Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za gospodarstvo

Zaradi zagotavljanja prenosa načrtovanih količin zemeljskega plina za potrebe Slovenije in dogovorjenih količin za tranzit zemeljskega plina je potrebna izgradnja vzporednega visokotlačnega plinovoda z oznako M1/3 od mejne merilnoregulacijske postaje Ceršak (v nadaljnjem besedilu: MMRP Ceršak) do slovensko-avstrijske meje s potrebno razširitvijo MMRP Ceršak. Plinovod bo potekal vzporedno z obstoječim plinovodom. Dolžina predvidenega plinovoda je približno 190 m. Premer plinovoda bo DN 800 mm in bo deloval z delovnim tlakom največ 70 barov.
Glavni cilj izgradnje prenosnega plinovoda M1/3 od MMRP Ceršak do slovensko–avstrijske meje in povečanje MMRP Ceršak je povečanje zmogljivosti in zanesljivosti delovanja slovenskega plinovodnega omrežja.
Minister za gospodarstvo je z dopisom št. 3601-7/2005-142 z dne 13. 12. 2006 dal pobudo za pripravo državnega lokacijskega načrta za graditev prenosnega plinovoda M1/3 in razširitev MMRP Ceršak. Pobuda je dokumentirana v gradivu Prenosni plinovod M1/3 avstrijsko–slovenska meja – MMRP Ceršak in razširitev MMRP Ceršak, Idejna zasnova, november 2006, Geoplin plinovodi d.o.o., ki poleg besedila vsebuje tudi grafični prilogi s prikazom lokacije plinovoda in razširitve MMRP Ceršak v merilu 1:10 000 in 1: 1 000.
Pobuda je utemeljena z:
– Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),
– Uredbo o prostorskem redu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04),
– Uredbo o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05),
– Resolucijo o Nacionalnem energetskem programu (Uradni list RS, št. 57/04).

Predmet državnega lokacijskega načrta za vzporedni plinovod M1/3 od MMRP Ceršak do slovensko-avstrijske meje so vse prostorske ureditve, povezane s plinovodom in razširitvijo MMRP Ceršak.
Minister za gospodarstvo je kot najprimernejšo lokacijo za potek plinovod predlagal potek ob obstoječem plinovodu in razširitev obstoječe MMRP Ceršak.
Dolžina predvidenega plinovoda je približno 190 m, velikost predvidene razširitve MMRP Ceršak pa približno 2200 m². Sestavni del predvidenega prenosnega plinovoda so vse potrebne povezave z obstoječim prenosnim plinovodnim omrežjem v okviru razširitve MMRP Ceršak in vsi pripadajoči sistemi in naprave, potrebni za delovanje plinovoda.
Območje plinovoda in razširitve MMRP Ceršak je na območju občine Šentilj.
Dne 13. 3. 2007 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 –ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklical prostorsko konferenco, da bi pridobili in uskladili priporočila, usmeritve in zakonite interese lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta in predvidene prostorske ureditve.
Na prostorski konferenci niso bili dani priporočila in druge usmeritve.

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP DP), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije utemeljitve predlagane lokacije (v nadaljnjem besedilu: utemeljitve), sredstva za izdelavo recenzije državnega lokacijskega načrta ter recenzije drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je Geoplin plinovodi d.o.o., Cesta ljubljanske brigade 11, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Geoplin plinovodi), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih in geodetskih podlag iz točk VI.1 in VI.2 tega programa priprave, utemeljitve in vseh faz državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Geoplin plinovodi.
Izdelovalec utemeljitve in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ju Geoplin plinovodi izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, morata izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora.

Nosilci urejanja prostora so državni organi ali organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora.
Nosilci urejanja prostora so lahko tudi drugi državni organi ali organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, če se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo na njihovo delovno področje.
 
IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelujejo s predlogi smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k predlogu državnega lokacijskega načrta, so:
1. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo;
2. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje;
3. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste;
4. Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo;
5. Ministrstvo za notranje zadeve, generalna policijska uprava;
6. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami;
7. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za okolje;
8. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo;
9. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo;
10. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo;
11. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za lovstvo in ribištvo;
12. Zavod RS za varstvo narave;
13. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije;
14. Zavod za ribištvo Slovenije;
15. Zavod za gozdove Slovenije;
16. ELES, d. o. o.;
17. Elektro Maribor, d. d.;
18. Vodnogospodarsko podjetje Mura;
19. Občina Šentilj in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture.
Pripravljavec predloži ministrstvu, pristojnemu za kulturo, vloge za pridobitev smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v vednost z vsemi prilogami.
 
IV.2 Organizacija ali nosilec javnih pooblastil, ki mora v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelovati le s predložitvijo podatkov o lastnem omrežju, je Telekom Slovenije, d.d. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za vode mora v postopku priprave državnega lokacijskega načrta predložiti podatke o programih in načrtih, ki jih pripravljajo.
 
IV.3 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku izdelave utemeljitve podajo stališče k utemeljitvi predlagane lokacije, so:
1. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo;
2. Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste;
3. Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo;
4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo;
5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
MOP DP se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora podati stališče k utemeljitvi najustreznejše rešitve glede razvoja posameznega resorja.

Potek predvidenega plinovoda in povečanje MMRP Ceršak narekujeta navezava na obstoječo MMRP Ceršak in povezava s predvidenim plinovodom na avstrijski strani.
Načrtovalec predlaganega plinovoda in razširitve MMRP Ceršak izdela utemeljitev predlagane lokacije ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. točki tega programa priprave, na podlagi analize prostora, pridobljenih smernic in njihove analize, analiz stanja, teženj in razvojnih možnosti v prostoru ter študije ranljivosti.
MOP DP k utemeljitvi predlagane lokacije pridobi stališče Ministrstva za gospodarstvo, Direktorata za energijo, in Geoplina plinovodi.
V zaključku utemeljitve predlagane lokacije načrtovalec poda usmeritve za njeno optimizacijo pri izdelavi strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta.

Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in vsa druga gradiva, bistvena za izdelavo naloge.
 
VI.1 V postopku izdelave utemeljitve najustreznejše variantne rešitve se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– analiza stanja in teženj v prostoru: analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov, ki izhajajo iz dosedanje postavitve obstoječe mejne merilno regulacijske postaje;
– analiza razvojnih možnosti v prostoru: ugotovitve novih razvojnih potreb, teženj in različnih pobud na obravnavanem območju, analiza možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve;
– študija ranljivosti prostora: analiza pričakovanih vplivov prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora, vrednotenje in priprava predlogov strokovnih rešitev;
– morebitne druge strokovne podlage, ki izhajajo iz smernic nosilcev urejanja prostora.
 
VI.2 V postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izdelajo naslednje strokovne in geodetske podlage:
– geodetski načrt, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04);
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve z vključenimi funkcionalnimi, urbanističnimi, krajinskimi, arhitekturnimi in okoljevarstvenimi rešitvami in ureditvami, z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejna zasnova novih in zaščita, prestavitev ali ukinitev obstoječih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev;
– elaborat vplivov na okolje, ki vključuje vse vplive na okolje;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitne druge strokovne podlage, ki izhajajo iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi med gradnjo.
Predlog državnega lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic na nepremičninah.

VII.1 Postopek priprave državnega lokacijskega načrta poteka v skladu z Zakonom o urejanju prostora. Utemeljitve najustreznejše rešitve, strokovne in geodetske podlage iz točke VI.1 in VI.2 tega programa priprave in državni lokacijski načrt se v vseh fazah izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
V skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD in 66/06 – odl. US) je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 35409-27/2007-JL z dne 13. 3. 2007 ugotovilo, da v postopku priprave državnega lokacijskega načrta ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje. Predvidena prostorska ureditev ne obsega posegov, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje.
 
VII.2 Faza utemeljitve predlagane lokacije
1. Pridobitev smernic za načrtovanje
– Geoplin plinovodi zagotovi gradivo za pridobitev smernic (lega prostorske ureditve v širšem prostoru s tehničnim poročilom za predlagano rešitev);
– MOP DP pridobi smernice za načrtovanje in strokovne podlage urejanja prostora od nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 tega programa priprave in podatke od organizacij oziroma ali javnih pooblastil iz točke IV.2 tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora pripravijo smernice v 30 dneh po prejemu vloge; nosilci urejanja prostora v tem roku pošljejo tudi strokovne podlage urejanja prostora, s katerimi razpolagajo in se nanašajo na območje oziroma so predmet načrtovanja. Če v 30 dneh ni mogoče strokovno pripraviti naravovarstvenih smernic, se v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, rok lahko podaljša, vendar na največ 60 dni, o čemer pristojni zavod obvesti pripravljavca;
– načrtovalec izdela analizo smernic;
– Geoplin plinovodi zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz prve in druge alineje točke VI.1 tega programa priprave;
– načrtovalec ob upoštevanju smernic in njihove analize ter analize prostora izdela usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve;
– MOP DP, ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, in Geoplin plinovodi potrdijo usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve.
2. Utemeljitev predlagane lokacije
– Geoplin plinovodi zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz tretje in četrte alineje točke VI.1 tega programa priprave;
– načrtovalec izdela utemeljitev predlagane lokacije;
– MOP DP zagotovi recenzijo utemeljitve predlagane lokacije;
– po prejemu recenzije utemeljitve predlagane lokacije načrtovalec po potrebi dopolni utemeljitev predlagane lokacije;
– MOP DP pridobi stališča nosilcev urejanja prostora iz točke IV.3 tega programa priprave;
– k izdelani in po potrebi dopolnjeni utemeljitvi predlagane lokacije pridobi MOP DP stališče ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, in Geoplina plinovodi;
– pripravljavec organizira drugo prostorsko konferenco na sedežu MOP DP, da se za predlagano načrtovano ureditev pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in zakoniti interesi in mnenja lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti.
3. Potrditev predloga predlagane lokacije
– Geoplin plinovodi zagotovi dopolnitev utemeljitve, tako da pri tem smiselno upošteva stališča nosilcev urejanja prostora iz točke IV.3 tega programa priprave in priporočila druge prostorske konference, pri čemer mora obrazložiti način upoštevanja ali razloge za neupoštevanje;
– na predlog ministra, pristojnega za prostor, in ministra, pristojnega za gospodarstvo, o utemeljitvi predlagane lokacije odloči Vlada Republike Slovenije.
 
VII.3 Faze predloga državnega lokacijskega načrta
1. Izdelava predloga državnega lokacijskega načrta
– Geoplin plinovodi na podlagi usmeritev iz utemeljitve predlagane lokacije, smernic in njihovih dopolnitev zagotovi izdelavo strokovnih in geodetskih podlag iz točke VI.2 tega programa priprave, vključno z elaboratom vplivov na okolje;
– načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih in geodetskih podlag, vključno z elaboratom vplivov na okolje, izdela predlog državnega lokacijskega načrta;
– MOP DP zagotovi recenzijo predloga državnega lokacijskega načrta;
– načrtovalec po prejemu pripomb MOP DP dopolni predlog državnega lokacijskega načrta;
– MOP DP seznani zadevne občine z javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta.
2. Javna razgrnitev in javne obravnave
– minister, pristojen za prostor, s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta, na sedežu pripravljavca ter v zadevnih občinah;
– javna razgrnitev traja najmanj 30 dni;
– MOP DP obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave, kjer je omogočen vpogled v predlog državnega lokacijskega načrta, in o načinu dajanja mnenj in pripomb z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije in na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve;
– MOP DP med javno razgrnitvijo organizira javno obravnavo. Javna obravnava mora biti v zadevnih občinah;
– MOP DP v sodelovanju z občinami med javno razgrnitvijo in javno obravnavo evidentira vse pisne in ustne pripombe ter predloge organov, organizacij in posameznikov;
– MOP DP v sodelovanju z Geoplinom plinovodi, ministrstvom, pristojnim za gospodarstvo, in načrtovalcem prouči pripombe in predloge;
– načrtovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja;
– MOP DP s pripombami in predlogi ter s predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, ter pridobi njihovo predhodno mnenje;
– minister, pristojen za prostor, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za gospodarstvo, odloči o upoštevanju pripomb in predlogov ter z odločitvijo seznani zadevne občine.
3. Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta
– Geoplin plinovodi zagotovi izdelavo potrebnih dopolnitev strokovnih podlag v skladu s sprejeto odločitvijo o upoštevanju pripomb in predlogov;
– načrtovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag;
– načrtovalec po potrebi dopolni analizo smernic, jo zaključi in priloži k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in h gradivu za pridobitev mnenj;
– MOP DP zagotovi pregled predloga državnega lokacijskega načrta in pridobi stališče ministrstva, pristojnega za gospodarstvo;
– Geoplin plinovodi zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
4. Pridobitev mnenj
– MOP DP od nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 tega programa priprave pridobi mnenja k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta;
– nosilci urejanja prostora pripravijo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge;
– MOP DP pošlje Geoplinu plinovodi mnenja nosilcev urejanja prostora in strokovno mnenje, da načrtovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta.
5. Sprejem državnega lokacijskega načrta
– minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo, predloži usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiva so priporočila obeh prostorskih konferenc in stališča glede pripomb in predlogov z javne razgrnitve;
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.