjo.
Predlog državnega lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic na nepremičninah.

VII.1 Postopek priprave državnega lokacijskega načrta poteka v skladu z Zakonom o urejanju prostora. Študija variant, strokovne podlage iz točke VI.1 in VI.2 tega programa priprave in državni lokacijski načrt se v vseh fazah izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o izdelavi LN.
 
VII.2 V skladu z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD in 66/06 – odl. US) je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 35409-143/2006 MK z dne 8. 6. 2006 ugotovilo, da za državni lokacijski načrt ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje. Prav tako za predlagano prostorsko ureditev ni potrebna presoja vplivov na okolje.
 
VII.3 Faza študije variant:
1. Pridobitev smernic za načrtovanje:
– naročnik zagotovi gradivo za pridobitev smernic (lega prostorske ureditve v širšem prostoru s tehničnim poročilom);
– Direktorat za prostor v sodelovanju z Občino Ljutomer pridobi smernice za načrtovanje in strokovne podlage urejanja prostora od nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 tega programa priprave in podatke od organizacij oziroma nosilcev javnih pooblastil iz točke IV.2 tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora predložijo smernice v 30 dneh po prejemu vloge; nosilci urejanja prostora v tem roku pošljejo tudi strokovne podlage urejanja prostora, s katerimi razpolagajo in se nanašajo na območje oziroma so predmet načrtovanja; če v 30 dneh ni mogoče strokovno pripraviti naravovarstvenih smernic, se v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, rok lahko podaljša, vendar na največ 60 dni, o čemer pristojni zavod obvesti pripravljavca;
– načrtovalec pregleda smernice in strokovne podlage urejanja prostora in jih analizira (analiza smernic).
2. Izdelava študije variant:
– naročnik zagotovi strokovne podlage iz točke VI.1 tega programa priprave;
– načrtovalec izdela študijo variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve;
– Direktorat za prostor zagotovi recenzijo študije variant;
– po prejemu recenzije študije variant jo načrtovalec dopolni in predlaga najustreznejše variantne rešitve;
– k izdelani in po potrebi dopolnjeni študiji variant in predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi Direktorat za prostor v sodelovanju z Občino Ljutomer stališča nosilcev urejanja prostora, določenih v točki IV.3 tega programa priprave;
– Direktorat za prostor v sodelovanju z Občino Ljutomer skliče in organizira drugo prostorsko konferenco.
 
3. Potrditev najustreznejše variantne rešitve:
– naročnik zagotovi dopolnitev študije variant in predloga najustreznejše variantne rešitve tako, da so pri tem upoštevana stališča nosilcev urejanja prostora iz točke IV.3 tega programa priprave, priporočila druge prostorske konference, pri čemer mora načrtovalec razložiti razloge za morebitno neupoštevanje;
– Direktorat za prostor pridobi k predlogu najustreznejše variantne rešitve stališče Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za okolje in stališči pobudnikov ter pošlje predlog odločitve o najustreznejši variantni rešitvi Vladi Republike Slovenije;
– o najustreznejši variantni rešitvi odloči Vlada Republike Slovenije.
 
VII.4 Stopnja predloga državnega lokacijskega načrta:
1. Dopolnitev smernic k izbrani varianti:
– naročnik zagotovi gradivo za pridobitev dopolnitev smernic k izbrani varianti (lega potrjene variantne rešitve prostorske ureditve v ožjem prostoru s tehničnim poročilom);
– Direktorat za prostor v sodelovanju z Občino Ljutomer pridobi potrebne dopolnitve smernic k izbrani varianti od nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora, ki so za to zaprošeni, predložijo dopolnitve smernic k izbrani varianti v 15 dneh po prejemu vloge;
– načrtovalec pregleda dopolnjene smernice k izbrani varianti in jih analizira.
 
2. Izdelava predloga državnega lokacijskega načrta:
– naročnik zagotovi na podlagi usmeritev iz študije variant, smernic in njihovih dopolnitev strokovne podlage iz točke VI.2 tega programa priprave;
– načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih podlag izdela predlog državnega lokacijskega načrta;
– Direktorat za prostor zagotovi recenzijo predloga državnega lokacijskega načrta;
– načrtovalec po predložitvi pripomb Direktorat za prostor dopolni predlog državnega lokacijskega načrta.
 
3. Javna razgrnitev in javne obravnave:
– Ministrstvo za okolje in prostor s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na sedežu Ministrstva za okolje in prostor in na sedežu Občine Ljutomer ter ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije;
– Direktorat za prostor v sodelovanju z Občino Ljutomer obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave, na kateri je omogočen vpogled v predlog državnega lokacijskega načrta, ter o načinu dajanja mnenj in pripomb seznani javnost z objavo na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve;
– javna razgrnitev traja najmanj 30 dni;
– Direktorat za prostor in Občina Ljutomer med javno razgrnitvijo organizirata javno obravnavo;
– Direktorat za prostor in Občina Ljutomer med javno razgrnitvijo in javno obravnavo evidentirata vse pisne in ustne pripombe ter predloge organov, organizacij in posameznikov;
– načrtovalec pripravi predlog stališč glede upoštevanja pripomb;
– minister, pristojen za prostor, po predhodnem mnenju pobudnika odloči o upoštevanju pripomb in predlogov ter z odločitvijo seznani Občino Ljutomer.
 
4. Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta:
– naročnik zagotovi morebitno dopolnitev strokovnih podlag po sprejemu odločitve o upoštevanju pripomb in predlogov;
– načrtovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag;
– načrtovalec po potrebi dopolni in konča analizo smernic ter jo priloži k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in h gradivu za pridobitev mnenj;
– Direktorat za prostor in pobudnika zagotovita pregled dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta;
– naročnik dostavi gradivo za pridobitev mnenj.
 
5. Pridobitev mnenj:
– Direktorat za prostor v sodelovanju z Občino Ljutomer pridobi mnenja o dopolnjenem predlogu državnega lokacijskega načrta od nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora dajo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge;
– načrtovalec na podlagi mnenj nosilcev urejanja prostora izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta.
 
6. Sprejem državnega lokacijskega načrta:
– minister, pristojen za prostor, v soglasju s pobudnikoma predloži usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem; sestavni del gradiva so priporočila obeh prostorskih konferenc ter stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve;
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.