Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 29. marca 2007 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o ekonomskih conah, ki obsega:

– Zakon o ekonomskih conah – ZEC (Uradni list RS, št. 45/98 z dne 12. 6. 1998),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ekonomskih conah – ZEC-A (Uradni list RS, št. 97/01 z dne 4. 12. 2001),
– Zakon o graditvi objektov – ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02 z dne 18. 12. 2002),
– Zakon o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti – ZICPES (Uradni list RS, št. 25/04 z dne 19. 3. 2004) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ekonomskih conah – ZEC-B (Uradni list RS, št. 12/07 z dne 12. 2. 2007).

(1) S tem zakonom se določajo pogoji in način ustanavljanja ekonomskih con ter vrste dejavnosti v njih in pogoji za njihovo opravljanje.
(2) Opravljanje gospodarske dejavnosti v ekonomskih conah, določeno na podlagi tega zakona, je zagotovljeno do 1. januarja 2010.

(1) Ekonomska cona so funkcionalno povezani in ustrezno urejeni poslovni prostori s pripadajočimi zunanjimi površinami, ki omogočajo opravljanje določene vrste gospodarske dejavnosti pod posebnimi pogoji.
(2) Ekonomska cona je del carinskega območja Republike Slovenije, ki je ločen od preostalega carinskega območja, je označen ter ograjen in na katerem velja poseben carinski režim določen s tem zakonom.
(3) V ekonomski coni se šteje:
a) da glede plačila carine in drugih ukrepov trgovinske politike carinsko blago ni na carinskem območju, vendar le pod pogojem, da to blago ni deklarirano za sprostitev v prost promet ali ni porabljeno ali uporabljeno drugače, kot pod pogoji in na način, kot ga določa ta zakon;
b) kot da je domače blago, ki je zaradi nameravanega izvoza vnešeno v ekonomsko cono, izvoženo že v trenutku, ko je vnešeno v cono. Opomba: Ekonomske cone, ustanovljene v skladu s tem zakonom se v carinskem smislu štejejo za proste cone, kot so opredeljene v carinskem zakoniku Evropske skupnosti.

(1) Ekonomsko cono lahko ustanovi ena ali več domačih pravnih oseb (v nadaljevanju: ustanovitelj).
(2) Ustanovitelj zagotovi sredstva za ustanovitev in začetek dela ekonomske cone, ustrezne organizacijske, prostorske, ekološke, energetske, tehnične in druge pogoje za opravljanje dejavnosti v tej coni in sprejme akt o njeni ustanovitvi.
(3) Več ustanoviteljev sklene pogodbo o ustanovitvi ekonomske cone.

(1) Ekonomska cona se ustanovi na območju, kjer je pristanišče ali letališče, ki je odprto za mednarodni blagovni promet.
(2) Ustanovitev ekonomske cone mora biti v skladu s prostorskimi planskimi akti za območje, kjer cona leži.
(3) V upravičenih primerih je lahko ekonomska cona sestavljena iz več ločenih delov, vendar mora vsak od njih biti ograjen in ločen od preostalega območja.

Akt oziroma pogodba o ustanovitvi ekonomske cone vsebuje zlasti:
1. firmo ustanovitelja ekonomske cone,
2. ime ekonomske cone,
3. območje ekonomske cone,
4. dejavnosti, ki se bodo opravljale v ekonomski coni,
5. določitev nosilca tehničnih, administrativnih in drugih organizacijskih poslov v zvezi z opravljanjem dejavnosti v ekonomski coni.

(1) Vsaka večja sprememba območja ekonomske cone se obravnava po postopku za ustanovitev ekonomske cone.
(2) Za spremembo iz prejšnjega odstavka se šteje:
a) prostorsko povečanje obsega že odobrene ekonomske cone,
b) sprememba ali dopolnitev lokacije ekonomske cone,
c) določitev novih dejavnosti, ki se bodo opravljale v že odobreni ekonomski coni,
d) pristop novega sopogodbenika kot soustanovitelja,
e) prevzem ekonomske cone s strani drugega ustanovitelja.

(1) K aktu oziroma pogodbi o ustanovitvi ekonomske cone iz 5. člena tega zakona daje Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) soglasje.
(2) Vlada lahko izda soglasje za ustanovitev ekonomske cone na podlagi pisnega zahtevka ustanovitelja, ki mora vsebovati predvsem podatke o:
1. vložniku zahtevka,
2. dejavnostih, ki se bodo opravljale v ekonomski coni,
3. lokaciji ekonomske cone, skupaj z uradnim izvlečkom iz prostorske dokumentacije,
4. velikosti ekonomske cone,
5. organizaciji in načinu poslovanja ekonomske cone,
6. tehničnih in drugih pogojih za delo v ekonomski coni.
(3) Zahtevku iz prejšnjega odstavka je treba priložiti vse dokumente, ki so potrebni za preverjanje podatkov, ki so navedeni v zahtevku in akt oziroma pogodbo o ustanovitvi ekonomske cone.
(4) Vlada odloči o zahtevku v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka na podlagi mnenja ministrstev, pristojnih za ekonomske odnose s tujino, gospodarske dejavnosti in finance ter mnenja Carinske uprave Republike Slovenije o pogojih za izvajanje carinskega nadzora.
(5) Soglasja vlada ne more izdati, če:
1. za območje, na katerem naj bi se ustanovila ekonomska cona, ni sprejet prostorski izvedbeni načrt,
2. ni dokazan splošni ekonomski interes za ustanovitev ekonomske cone (nove gospodarske dejavnosti, nova razvojna podjetja, nova delovna mesta ipd.),
3. glede na predlagane rešitve ni mogoče zagotoviti carinskega nadzora v skladu z veljavno zakonodajo.
(6) V primeru vložitve zahtevka za spremembo soglasja iz drugega odstavka 6. člena tega zakona mora ustanovitelj cone poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena zahtevku priložiti tudi podatke o dosedanjem poslovanju cone. V primeru iz točk d) ali e) drugega odstavka 6. člena tega zakona je treba zahtevku priložiti tudi podatke o novem pogodbeniku oziroma pravni osebi, ki prevzame cono kot novi ustanovitelj.

Ustanovitelj lahko začne z delom v ekonomski coni, ko vlada izda soglasje za ustanovitev ekonomske cone, pridobi uporabno dovoljenje v skladu z 9. členom tega zakona in pridobi odločbo Carinske uprave v skladu z 10. oziroma 12. členom tega zakona.

(1) Podlaga za ugotavljanje pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti v poslovnih prostorih ekonomske cone je uporabno dovoljenje, izdano v skladu s predpisi o graditvi objektov.
(2) Za opravljanje gospodarske dejavnosti v posameznem poslovnem objektu oziroma coni morajo biti izpolnjeni:
1. minimalni tehnični in drugi pogoji, ki se nanašajo na način in izvedbo ločitve in zavarovanja območja ekonomske cone ter način, izvedbo in pogoje, pod katerimi poteka promet z območjem izven ekonomske cone;
2. minimalni sanitarno zdravstveni pogoji, ki se nanašajo na poslovne prostore, napeljave, naprave in opremo v zgradbah in pogoje glede zunanjih površin ekonomske cone.
(3) Minimalne pogoje iz 1. točke prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za finance v soglasju z ministrom pristojnim za okolje in prostor, minimalne pogoje iz 2. točke prejšnjega odstavka pa predpiše minister, pristojen za zdravstvo v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(1) Ustanovitelj določi splošne pogoje za opravljanje dejavnosti v ekonomski coni.
(2) Akt o splošnih pogojih za opravljanje dejavnosti v ekonomski coni se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(črtan)

(1) Uporabnik ekonomske cone lahko za namene iz drugega odstavka tega člena in pod pogoji iz tega zakona uveljavlja davčne ugodnosti iz 20. člena tega zakona.
(2) Uporabnik ekonomske cone lahko v skladu s tem zakonom, uveljavlja davčne ugodnosti zaradi:
1. začetnih investicij v dejavnostih, ki jih opravlja oziroma jih namerava opravljati v ekonomski coni (pri čemer pa ne gre za preselitev dejavnosti iz preostalega območja Slovenije v ekonomsko cono ali za nadomestitev že obstoječih osnovnih sredstev z novimi) ter zagotavljanja novih delovnih mest, povezanih z začetno investicijo, s čimer se povečuje skupno število zaposlenih v ekonomski coni ter
2. zagotavljanja novih delovnih mest, ki niso povezana z začetno investicijo, s čimer se povečuje skupno število zaposlenih v ekonomski coni.
(3) Davčnih ugodnosti v skladu s tem zakonom ni mogoče dodeliti:
1. za namen iz 1. točke prejšnjega odstavka za dejavnosti kmetijstva, ribištva, industrije sintetičnih vlaken, premogovništva in jeklarstva;
1.a za namen iz 2. točke prejšnjega odstavka za dejavnosti premogovništva, jeklarstva, transporta in ladjedelništva;
2. uporabniku ekonomske cone, ki je v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije ali uporabniku ekonomske cone, ki se v skladu z zakonom o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99 in 110/99) šteje za kapitalsko neustrezno podjetje;
3. uporabniku ekonomske cone, ki ima sam ali katerega ustanovitelj ima neporavnane zapadle davčne ali carinske obveznosti ali je v postopku zaradi prekrška ali suma kaznivega dejanja v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti.
(4) Davčne ugodnosti za namen iz 1. točke drugega odstavka tega člena, je mogoče uporabniku na področju dejavnosti transporta, ladjedelništva in industrije motornih vozil dodeliti le, če so poleg pogojev po tem zakonu izpolnjeni tudi posebni pogoji, določeni s posebnimi pravili, ki urejajo dodeljevanje državnih pomoči za ta področja. V tem primeru je potrebna predhodna priglasitev s strani pristojnega organa v skladu z Zakonom o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04; v nadaljevanju: individualna priglasitev).
(5) Če uporabnik ekonomske cone uveljavlja davčne ugodnosti v skladu s tem zakonom v povezavi z investicijskim projektom, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo dodeljevanje državnih regionalnih pomoči, šteje za regionalni projekt velikega obsega, lahko davčne ugodnosti uveljavi v skladu s pogoji iz tega zakona in le na podlagi individualne priglasitve.
(6) O davčnih ugodnostih iz 20. člena tega zakona odloči davčni organ, pri katerem uporabnik ekonomske cone vlaga obračun davka od dobička pravnih oseb.

(črtan)

(črtan)

(1) V ekonomski coni sme uporabnik opravljati proizvodne in storitvene dejavnosti tudi, če se opravljajo na obrtni način, ki jih ustanovitelj opredeli v aktu oziroma pogodbi iz 5. člena tega zakona in jih je vlada potrdila s soglasjem k ustanovitvi ekonomske cone.
(2) V ekonomski coni sme uporabnik opravljati promet blaga na debelo. Promet blaga na drobno sme uporabnik v ekonomski coni opravljati le za druge uporabnike za njihovo uporabo v tej coni ter za oskrbo prevoznih sredstev v mednarodnem prometu in njihovih posadk.
(3) V ekonomski coni sme uporabnik opravljati tudi bančne in druge finančne posle, posle premoženjskega in osebnega zavarovanja ter pozavarovanja, vendar le v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Dejavnosti iz prvega do tretjega odstavka tega člena ne smejo ogrožati zdravega življenjskega in delovnega okolja ter morajo biti ekološko neoporečne.

(1) Tuja podjetja lahko opravljajo dejavnost v ekonomski coni na podlagi pogodbe z ustanoviteljem, če so v Republiki Sloveniji registrirane za opravljanje dejavnosti, ki se bodo opravljale v ekonomski coni in izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom.
(2) Uporabniki morajo za dejavnosti, ki jih opravljajo v ekonomski coni, voditi knjigovodstvo ločeno.

Uporabnik ekonomske cone lahko v skladu s tem zakonom za dejavnost, ki jo opravlja v ekonomski coni, pridobi davčno ugodnost v naslednjih oblikah:
1. stopnja davka na dobiček pravnih oseb, določena z zakonom, ki ureja obdavčitev dobička pravnih oseb, se zniža, vendar ne sme biti nižja od 10%;
2. uporabnik ekonomske cone lahko v posameznem koledarskem letu za vlaganja v osnovna sredstva na območju ekonomske cone, če gre za nova sredstva, pri čemer to ne velja za majhna in srednje velika podjetja in za prevzeme, uveljavlja znižanje davčne osnove za davek od dobička pravnih oseb za znesek vlaganj v osnovna sredstva, vendar to znižanje ne sme preseči 50% vlaganja v koledarskem letu;
3. uporabnik lahko uveljavlja znižanje davčne osnove za davek od dobička pravnih oseb za znesek izplačanih plač zaposlenih pripravnikov in drugih delavcev, ki jih je zaposlil v koledarskem letu in so bili pred sklenitvijo delovnega razmerja najmanj šest mesecev prijavljeni pri Zavodu RS za zaposlovanje, vendar to znižanje ne sme preseči 50% tega zneska.

(1) Uporabnik ekonomske cone lahko pod pogoji iz tega člena uveljavlja davčne ugodnosti iz 20. člena tega zakona za sofinanciranje začetnih investicij ali za odpiranje novih delovnih mest povezanih z začetno investicijo v:
– postavitev novega obrata,
– širitev obstoječega obrata,
– začetek nove dejavnosti, ki pomeni temeljito spremembo proizvoda ali proizvodnega procesa v obstoječem obratu,
– nakup obrata, ki se je ukinil oziroma bi se ukinil, če ne bi bil prodan in če ga kupi neodvisen kupec.
(2) Zgornja meja pomoči v obliki davčne ugodnosti za začetno investicijo ali za odpiranje novih delovnih mest povezanih z začetno investicijo iz prejšnjega odstavka ne sme preseči 30% upravičenih stroškov investicije ali odprtja novih delovnih mest. Kolikor je uporabnik ekonomske cone majhno podjetje, se zgornja meja lahko poveča za 20 odstotnih točk, kolikor pa je uporabnik ekonomske cone srednje veliko podjetje, se zgornja meja lahko poveča za 10 odstotnih točk. Za opredelitev majhnega in srednje velikega podjetja po tem ter 20. in 20.b členu se uporabijo merila iz Priporočila Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij.
(3) Kot upravičeni stroški iz prejšnjega odstavka se štejejo v primeru začetne investicije:
– stroški nakupa zemljišč,
– stroški komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč,
– stroški gradnje ali nakupa objekta oziroma objektov,
– stroški za nakup strojev in opreme, razen stroškov za nakup osebnih motornih vozil,
– stroški investiranja v neopredmetena osnovna sredstva, vendar le v skladu s posebnimi pogoji, ki so določeni s predpisi o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči,
– stroški priprave investicijskih študij in projektov začetnih investicij, za majhna in srednje velika podjetja tudi stroški pripravljalnih študij in stroški svetovanja, povezani z naložbo, v višini 50% dejansko nastalih stroškov.
(4) Kot upravičeni stroški iz drugega odstavka tega člena se v primeru odprtja novih delovnih mest povezanih z začetno investicijo štejejo stroški dela novo zaposlenih delavcev za največ dveletno obdobje, ki zajemajo bruto plače in obvezne prispevke za socialno varnost.
(5) Davčne ugodnosti v skladu s tem členom lahko uveljavlja le uporabnik ekonomske cone, ki zagotovi sofinanciranje začetne investicije (brez državnih pomoči oziroma drugih oblik državnih sredstev), v višini, ki je enaka najmanj 25% upravičenih stroškov.
(6) Kot nova delovna mesta, povezana z začetnimi investicijami, v zvezi s katerimi je mogoče pridobiti državno pomoč, se štejejo delovna mesta, ki se nanašajo na dejavnost, za katero je bila izvršena začetna investicija in so na novo odprta najpozneje v treh letih po dokončani investiciji ter delovna mesta, ki so na novo odprta v enakem obdobju zaradi povečanja stopnje izkoriščenosti zmogljivosti zaradi nove investicije. Povečanje števila delovnih mest pri uporabniku ekonomske cone se ugotavlja kot neto povečanje v primerjavi s povprečjem zadnjih dvanajstih mesecev.
(7) Začetna investicija oziroma novo odprta delovna mesta, povezana z začetno investicijo v zvezi s katero je uporabnik ekonomske cone uveljavil davčne ugodnosti iz 20. člena tega zakona, morajo biti zadržana v okviru ekonomske cone najmanj pet let po zaključku investicije, v primeru majhnih in sredjevelikih podjetij pa najmanj tri leta po zaključku investicije. Če uporabnik ekonomske cone pred potekom tega roka odsvoji ali prenese osnovno sredstvo iz ekonomske cone ali ukine tako ustvarjena delovna mesta, mora v davčnem obdobju, v katerem izvrši prenos ali odsvojitev oziroma ukinitev delovnega mesta, vrniti sorazmerni del pridobljene državne pomoči.
(8) Neopredmetena osnovna sredstva, v zvezi s katerimi je uporabnik ekonomske cone uveljavil davčne ugodnosti iz 20. člena tega zakona, se morajo uporabljati izključno pri tem uporabniku, obravnavati se morajo kot sredstva, ki se amortizirajo, kupljena morajo biti od tretje osebe po tržnih pogojih in morajo biti vključena med sredstva tega uporabnika ter zadržana pri tem uporabniku ekonomske cone najmanj pet let, v primeru majhnih in srednje velikih podjetij pa najmanj tri leta po nakupu. Če uporabnik ekonomske cone pred potekom tega roka odsvoji ali prenese osnovno sredstvo iz ekonomske cone ali niso izpolnjeni drugi pogoji, mora v davčnem obdobju, v katerem opravi prenos ali odsvojitev ali pa pogoj ni več izpolnjen, vrniti sorazmerni del pridobljene državne pomoči.
(9) Če uporabnik ekonomske cone v zvezi s posamezno začetno investicijo prejema poleg davčnih ugodnosti po tem zakonu še drugo državno pomoč, skupna državna pomoč ne sme presegati višin, določenih v skladu z drugim odstavkom tega člena.

(1) Uporabnik ekonomske cone lahko pod pogoji iz tega člena uveljavlja davčne ugodnosti iz 20. člena tega zakona za sofinanciranje odpiranja novih delovnih mest, ki niso povezana z začetnimi investicijami, nanašajo pa se na zaposlovanje pripravnikov in drugih delavcev, ki so bili pred sklenitvijo delovnega razmerja najmanj šest mesecev prijavljeni pri Zavodu RS za zaposlovanje.
(2) Zgornja meja pomoči v obliki davčne ugodnosti za zaposlovanje iz prejšnjega odstavka ne sme preseči 30% upravičenih stroškov odpiranja novega delovnega mesta. Kolikor je uporabnik ekonomske cone majhno podjetje, se zgornja meja lahko poveča za 20 odstotnih točk, kolikor pa je uporabnik ekonomske cone srednje veliko podjetje, se zgornja meja lahko poveča za 10 odstotnih točk.
(3) Kot upravičeni stroški iz prejšnjega odstavka se štejejo stroški dela novo zaposlenih delavcev za največ dveletno obdobje, ki zajemajo bruto plače in obvezne prispevke za socialno varnost.
(4) Uporabnik ekonomske cone lahko uveljavlja davčno ugodnost v skladu s tem členom le, če poveča skupno število delovnih mest v koledarskem letu, pri čemer se kot povečanje števila delovnih mest šteje neto povečanje v primerjavi s povprečjem zadnjih dvanajstih mesecev. Pri ugotavljanju povečanja števila delovnih mest se delovna mesta, odprta za delovni čas, krajši od polnega časa, upoštevajo sorazmerno.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek, uporabnik ekonomske cone lahko uveljavlja davčno ugodnost v skladu s tem členom za zaposlovanje težje zaposljive kategorije delavcev tudi v primeru, če ne povečuje skupnega števila delovnih mest v koledarskem letu, pod pogojem, da gre za nadomestno zaposlitev, ki je posledica prenehanja delovnega razmerja na zahtevo zaposlenega. Za težje zaposljive delavce se štejejo osebe, ki so kot takšne opredeljene s predpisi o dodeljevanju državnih pomoči na področju zaposlovanja.
(6) Novo odprta delovna mesta, v zvezi s katerimi je uporabnik ekonomske cone uveljavil davčno ugodnost v skladu s tem členom, morajo biti ohranjena najmanj dve leti, kolikor je uporabnik ekonomske cone majhno oziroma srednje veliko podjetje, v drugih primerih pa najmanj tri leta po poteku leta, v katerem jo je uporabnik uveljavil. Če uporabnik ekonomske cone pred potekom roka iz prejšnjega stavka ukine delovno mesto, v zvezi s katerim mu je bila dodeljena državna pomoč, mora v davčnem obdobju, v katerem je ukinil delovno mesto vrniti sorazmerni del dodeljene davčne ugodnosti.
(7) Če uporabnik ekonomske cone v zvezi z odpiranjem delovnih mest prejema poleg davčnih ugodnosti po tem zakonu še drugo državno pomoč, skupna državna pomoč ne sme presegati višin, določenih v skladu z drugim odstavkom tega člena.
(8) Davčne ugodnosti v skladu s tem členom lahko uveljavlja le uporabnik ekonomske cone, ki prispeva za odpiranje novih delovnih mest najmanj 25% lastnih sredstev.

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

V ekonomski coni se, ne glede na določila ostalih zakonov, šteje za dokazilo o upravičenosti razpolaganja z zemljiščem v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, tudi pogodba o dolgoročni oddaji oziroma najemu zemljišča, ki je sklenjena med uporabnikom in ustanoviteljem.

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(1) (črtan)
(2) Davčni nadzor nad poslovanjem uporabnikov ekonomske cone se izvaja v skladu z veljavnimi davčnimi predpisi.
(3) Drugi organi izvajajo nadzor nad poslovanjem ekonomskih con v skladu z veljavnimi predpisi.
(4) Vlada lahko kadarkoli od ustanovitelja in uporabnikov ekonomske cone zahteva, da predložijo poročilo o poslovanju.

Vlada izda podrobnejše predpise o postopku za pridobitev in spremembo predhodnega soglasja za ustanovitev ekonomske cone iz 7. člena tega zakona ter o uveljavljanju davčnih ugodnosti v skladu s tem zakonom.

(1) Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma posameznik, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti:
1. opravlja gospodarsko dejavnost v ekonomski coni v nasprotju z zakonom, soglasjem vlade ali pogodbo (14. člen, 18. člen),
2. za dejavnost, ki jo opravlja v ekonomski coni, ne vodi knjigovodstva ločeno (drugi odstavek 19. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

(1) Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba – ustanovitelj ekonomske cone, ki:
1. opravlja ali omogoči opravljanje gospodarskih dejavnosti v ekonomski coni v nasprotju z zakonom, soglasjem vlade, ali aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi ekonomske cone (7. in 18. člen),
2. ne zahteva spremembe soglasja vlade kadar je takšna sprememba zahtevana v skladu s tem zakonom (drugi odstavek 6. člena),
3. začne z delom v ekonomski coni prej preden vlada izda soglasje, prej preden pridobi uporabno dovoljenje ali prej preden pridobi odločbo Carinske uprave (8. člen),
4. (črtana),
5. (črtana),
6. (črtana),
7. omogoči opravljanje oziroma opravlja gospodarske dejavnosti v ekonomski coni v nasprotju s splošnimi pogoji in spravlja uporabnike v neenakopraven položaj (13. člen).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

(1) Prosta carinska cona Koper in Prosta carinska cona Maribor lahko nadaljujeta s poslovanjem kot Ekonomska cona Koper oziroma Ekonomska cona Maribor po izpeljavi postopkov iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.
(2) Ustanovitelji Proste carinske cone Koper in Proste carinske cone Maribor se štejejo za ustanovitelje Ekonomske cone Koper oziroma Ekonomske cone Maribor.
(3) Carinska uprava Republike Slovenije ustanoviteljem Ekonomske cone Koper in Ekonomske cone Maribor v roku 30 dni od uveljavitve tega zakona izda ugotovitveni sklep o ukrepih, ki jih morajo ustanovitelji izvršiti, da bi se zagotovilo izvajanje carinskega nadzora v skladu s tem zakonom. S sklepom Carinska uprava določi tudi rok, v katerem mora ustanovitelj poskrbeti za zagotovitev izvajanja carinskega nadzora.
(4) Dokler ustanovitelja Ekonomske cone Koper oziroma Ekonomske cone Maribor ne izvršita ukrepov v skladu z ugotovitvenim sklepom Carinske uprave iz prejšnjega odstavka, uporabniki cone ne morejo uživati davčnih ugodnosti, določenih s tem zakonom.

(1) Uporabniki Proste carinske cone Koper in Proste carinske cone Maribor, ki so na dan uveljavitve tega zakona poslovali na območju, na katerem se s tem zakonom ustanavljata ekonomski coni, lahko nadaljujejo s poslovanjem kot uporabniki Ekonomske cone Koper oziroma Ekonomske cone Maribor, vendar ne morejo uživati davčnih ugodnosti, dokler ustanovitelj cone ne pridobi odločbe Carinske uprave in dokler davčni organ ne izda odločbe iz 15. člena tega zakona.
(2) Uporabniki iz prejšnjega odstavka, ki želijo uveljavljati davčne ugodnosti na podlagi tega zakona morajo pri pristojnem davčnem organu vložiti popolne zahtevke v 30 dneh od uveljavitve tega zakona. Davčni organ izda uporabnikom, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, odločbo najpozneje v 90 dneh po uveljavitvi tega zakona.

Carinsko in domače blago, vnešeno v Prosto carinsko cono Koper oziroma Prosto carinsko cono Maribor do uveljavitve tega zakona se po uveljavitvi tega zakona obravnava v skladu s tem zakonom.

Davčne ugodnosti v zvezi s plačevanjem davka od dobička pravnih oseb in davka od dohodka iz dejavnosti se v skladu s tem zakonom lahko izkoristijo prvič za poslovno leto 1998.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1) Uporabniki ekonomskih con, ki so na dan uveljavitve tega zakona poslovali v ekonomskih conah in uveljavljali davčne olajšave v skladu s 15. in 20. členom zakona o ekonomskih conah pri plačevanju akontacij davka od dobička pravnih oseb za koledarsko leto 2001, obračunajo davek od dobička pravnih oseb za koledarsko leto 2001 v skladu s predpisi, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona.
(2) Uporabniki ekonomskih con, ki so na dan uveljavitve tega zakona poslovali v ekonomskih conah, lahko uveljavljajo davčne ugodnosti v skladu s tem zakonom, če izpolnjujejo pogoje, predpisane s tem zakonom.
(3) Kot začetne investicije, v zvezi s katerimi lahko uporabniki ekonomskih con uveljavljajo davčne ugodnosti v skladu z 20.a členom tega zakona se štejejo tudi začetne investicije, ki so jih uporabniki ekonomskih con, ki so na dan uveljavitve tega zakona poslovali v ekonomskih conah, začeli pred uveljavitvijo tega zakona in so v trenutku začetka investicije izpolnjevali pogoje iz prvega odstavka 20.a člena tega zakona, pa do trenutka uveljavitve tega zakona še niso bile zaključene.
(4) Kot nova delovna mesta, povezana z začetnimi investicijami, v zvezi s katerimi lahko uporabniki ekonomskih con uveljavljajo davčne ugodnosti v skladu z 20.a členom tega zakona, se štejejo tudi nova delovna mesta, ki so bila predvidena v sklopu projekta začetne investicije, ki so jih uporabniki ekonomske cone začeli pred uveljavitvijo tega zakona in so v trenutku začetka investicije izpolnjevale pogoje iz prvega odstavka 20.a člena tega zakona ter bodo odprta v treh letih po zaključku investicije.
(5) V primeru iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se pri določitvi zgornje meje pomoči upoštevajo vsa sredstva državne pomoči, ki jih je uporabnik ekonomske cone že prejel za isti namen pred uveljavitvijo tega zakona.
(6) Uporabnikom ekonomskih con iz prvega odstavka tega člena se lahko v koledarskem letu 2002, zaradi prilagoditve spremenjenim pogojem za pridobitev davčnih ugodnosti za poslovanje v ekonomski coni, dodeli posebna pomoč, v skladu s pravili, določenimi na podlagi zakona o nadzoru državnih pomoči.
(7) Uporabniki ekonomskih con iz prvega odstavka tega člena lahko v letu 2002 zaradi prilagoditve spremenjenim pogojem za pridobitev davčnih ugodnosti za poslovanje v ekonomski coni uveljavljajo dodatno davčno ugodnost, in sicer največ do višine 40% sorazmernega dela upravičenih stroškov začetnih investicij, začetih v ekonomski coni pred uveljavitvijo tega zakona, ki so v trenutku začetka investicije izpolnjevale pogoje iz prvega odstavka 20.a člena tega zakona. Za mala in srednja podjetja se zgornja meja lahko poveča za 15 odstotnih točk. Uporabniki ekonomskih con iz tega odstavka lahko posebno pomoč po tem odstavku uveljavljajo le na podlagi individualne priglasitve.

Davčne ugodnosti v zvezi s plačevanjem davka od dobička pravnih oseb se v skladu s tem zakonom lahko izkoristijo prvič za koledarsko leto 2002.

Ta zakon začne veljati s 1. januarjem 2002.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.