Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za gospodarstvo

Med prednostne projekte Mestne občine Celje se uvršča projekt Razvoj izvenmestnega območja, dolgoročno opredeljen s cilji razvoja turizma, športnih in rekreativnih dejavnosti in za to potrebne regijske infrastrukture, med drugim širitve smučišča Celjska koča.
Območje zemljišč Celjske koče je v prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in s prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86 in 4/88, ter Uradni list RS, št. 86/01) v kartografskem delu že opredeljeno kot območje rekreacije. V prostorskih aktih je namenska raba na obravnavanem območju opredeljena kot gozdna zemljišča, druga kmetijska zemljišča ter poselitveno območje.
Predmet državnega lokacijskega načrta je razširitev rekreacijskega območja Celjska koča. Nanaša se na opredelitve sedanjih in novih površin za rekreacijo v naravnem okolju v zimskem in letnem času. Razširitev vključuje umestitev žičniške naprave s postajama in pripadajočo ureditvijo, razširitev smučišča oziroma travnatih površin, jezero za zasneževanje in potrebno umestitev oziroma dopolnitev energetske ter komunalne infrastrukture. Predlagana prostorska ureditev naj bi obsegala približno 14 ha.
Vplivno območje predvidene prostorske ureditve sega v prostor občine Laško (gravitacijsko območje turističnih dejavnosti).
Mestna občina Celje predlaga, da se državni lokacijski načrt izdela za rešitev, ki je bila pridobljena z javnim natečajem.
Mestna občina Celje je z dopisom št. 35005-00020/2005 4200 MGA z dne 30. 12. 2005 dala pobudo za načrtovanje prostorske ureditve območja Celjske koče z državnim lokacijskim načrtom (v nadaljnjem besedilu: pobuda). Ministrstvo za okolje in prostor je ugotovilo, da je pobudo na podlagi 11.b člena Uredbe o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05) v obliki sklepa dal pristojni organ, to je Mestni svet občine Celje. Pobuda je v skladu z 19. členom Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04) dokumentirana z idejno zasnovo ureditve smučišča za spremembe in dopolnitve IPA – (izdelal RC Planiranje, št. projekta 132/05, junij 2005) – izrez, z elaboratom Izhodiščni elementi strategije turistične destinacije (izdelovalec: ZPO, št. proj. 21/04, marec 2005), ki je narejen kot strokovna podlaga za strategijo prostorskega razvoja tega dela občine ter z grafičnim izsekom iz kartografske dokumentacije Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list RS, št. 86/01), iz katerih so razvidni obseg predlagane prostorske ureditve ter njene glavne značilnosti.
Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep št. 35000-7/2006/5 z dne 12. 10. 2006 z ugotovitvijo, da je prostorska ureditev, ki je na podlagi Strategije razvoja slovenskega turizma 2002–2006 ter Razvojnega načrta in usmeritev slovenskega turizma za obdobje 2007–2011 projekt razvoja Celjske koče s širšim območjem ena temeljnih prvin strategije razvoja turističnega centra Zdraviliško-turistični center ob Savinji ter ima zaradi gospodarskih značilnosti naravo prostorske ureditve državnega pomena ter se šteje za prostorsko ureditev državnega pomena. Na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije se šteje, da je pobudo za načrtovanje prostorske ureditve dal minister za gospodarstvo.
Pobuda je utemeljena v:
– Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),
– Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05) in
– Razvojnem načrtu in usmeritvah slovenskega turizma za obdobje 2007–2011.

Dne 5. 2. 2007 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor v sodelovanju z Mestno občino Celje v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prvo prostorsko konferenco, da bi se pridobila in uskladila priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP DP), ki zagotovi sredstva za izdelavo revizije okoljskega poročila, recenzije državnega lokacijskega načrta in recenzije drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnika strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta sta Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje, ter ZPO, d. o. o., Dečkova 1, Celje (v nadaljnjem besedilu: naročnika), ki zagotovita vsa sredstva za pripravo strokovnih podlag iz točke VI.1 in točke VI.2 tega programa priprave, okoljskega poročila, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje ter vse faze državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je TRC, d. o. o., Dečkova 1, Celje.
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec) mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora.

Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o urejanju prostora.
Med nosilce urejanja prostora se lahko uvrstijo tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, za katere se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo na njihovo delovno področje.
IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki pri pripravi državnega lokacijskega načrta sodelujejo z dajanjem smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj o predlogu državnega lokacijskega načrta, so:
1. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,
2. Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
3. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje,
4. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za upravljanje z vodami,
5. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo,
6. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
7. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
8. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
9. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
10. Zavod za gozdove Slovenije
11. ELES, d. o. o., Ljubljana,
12. Elektro Celje, d. d., Celje,
13. Mestna občina Celje in njene gospodarske javne službe.
MOP DP v sodelovanju z Mestno občino Celje predloži ministrstvu, pristojnemu za kulturo, vloge za pridobitev smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj o dopolnjenem predlogu državnega lokacijskega načrta v vednost z vsemi prilogami.
IV.2 Organizaciji oziroma nosilca javnih pooblastil, ki morata v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelovati le s predložitvijo podatkov, sta:
1. Telekom Slovenije, d. d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana, in
2. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za vode.
IV.3 Nosilec urejanja prostora, ki v postopku izdelave celovite presoje vplivov na okolje da mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, in sicer na podlagi stališč in mnenj:
1. Ministrstva za zdravje,
2. Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave,
3. Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za okolje, Sektorja za vode,
4. Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
5. Ministrstva za kulturo, Direktorata za kulturno dediščino.
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje se v postopku celovite presoje vplivov na okolje odloči, kateri nosilec urejanja prostora mora dati mnenje o ustreznosti okoljskega poročila.
IV.4 Nosilec urejanja prostora, ki v postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta ter presoje vplivov na okolje odloči o okoljevarstvenem soglasju, je Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje, in sicer na podlagi mnenj o sprejemljivosti nameravanega posega:
1. Ministrstva za zdravje,
2. Ministrstva za obrambo, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
3. Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave,
4. Ministrstva za okolje in prostor, Agencije Republike Slovenije za okolje, Urada za upravljanje z vodami,
5. Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
6. Ministrstva za kulturo.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje se v postopku presoje vplivov na okolje odloči, kateri nosilec urejanja prostora mora dati mnenje o sprejemljivosti nameravanega posega.

Del ureditve je v Mestni občini Celje že načrtovan skladno s strateškimi in izvedbenimi prostorskimi akti občine.
V letu 2004 je bil v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije izveden Arhitekturni, enostopenjski, projektni, anonimni natečaj za idejni načrt arhitekture centralnega gostinskega objekta Celjska koča ter idejno prostorsko ureditev turistično-rekreativnega centra Celjska koča, s katerim je bilo za to območje izdelano več rešitev, ki so bile ovrednotene po razpisanih merilih: predvsem oblikovna in funkcionalna usklajenost celotne prostorske urbanistične in krajinske rešitve, oblikovna in funkcionalna usklajenost arhitekturne rešitve, skladnost z določili programske projektne naloge, skladnost z zaželenimi smernicami, ki so naštete v začetku poglavja, racionalnost tehnoloških rešitev in ekonomičnost vzdrževanja idr. Komisija je primerjala predloge prostorskih ureditev iz 10 elaboratov. V elaboratih so podane usmeritve za krajinsko zasnovo, ureditev smučišča, možnosti letno-zimske rabe prostora, gozdne učne poti, prometno ureditev, parkirišča in oblikovanje potrebnih objektov. Komisija je odločila o najprimernejšem predlogu posega, zato se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta variantne rešitve ne izvede.
Načrtovalec ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v prvonagrajeni rešitvi navedenega natečaja, priporočil prve prostorske konference, analize prostora, pridobljenih smernic in njihove analize na podlagi analiz stanja, teženj in razvojnih možnosti v prostoru utemelji načrtovano prostorsko ureditev, lahko pa predlaga tudi morebitne izboljšave.

Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in vsa druga gradiva, relevantna za izdelavo naloge.
VI.1 V postopku utemeljitve predlagane ureditve se pripravijo:
– analiza stanja in teženj v prostoru: analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov, ki izhajajo iz dosedanjega prostorskega razvoja;
– analiza razvojnih možnosti v prostoru: ugotovitev novih razvojnih potreb, teženj in različnih pobud na obravnavanem območju, analiza možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve;
– študija ranljivosti prostora: analiza pričakovanih vplivov prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora, vrednotenje in priprava predlogov strokovnih rešitev;
– morebitne druge strokovne podlage, ki izhajajo iz smernic nosilcev urejanja prostora.
VI.2 V postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se pripravijo:
– geodetski načrt, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04);
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne ter okoljevarstvene rešitve in ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejna zasnova posameznih elementov prostorske ureditve, izdelana kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne ter okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
– idejna zasnova novih ter zaščite, prestavitve ali ukinitve obstoječih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova nove prometne ureditve, tudi v odnosu do obstoječe (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti ipd.);
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitne druge strokovne podlage, ki izhajajo iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi med gradnjo.
Predlog državnega lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic na nepremičninah.

VII.1 Postopek priprave državnega lokacijskega načrta poteka v skladu z Zakonom o urejanju prostora. Strokovne podlage iz točke VI.1 in točke VI.2 tega programa priprave in državni lokacijski načrt se pripravijo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
VII.2 V skladu z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD in 66/06 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZVO-1) je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 35409-245/2006 z dne 9. 10. 2006 ugotovilo, da je pri pripravi državnega lokacijskega načrta potrebna celovita presoja vplivov na okolje. Sestavni del postopka je izvedba presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja.
Skladno s 4. členom Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 78/06) je za žičnico ali smučarsko vlečnico v dolžini 1250 m ali več, 100- ali večmetrsko smučarsko skakalnico ali smučarsko progo s spremembami zemljišča, ki meri 10 ha ali več ali meri 5 ha ali več na varovanih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave ali varstvo voda, treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu z 51. členom ZVO-1.
Pri utemeljitvi načrtovane prostorske ureditve se opravi celovita presoja vplivov izvedbe predloga načrtovane prostorske ureditve na okolje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, oziroma presojo sprejemljivosti njegovih vplivov na varovana območja v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave. Zagotovita se okoljsko poročilo in revizija okoljskega poročila, ki morata biti izdelana v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino in revizijo okoljskega poročila, ter predpisi, ki določajo vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov v naravo na varovana območja.
Pri pripravi predloga državnega lokacijskega načrta se izvede presoja vplivov na okolje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja oziroma presojo sprejemljivosti njegovih vplivov na varovana območja v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave. Zagotovita se poročilo o vplivih na okolje in njegova revizija, ki morata biti pripravljena v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino in način priprave poročila o vplivih na okolje ter njegovo revizijo, in predpisi, ki določajo vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe posegov v naravo na varovana območja.
VII.3 Faza utemeljitve načrtovane prostorske ureditve in celovite presoje vplivov na okolje:
1. Pridobitev smernic za načrtovanje:
– naročnika zagotovita gradivo za pridobitev smernic (lega prostorske ureditve v širšem prostoru s tehničnim poročilom);
– naročnika pridobita smernice za načrtovanje in strokovne podlage urejanja prostora od nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 in podatke od organizacij oziroma nosilcev javnih pooblastil iz točke IV.2 tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora predložijo smernice v 30 dneh po prejemu vloge; nosilci urejanja prostora v tem roku pošljejo tudi strokovne podlage urejanja prostora, s katerimi razpolagajo in se nanašajo na območje oziroma se načrtujejo; če v 30 dneh ni mogoče strokovno pripraviti naravovarstvenih smernic, se v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, rok lahko podaljša, vendar na največ 60 dni, o čemer pristojni zavod obvesti pripravljavca;
– načrtovalec pregleda smernice in strokovne podlage urejanja prostora ter jih analizira.
2. Priprava utemeljitve načrtovane prostorske ureditve:
– naročnika zagotovita pripravo strokovnih podlag iz točke VI.1 tega programa priprave skupaj z okoljskim poročilom;
– MOP DP zagotovi revizijo okoljskega poročila;
– po prejemu revizije okoljskega poročila, ga načrtovalec dopolni;
– MOP DP predloži ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, okoljsko poročilo in njegovo revizijo, da v 30 dneh oblikuje mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, v največ 36 dneh pa mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe predloga načrtovane prostorske ureditve;
– MOP DP pridobi stališče ministrstva, pristojnega za turizem.
3. Javna seznanitev in prostorska konferenca:
– minister, pristojen za prostor, po pridobljenem mnenju o ustreznosti okoljskega poročila s sklepom odredi javno seznanitev s predlogom načrtovane prostorske ureditve, okoljskim poročilom in njegovo revizijo na sedežu pripravljavca ter v Mestni občini Celje;
– MOP DP in Mestna občina Celje med javno seznanitvijo organizirata javno obravnavo, ki mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve, in drugo prostorsko konferenco na sedežu Mestne občine Celje, da se v zvezi s predlogom načrtovane prostorske ureditve pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi oziroma mnenja lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti;
– javna seznanitev traja najmanj 30 dni.
4. Potrditev načrtovane prostorske ureditve:
– naročnika zagotovita dopolnitev predloga načrtovane prostorske ureditve tako, da pri tem upoštevata priporočila druge prostorske konference in čim bolj tudi mnenja in pripombe javnosti ter ministrstev in organizacij, pristojnih za posamezne zadeve varstva iz točke IV.3 tega programa priprave, pri čemer morata naročnika razložiti način upoštevanja in razloge za neupoštevanje;
– MOP DP pošlje ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, dopolnjen predlog načrtovane prostorske ureditve, da v 30 dneh izda sklep o potrditvi predloga načrtovane prostorske ureditve oziroma zavrne izdajo potrdila;
– s potrjenim predlogom načrtovane prostorske ureditve, za katero se pripravi predlog državnega lokacijskega načrta, MOP DP in Mestna občina Celje seznanita ministrstva in organizacije, pristojne za posamezne zadeve, povezane z varstvom, iz točke IV.3 tega programa priprave z obvestilom, javnost pa z javnim naznanilom v enem dnevnem časopisu, ki pokriva območje celotne države, na krajevno običajen način in na svetovnem spletu.
VII.4 Faza predloga državnega lokacijskega načrta in presoje vplivov na okolje:
1. Dopolnitev smernic k načrtovani prostorski ureditvi:
– naročnika zagotovita gradivo za pridobitev dopolnitev smernic k načrtovani prostorski ureditvi (lega načrtovane prostorske ureditve v ožjem prostoru s tehničnim poročilom);
– naročnika pridobita potrebne dopolnitve smernic k načrtovani prostorski ureditvi od nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora, ki so za to zaprošeni, predložijo dopolnitve smernic k načrtovani prostorski ureditvi v 30 dneh po prejemu vloge;
– načrtovalec pregleda dopolnjene smernice k načrtovani prostorski ureditvi in jih analizira.
2. Priprava predloga državnega lokacijskega načrta:
– naročnika na podlagi usmeritev iz načrtovane prostorske ureditve, smernic in njihovih morebitnih dopolnitev zagotovita pripravo strokovnih in geodetskih podlag iz točke VI.2 tega programa priprave skupaj s poročilom o vplivih na okolje;
– načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih in geodetskih podlag skupaj s poročilom o vplivih na okolje pripravi predlog državnega lokacijskega načrta;
– naročnika zagotovita revizijo poročila o vplivih na okolje;
– MOP DP zagotovi recenzijo predloga državnega lokacijskega načrta;
– načrtovalec po predložitvi pripomb MOP DP in po reviziji dopolnjenega poročila o vplivih na okolje dopolni predlog državnega lokacijskega načrta;
– MOP DP predloži ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, predlog državnega lokacijskega načrta, poročilo o vplivih na okolje in revizijo poročila o vplivih na okolje, da pripravi osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju.
3. Javna razgrnitev in javne obravnave:
– minister, pristojen za prostor, s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta, poročila o vplivih na okolje, mnenja o opravljeni reviziji poročila o vplivih na okolje ter osnutka odločitve o okoljevarstvenem soglasju na sedežu pripravljavca ter v Mestni občini Celje;
– javna razgrnitev traja najmanj 30 dni;
– MOP DP obvesti javnost o tem, da je za načrtovane ureditve treba izvesti presojo vplivov na okolje, o ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta, o organu, ki bo izdal okoljevarstveno soglasje, poslal zahtevane podatke o načrtovanih ureditvah, o kraju in času javne razgrnitve ter javne obravnave, pri čemer je omogočen vpogled v predlog državnega lokacijskega načrta, v poročilo o vplivih na okolje in revizijo poročila o vplivih na okolje ter načinu dajanja mnenj in pripomb z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije; naročnika obvestita javnost z objavo v enem od dnevnih časopisov, ki pokriva celotno območje države, na svetovnem spletu ter na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve;
– MOP DP in Mestna občina Celje med javno razgrnitvijo organizirata javno obravnavo;
– MOP DP v sodelovanju z Mestno občino Celje med javno razgrnitvijo in javno obravnavo evidentira vse pisne in ustne pripombe ter predloge organov, organizacij in posameznikov;
– Mestna občina Celje v sodelovanju z načrtovalcem prouči pripombe in predloge;
– načrtovalec pripravi predlog stališč do njihovega upoštevanja;
– Mestna občina Celje s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani MOP DP ter tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, in pridobi njihovo predhodno mnenje;
– minister, pristojen za prostor, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za turizem, odloči o upoštevanju pripomb in predlogov ter z odločitvijo seznani Mestno občino Celje.
4. Priprava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta:
– naročnika zagotovita pripravo potrebnih dopolnitev strokovnih podlag v skladu s sprejeto odločitvijo o upoštevanju pripomb in predlogov;
– načrtovalec pripravi dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag;
– načrtovalec po potrebi dopolni in konča analizo smernic ter jo priloži dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in gradivu za pridobitev mnenj;
– MOP DP in Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem, zagotovita pregled dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta;
– Mestna občina Celje zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
5. Pridobitev mnenj in okoljevarstvenega soglasja:
– MOP DP skupaj z Mestno občino Celje pridobi mnenja o dopolnjenem predlogu državnega lokacijskega načrta od nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora dajo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge;
– MOP DP med pridobivanjem mnenj zagotovi pregled dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta;
– Mestna občina Celje predloži načrtovalcu mnenja nosilcev urejanja prostora in recenzijo, da pripravi usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta;
– MOP DP predloži ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, mnenja ministrstev in organizacij, pristojnih za posamezne zadeve varstva iz točke IV.4 tega programa, da na njihovi podlagi v treh mesecih od začetka postopka presoje vplivov na okolje po uradni dolžnosti odloči o okoljevarstvenem soglasju.
6. Sprejem državnega lokacijskega načrta:
– po pridobljenem pravnomočnem okoljevarstvenem soglasju minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo, predloži usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem; sestavni del gradiva so priporočila obeh prostorskih konferenc ter stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve;
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.