Na podlagi 6. in 29. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06 – v nadaljevanju: ZGJS), 30. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo in 118/06 – v nadaljevanju: Energetski zakon) ter 18. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 15/99, 20/01 in 79/01 – v nadaljevanju: statut) je Občinski svet Občine Tržič dne 1. 3. 2007 na svoji tretji redni seji sprejel
O D L O K
o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in gospodarske javne službe dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
Ta odlok ureja način izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb (v nadaljevanju: javni službi):
– dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljevanju: dejavnost sistemskega operaterja),
– dobava zemeljskega plina tarifnim odjemalcem (v nadaljevanju: dobava tarifnim odjemalcem).
Izvajalec lokalnih gospodarskih javnih služb (v nadaljevanju: izvajalec) mora v javnem interesu izvajati obveznosti javne službe, zlasti varnost obratovanja, zanesljivost dobave zemeljskega plina, zagotavljanje dobave zemeljskega plina in storitev pod splošnimi pogoji vsakomur, redno in trajno obratovanje, zagotavljanje predpisane kvalitete in razumne cene dobavljenega zemeljskega plina oziroma storitev ter varovanje okolja, kar vključuje skrb za energetsko učinkovitost in ohranjanje podnebnih razmer.
Ta odlok je hkrati tudi koncesijski akt za podelitev koncesije lokalne gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in za podelitev koncesije gospodarske javne službe dobave tarifnim odjemalcem.
2. člen
(definicije)
Izrazi v tem odloku imajo enak pomen kot so definirani v predpisih, ki urejajo energetsko dejavnost ter varovanje okolja.
Za potrebe tega odloka se uporabljajo tudi naslednje definicije:
– Javna agencija Republike Slovenije za energijo: Agencija za energijo;
– dobavitelj zemeljskega plina: je izvajalec javne službe dobave tarifnim odjemalcem;
– sistemski operater: je izvajalec javne službe dejavnosti sistemskega operaterja;
– trošila: so naprave, ki so priključene na plinsko instalacijo in trošijo plin.
3. člen
(območje izvajanja javnih služb)
Javni službi se izvajata na območju Občine Tržič.
II. IZVAJANJE DEJAVNOSTI SISTEMSKEGA OPERATERJA
1. Opredelitev javne službe in izvajanje
4. člen
(opredelitev javne službe)
Gospodarska javna služba dejavnost sistemskega operaterja obsega:
– zanesljivo, varno in učinkovito distribucijo zemeljskega plina,
– obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja,
– zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja,
– zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja,
– nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja,
– zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem z omrežji katerih je omrežje, ki ga upravlja, povezano,
– zagotavljanje potrebnih podatkov upravičenim odjemalcem, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja,
– napoved porabe zemeljskega plina z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih.
5. člen
(opredelitev izvajalca)
Dejavnost sistemskega operaterja izvaja pravna ali fizična oseba.
2. Javna pooblastila
6. člen
(javna pooblastila)
Sistemski operater ima pri izvajanju javne službe naslednja javna pooblastila:
– daje smernice in mnenja na prostorske akte skladno s predpisi o urejanju prostora,
– določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– izdaja sistemska obratovalna navodila,
– izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja,
– daje soglasje k projektnim rešitvam skladno s predpisi o graditvi objektov za posege in projektnimi pogoji, ki se nanašajo ali imajo vpliv na omrežje, s katerim upravlja sistemski operater.
3. Financiranje javne službe
7. člen
(omrežnina)
Vse naloge in dejavnosti, ki predstavljajo javno službo sistemskega operaterja, se financirajo iz omrežnine, ki jo plačujejo uporabniki omrežja sistemskemu operaterju.
Višino omrežnine določi sistemski operater v skladu z akti, ki jih na podlagi Energetskega zakona izda Agencija za energijo. Pred objavo omrežnine v Uradnem listu RS mora pridobiti soglasje Agencije za energijo.
Sistemski operater zaračunava uporabnikom omrežnino, v skladu z Energetskim zakonom, aktom, ki ureja določitev metodologije za določitev obračunavanje omrežnine in kriterijev za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina in drugimi predpisi.
8. člen
(drugi prihodki sistemskega operaterja)
Sistemski operater pridobiva prihodke tudi od priključitev in ostalih prihodkov, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti sistemskega operaterja.
4. Obveznosti sistemskega operaterja
9. člen
(pregled zmogljivosti)
Sistemski operater vsaki dve (2) leti pripravi in objavi pregled, ki vsebuje:
– manjkajoče proizvodne in transportne zmogljivosti,
– potrebe po medsebojni povezavi z drugimi omrežji,
– napoved porabe zemeljskega plina za naslednjih 5 (pet) let.
10. člen
(sistemska obratovalna navodila)
Sistemski operater izda oziroma uskladi v roku 6 mesecev po objavi tega odloka sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (v nadaljevanju: sistemska obratovalna navodila), ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
Sistemska obratovalna navodila predvsem obsegajo:
– tehnične in druge pogoje za obratovanje omrežij z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe z zemeljskim plinom,
– način zagotavljanja sistemskih storitev,
– postopke za obratovanja distribucijskih omrežij v kriznih stanjih,
– tehnične in druge pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje;
– tehnične pogoje za medsebojne priključitve in delovanja omrežij različnih sistemskih operaterjev.
Pred objavo sistemsko obratovalnih navodil mora sistemski operater pridobiti soglasje Agencije za energijo.
Sistemski operater mora sistemska obratovalna navodila objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije in na način, kot to določajo občinski predpisi.
11. člen
(splošni pogoji)
Splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja (v nadaljevanju: splošni pogoji) pripravi in sprejme oziroma uskladi v 6 mesecih po objavi tega odloka po javnem pooblastilu sistemski operater v skladu z metodologijo, ki jo določi Agencija za energijo. Pred objavo splošnih pogojev je potrebno pridobiti soglasje Agencije za energijo.
Sistemski operater mora splošne pogoje objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije in na način, kot to določajo občinski predpisi.
Splošni pogoji morajo obsegati tudi:
– ukrepe varstva potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med izvajalcem in odjemalcem,
– zagotavljanje ustreznega vnaprejšnjega opozorila o spremembah pogodbe in podatkov o tarifi in cenah,
– pravico odjemalca do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov;
– postopke odločanja o pritožbah odjemalcev,
– razloge za ustavitev distribucije zemeljskega plina iz razlogov navedenih v šesti alinei prvega odstavka 76. člena Energetskega zakona,
– postopek in pogoje dostopa do distribucijskega omrežja,
– postopek in pogoje priključitve na distribucijsko omrežje.
12. člen
(program ukrepov)
Sistemski operater mora vzpostaviti program ukrepov za doseganje ciljev iz 31.b člena Energetskega zakona ter spremljati njihovo izvajanje. O programu in izvajanju mora letno poročati Agenciji za energijo in poročilo objaviti.
13. člen
(informiranje odjemalcev)
Sistemski operater mora najmanj enkrat letno informirati na svoji spletni strani odjemalce o gibanjih in značilnostih porabe zemeljskega plina na distribucijskem omrežju, kjer sistemski operater opravlja javno službo.
14. člen
(kataster omrežja in infrastrukture)
Sistemski operater je dolžan voditi kataster omrežij in infrastrukture, ki jih upravlja, vključno z zbirko podatkov o odjemalcih, o uporabnikih in trošilih in oboje posredovati občini, kolikor to občina zahteva.
5. Distribucijsko omrežje
15. člen
(definicija distribucijskega omrežja)
Distribucijsko omrežje je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju, določenim s strani občine kot območja izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, po katerem se izvaja distribucija zemeljskega plina do končnih uporabnikov.
Distribucijsko omrežje poteka od prevzemnih mest do predajnih mest uporabnikom, kot to določajo sistemska obratovalna navodila.
16. člen
(priključitev na distribucijsko omrežje)
Sistemski operater mora na primeren način, skladno s predpisi o graditvi objektov, obvestiti potencialne uporabnike o možnosti priključitve na distribucijsko omrežje.
Priključitev na distribucijsko omrežje se opravi na način in pod pogoji določenimi z Energetskim zakonom, s tem odlokom, splošnimi pogoji za dobavo in odjem plina in sistemskimi obratovalnimi navodili.
Priključitev uporabnika na omrežje lahko izvede le sistemski operater.
17. člen
(vloga za priključitev)
Sistemski operater mora na podlagi popolne pisne vloge izdati odločbo o soglasju za priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje zemeljskega plina v roku, določenem s prepisi, ki urejajo splošni upravni postopek. Pogoji za izdajo soglasja ter za zavrnitev izdaje soglasja za priključitev so določeni v splošnih pogojih.
O pritožbi zoper izdajo odločbe odloča Agencija za energijo.
18. člen
(pogodba o priključitvi)
Po dokončnosti odločbe o soglasju je dolžan sistemski operater priključiti uporabnika omrežja na distribucijsko omrežje, če priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji.
Pred priključitvijo skleneta sistemski operater in uporabnik omrežja pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev.
19. člen
(stroški priključitve na distribucijsko omrežje)
Uporabnik nosi nesorazmerne stroške priključitve.
Če ni v pogodbi o priključitvi drugače določeno, postane sistemski operater lastnik priključnega plinovoda in ga mora vzdrževati v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili.
20. člen
(pogodba o dostopu)
Sistemski operater in uporabnik skleneta pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja, skladno z Energetskim zakonom, sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji, v kateri se dogovorita o uporabi distribucijskega omrežja za odjem ali oddajo dogovorjene količine plina ob dogovorjenem času.
S pogodbo o dostopu pridobi upravičenec do dostopa za določen čas zagotovljen dostop do distribucijskega omrežja za določeno zmogljivost in smer prenosa.
Uporaba dostopa do distribucijskega omrežja je odvisna od obstoječih zmogljivosti dostopa do distribucijskega omrežja, predvsem glede rekonstrukcij ali dograditev obstoječega priključka ali odjemnega mesta.
21. člen
(vzdrževanje in gradnja distribucijskega omrežja)
Sistemski operater je dolžan vzdrževati in graditi distribucijsko omrežje s katerim izjava javno službo tako, da ves čas ohranja njegovo nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja, v skladu z obveznostmi določenimi v koncesijski pogodbi ter pod pogojem, da mu višina omrežnine to omogoča.
III. IZVAJANJE DEJAVNOSTI DOBAVE ZEMELJSKEGA PLINA TARIFNIM ODJEMALCEM
1. Opredelitev javne službe in izvajanje
22. člen
(dejavnost dobave)
Gospodarska javna služba dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem obsega predvsem:
– izključno pravico prodaje zemeljskega plina tarifnim odjemalcem;
– dolžnost oskrbe zemeljskega plina tarifnim odjemalcem nepretrgano skozi celo leto;
– zagotavljanje potrebnega obratovalnega tlaka do predajnega mesta, razen v primerih in pod pogoji, ki jih določajo predpisi.
Dejavnost dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem izvaja pravna ali fizična oseba.
23. člen
(dobava zemeljskega plina)
Dobavitelj zemeljskega plina izvaja javno službo dejavnosti dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem do 1. julija 2007.
2. Financiranje javne službe
24. člen
(cena zemeljskega plina, zaračunavanje in plačilo)
Dobavitelj zemeljskega plina zaračunava tarifnim odjemalcem ceno zemeljskega plina v skladu z Energetskim zakonom, z aktom, ki ureja določitev metodologije za pripravo tarifnih sistemov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina ter drugimi predpisi. V računu morata biti ločeno prikazana vsaj znesek za porabljen plin in cena za uporabo omrežja.
3. Dobava zemeljskega plina tarifnim odjemalcem
25. člen
(pogodba o oskrbi)
Dobavitelj zemeljskega plina je dolžan skleniti pogodbo o oskrbi zemeljskega plina (v nadaljevanju: pogodba o oskrbi) z vsakim tarifnim odjemalcem, ki je priključen oziroma se priključi na distribucijsko omrežje na območju, na katerem izvaja to javno službo.
Dobavitelj zemeljskega plina mora tarifnim odjemalcem ves čas zagotavljati zemeljski plin v skladu s pogodbo o oskrbi ter pod pogoji, ki jih določajo drugi predpisi.
Pogodbe o oskrbi s tarifnimi odjemalci se sklenejo za določen čas največ do 1. 7. 2007 oziroma za čas trajanja izvajanja javne službe, razen če tarifni odjemalec ne zahteva drugače ali če ima tarifni odjemalec soglasje za priključitev za drugačno obdobje.
Za eno priključno mesto se lahko za isto obdobje sklene le ena pogodba o oskrbi.
Vsebina pogodbe mora biti tarifnemu odjemalcu znana vnaprej. O kakršnikoli spremembi pogodbenih pogojev morajo biti tarifni odjemalci obveščeni vnaprej.
26. člen
(vsebina pogodbe o oskrbi)
Pogodba o oskrbi mora vsebovati:
– splošne podatke o pogodbenih strankah,
– priključno mesto in priključek z navedbo priključne moči,
– odjemno skupino tarifnega odjemalca,
– predviden letni odjem zemeljskega plina,
– opis načina zajemanja, prenosa in preverjanja merilnih in obračunskih podatkov,
– način obračunavanja odjema zemeljskega plina,
– obvezo dobavitelja tarifnim odjemalcem, da bo podatke, neposredno ali posredno pridobljene od tarifnega odjemalce, uporabljal le za namene, vezane na dobavo zemeljskega plina in dostop do omrežja in jih ne bo posredoval tretjim strankam,
– vrsta storitev dobavitelja in standardi kakovosti, ki jih zagotavlja,
– vzdrževalne storitve, ki jih zagotavlja,
– pogoje in stroške priključitve, vključno s plačilom priključka,
– način, na katerega lahko tarifni odjemalec pridobi podatke o tarifi in ceni vzdrževalnih del,
– trajanje pogodbe, način njenega podaljšanja ali prenehanja ter pravica tarifnega odjemalca o odstopu od pogodbe,
– pravica tarifnega odjemalca do odškodnine ali nadomestila, če niso doseženi s pogodbo določeni standardi kakovosti,
– način odločanja o pritožbah tarifnih odjemalcev, ki mora biti pregleden, enostaven in ne sme povzročati tarifnim odjemalcem stroškov,
– način razreševanja sporov,
– datum sklenitve in rok veljavnosti pogodbe, če se dobavna pogodba sklepa za določen čas.
27. člen
(dodatni razlogi za prenehanje pogodbe o oskrbi)
Poleg razlogov pogodbenega prava preneha pogodba o oskrbi veljati tudi v naslednjih primerih:
– če tarifni odjemalec pisno obvesti dobavitelja tarifnim odjemalcem o odstopu od pogodbe s 7 dnevnim odpovednim rokom, razen če ni v pogodbi določen drugačen odpovedni rok,
– če dobavitelj tarifnim odjemalcem odstopi od pogodbe v primerih, ki jih določajo veljavni predpisi,
– ob spremembi imetnika priključka.
Pogodba o oskrbi za skupne prostore v večstanovanjski hiši ne preneha veljati ob zamenjavi upravnika večstanovanjske hiše, če se s tem strinjajo lastniki delov stavbe ter novi upravnik. V tem primeru novi upravnik hiše izjavi, da se z obstoječo pogodbo strinja in da dobavitelju tarifnim odjemalcem na voljo svoje podatke, ki jih dobavitelj tarifnim odjemalcem zahteva ob sklenitvi dobavne pogodbe.
28. člen
(informiranje)
Dobavitelj mora najmanj enkrat letno informirati posameznega tarifnega odjemalca o gibanju in značilnostih porabe plina značilnih skupin tarifnih odjemalcev.
Pri tem mora dobavitelj opozarjati tarifne odjemalce na obstoječe in načrtovane programe vzpodbujanja teh odjemalcev k učinkoviti rabi energije, bodisi tiste, ki jih izvaja dobavitelj ali tiste, ki jih na njegovem območju izvajanja javne službe izvajajo druge pravne ali fizične osebe.
IV. SKUPNE DOLOČBE ZA IZVAJANJE JAVNIH SLUŽB
1. Organizacijska zasnova izvajanja javne službe
29. člen
(oblika izvajanja lokalne gospodarske javne službe)
Javni službi se lahko opravljata v vseh organizacijskih oblikah, predvidenih v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe.
Praviloma se za izvajanje obeh javnih služb podeli skupna koncesija. V koncesijskem aktu ali koncesijski pogodbi se določi tudi naslednje:
– da mora sistemski operater, pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi ali koncesijskem aktu, zgraditi distribucijsko omrežje ter objekte in naprave, ki so potrebni za delovanje distribucijskega omrežja;
– da pri gradnji distribucijskega omrežja, objektov in naprav občina lahko sodeluje kot soinvestitor pri gradnji distribucijskega omrežja;
– da ostane infrastruktura (distribucijsko omrežje, objekti in naprave) v lasti koncesionarja ali občine oziroma se prenese na občino ob prenehanju koncesijskega razmerja;
– dolžnost koncesionarja, da odčitava števcev porabe plina,
– dolžnost organizacije vzdrževanja, zamenjav in umerjanja plinomerov.
Izvajalec pridobi izključno pravico izvajanja javne službe na območju, določenem v 3. členu tega odloka. Na podlagi te izključne pravice ima sistemski operater pravico in dolžnost priključiti na distribucijsko omrežje vsakega uporabnika oziroma odjemalca, ki izpolnjuje vse pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje, določenimi s predpisi in splošnimi akti, razen v primeru premajhne zmogljivosti distribucijskega omrežja.
Natančno se območje izvajanja obeh javnih služb določi v koncesijski pogodbi.
30. člen
(postopek izbire izvajalca)
Izbira izvajalca javnih služb se opravi v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe, koncesije gradenj oziroma koncesije storitev, z upoštevanjem nacionalnega energetskega programa ter lokalnega energetskega koncepta, kolikor ga občina sprejme.
31. člen
(upravljavski in organizacijski ukrepi)
Sistemski operater mora zagotoviti izvajanje upravljavskih in organizacijskih ukrepov iz 31.b člena Energetskega zakona, razen v primeru, če ima sistemski operater manj kot 100.000 priključenih odjemalcev.
32. člen
(obveznost priključitve na distribucijsko omrežje in uporaba zemeljskega plina)
Obveznost priključitve na distribucijsko omrežje iali uporaba plina se lahko določi z občinskimi predpisi, sprejetimi z namenom varovanja okolja, zaradi gostote naselitve ali drugih okoljskih pogojev.
2. Pravice in obveznosti uporabnikov javnih služb
33. člen
(pravice in obveznosti uporabnikov javnih služb)
Uporabnik ali odjemalec, kolikor odjema zemeljski plin ali je uporabnik distribucijskega omrežja, mora imeti z izvajalcem javnih služb sklenjeno pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja ali oskrbi zemeljskega plina.
3. Nadzor nad opravljanjem javnih služb
34. člen
(nadzor nad izvajanjem službe)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo s predpisi določeni organi.
V. PODELITEV KONCESIJE ZA DEJAVNOST SISTEMSKEGA OPERATERJA IN ZA DOBAVO TARIFNIM ODJEMALCEM
1. Podelitev koncesije za dejavnost sistemskega operaterja
35. člen
(pogoji za pridobitev koncesije)
Koncesionar mora imeti v času vložitve ponudbe za pridobitev koncesije in tudi v času postopka podelitve koncesije ter trajanja koncesijskega razmerja veljavno licenco za dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
Poleg pogoja iz prejšnjega odstavka, mora koncesionar izpolnjevati tudi eno od naslednjih zahtev:
– biti mora lastnik distribucijskega omrežja zemeljskega plina;
– imeti mora z lastnikom distribucijskega omrežja sklenjeno pogodbo po četrtem odstavku 31.b člena Energetskega zakona ali mora izkazati za verjetno, da bo tako pogodbo z lastnikom omrežja sklenil po podelitvi koncesije;
– izkazati mora za verjetno, da bo distribucijsko omrežje na območju koncesije zgradil.
Koncesijo lahko pridobi pravna ali fizična oseba, ki ne opravlja druge dejavnosti razen dejavnosti sistemskega operaterja, razen v primeru, da ima izvajalec gospodarske javne službe sistemskega operaterja manj kot 100.000 priključenih odjemalcev.
36. člen
(začetek in trajanje koncesije)
Koncesijsko razmerje za dejavnost sistemskega operaterja nastane s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
Trajanje koncesijskega razmerja za dejavnost sistemskega operaterja se uskladi z določili 55. člena tega odloka, in traja do 19. 1. 2027.
37. člen
(prenos koncesije)
Koncesionar ne sme brez dovoljenja koncedenta prenesti koncesije za dejavnost sistemskega operaterja, ali kateregakoli dela te koncesije, na drugo osebo.
38. člen
(razvoj infrastrukture)
Koncesionar je dolžan skladno z 18. členom Energetskega zakona načrtovati razvoj distribucijskega omrežja zemeljska plina in ga izvrševati v rokih, ki so v njem določeni.
39. člen
(zavarovanje)
Koncedent mora v koncesijski pogodbi zagotoviti, da se v njej koncesionar zaveže kot dober gospodarstvenik skleniti z zavarovalnico zavarovalne pogodbe za zavarovanje infrastrukture in rizikov, ki so povezani z izvajanjem dejavnosti sistemskega operaterja, ki je predmet te koncesije.
2. Podelitev koncesije za dobavo tarifnim odjemalcev
40. člen
(pogoji za pridobitev koncesije)
Koncesionar mora imeti v času vložitve ponudbe za pridobitev koncesije in tudi v času postopka podelitve koncesije ter trajanja koncesijskega razmerja veljavno licenco za dejavnost dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem.
41. člen
(začetek in trajanje koncesije)
Koncesijsko razmerje za dejavnost dobave plina nastane s sklenitvijo koncesijske pogodbe ter preneha z dnem 1. 7. 2007.
42. člen
(prenos koncesije)
Koncesionar ne sme brez dovoljenja koncedenta prenesti koncesije za dejavnost dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem, ali kateregakoli dela te koncesije, na drugo osebo.
3. Skupne določbe za podelitev in izvajanje koncesije
43. člen
(način izvajanja koncesije)
Koncesionar je dolžan izvajati javno službo, ki je predmet koncesije, na način, kot je določen v Energetskem zakonu, drugih zakonih ter predpisih, ki urejajo način izvajanja posamezne javne službe, ki je predmet koncesije po tem odloku, sistemskih obratovalnih navodilih, splošnih pogojih za dobavo in odjem, in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.
44. člen
(način podelitve koncesije)
Koncesiji se podelita po ustreznem postopku, kot ga določajo predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe.
Če o izbiri koncesionarja odloči koncendent z odločbo v upravnem postopku, v postopku na prvi stopnji odloča občinska uprava, na drugi stopnji pa župan.
45. člen
(obveščanje koncedenta in Agencije za energijo)
Poleg podatkov in dokumentov, ki jih mora koncesionar po zakonih in drugih predpisih pošiljati državnim organom Republike Slovenije in Agenciji za energijo, mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko bistveno vplivale na izvajanje te javne službe, kot so primeroma:
– odločitve Agencije za energijo o sporih v zvezi z dostopom do distribucijskega omrežja;
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe, tudi če ne predstavljajo višje sile;
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti, tudi če ne predstavljajo višje sile.
Koncesionar mora vsako leto do 31. marca koncedentu dostaviti revidirano letno poslovno poročilo, ki se nanaša na opravljanje te javne službe na področju Občine Tržič.
Koncesionar mora vsako leto do 31. marca tekočega leta koncedentu oddati naslednje podatke:
– povprečna cena zemeljskega plina za januar (€/m3),
– variabilni del povprečne cene za januar (€/m3),
– fiksni del povprečne cene za januar (€/m3),
– faktor dinamike odjema,
– vsota letnih pogodbenih količin kupcev (Sm3),
– vsota pogodbenih dnevnih odjemov kupcev (Sm3),
– skupni letni fiksni znesek kupcev (€),
– letna pogodbena količina kupca (Sm3),
– pogodbeni dnevni odjem kupca za zimsko obdobje (Sm3/dan),
– pogodbeni dnevni odjem kupca za poletno obdobje (Sm3/dan),
– pogodbeni dnevni odjem kupcev (Sm3/dan),
– letni fiksni znesek kupca (€).
46. člen
(varstvo zaupnosti podatkov in dokumentov)
Koncesionar in koncedent sta dolžna varovati zaupnost poslovno občutljivih dokumentov in podatkov, ki lahko povzročijo škodo koncesionarju ali drugim izvajalcem energetskih dejavnosti in lahko vplivajo na konkurenčnost trga zemeljskega plina v Republiki Sloveniji, tudi če niso določeni kot tajni podatki ali poslovna tajnost.
47. člen
(nadzor)
Poleg inšpekcijskega in drugega s predpisi določenega nadzora, ima koncedent tudi pravico neposredno pri koncesionarju nadzirati izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije in drugih obveznosti koncesionarja, določenih s koncesijsko pogodbo.
Način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi.
48. člen
(spremenjene okoliščine in višja sila)
Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijske dejavnosti tudi ob spremenjenih okoliščinah ter v primeru višje sile.
Za višjo silo se poleg okoliščin višje sile obligacijskega prava šteje tudi spremembe pogojev izvajanja koncesijskih dejavnosti, ki nastanejo na podlagi spremembe zakonov in drugih predpisov Evropske Skupnosti ali Republike Slovenije, če izpolnjujejo siceršnje pogoje višje sile po pravilih obligacijskega prava.
49. člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe;
– z odvzemom koncesije;
– zaradi stečaja koncesionarja;
– zaradi prenehanja koncesionarja;
– v drugih primerih, določenih z zakonom.
V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar pod enakimi pogoji nepretrgano opravljati gospodarsko javno službo, ki je predmet te koncesije, do dneva, ko opravljanje te javne službe prevzame drug izvajalec, če je to objektivno mogoče ali če zakon ne določa drugače, vendar najdlje 1 leto.
50. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
– s potekom časa za katerega je bila sklenjena
– z razdrtjem zaradi bistvene kršitve koncesijske pogodbe in
– v drugih primerih, določenih v koncesijski pogodbi.
Za prenehanje koncesijske pogodbe se uporabljajo splošna pravila pogodbenega prava.
51. člen
(odvzem koncesije)
Koncendent z odločbo v upravnem postopku lahko odvzame koncesijo, če:
– koncesionar bistveno krši ta koncesijski akt in druge predpise, ki urejajo izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije, pa to bistveno moti ali onemogoča izvajanje te javne službe;
– če koncesionar ne ravna v skladu z izvršljivimi odločbami pristojnih državnih organov, občine ali Agencije za energijo v zvezi z izvajanjem pravic in obveznosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja in/ali dobavitelja zemeljskega plina tarifnim odjemalcem iz Energetskega zakona in odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina ter gospodarske javne službe dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem;
– koncesionar ne izpolnjuje več pogojev, določenih v 3. členu tega koncesijskega akta.
52. člen
(odkup objektov in naprav infrastrukture)
S koncesijsko pogodbo se uredi morebitna obveznost ali pravica koncedenta do odkupa dela ali celotne infrastrukture gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije in je v lasti koncesionarja, po prenehanju koncesijskega razmerja.
Vrednost odkupa objektov in naprav koncesije predstavlja tržna vrednost teh objektov in naprav na dan odkupa, ki jo oceni pooblaščen ocenjevalec vrednosti nepremičnin oziroma strojev in opreme, ki je vpisan v ustrezen register ocenjevalcev pri Slovenskem inštitutu za revizijo, v kolikor ni način odkupa oziroma prodaje ter vrednost infrastrukture urejen v koncesijski pogodbi.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
53. člen
(dobava plina tarifnim odjemalcem)
Določbe tega odloka ter koncesijska pogodba v delu, ki se nanašata na dobavo plina tarifnim odjemalcem, z dnem 1. 7. 2007 prenehajo veljati, skladno z Energetskim zakonom.
54. člen
(obveznosti izvajalcev javnih služb po 1. 7. 2007)
Z dnem 1. 7. 2007 mora izvajalec dejavnosti sistemskega operaterja zagotoviti, da se dejavnost sistemskega operaterja distribucije zemeljskega plina in dejavnost dobave plina opravlja v samostojnih pravnih osebah, razen če ima sistemski operater manj kot 100.000 priključenih odjemalcev.
Prepoved iz 37. člena tega odloka ne velja v primeru, ko koncesionar po 1. 7. 2007 prenese koncesijo ali del koncesije na drugo pravno osebo, če jo ustanovi zaradi izpolnjevanja obveznosti iz 31.b člena Energetskega zakona.
55. člen
(uskladitev koncesijskih pogodb)
Izvajalec, ki je pridobil koncesijo za graditev in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina v Občini Tržič na podlagi Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe in podelitvi koncesije za graditev in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina v Občini Tržič (Uradni list RS, št. 46/98), nadaljuje z opravljanjem obeh javnih služb, ki sta predmet tega odloka, pri čemer se z aneksom k obstoječi koncesijski pogodbi ali z novo koncesijsko pogodbo uredijo področja, ki jih predpisi, ki so bili sprejeti po podpisu koncesijskih pogodb, urejajo na novo.
Koncendent v roku 2 mesecev po objavi tega odloka s koncesionarjem z aneksom k obstoječi koncesijski pogodbi ali z novo koncesijsko pogodbo uskladi obstoječo koncesijsko pogodbo s tem odlokom in predpisi, na podlagi katerih je bil sprejet ta odlok. Z aneksom oziroma novo pogodbo se uredi tudi:
– način prenehanja javne službe dejavnosti dobave plina z dnem 1. 7. 2007;
– morebiten način podaljšanja koncesijske pogodbe;
– uskladitev pravic, obveznosti in dajatev na takšen način in na podlagi novega izračuna rentabilnosti, da se koncesionarjem ekonomski in konkurenčni položaj ne bo poslabšal zaradi sprememb zakonov in drugih predpisov Evropske skupnosti ali Republike Slovenije, ki so bili sprejeti po podpisu koncesijske pogodbe.
Višina koncesijske dajatve, ki je določena v koncesijski pogodbi, sklenjeni na podlagi Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe in podelitvi koncesije za graditev in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina v Občini Tržič (Uradni list RS, št. 46/98), se prilagodi tako, da se vključi v omrežnino. Za izvajanje dejavnosti dobave plina se koncesijska dajatev ne plačuje.
56. člen
(prenehanje veljavnosti odloka)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe in podelitvi koncesije za graditev in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina v Občini Tržič (Uradni list RS, št. 46/98).
57. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu.
Št. 354-45/2006-42
Tržič, dne 1. marca 2007
Župan
Občine Tržič
mag. Borut Sajovic l.r.
