Številka: U-I-117/07-7

Datum: 20. 4. 2007

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevama Vrhovnega sodišča in Okrožnega sodišča v Ljubljani, ter v postopku za preizkus pobud družb Mladinska knjiga trgovina, d. d., Ljubljana, Mladinska knjiga založba, d. d., Ljubljana, in Pluris, d. d., Maribor, ki jih vse zastopa mag. Janez Tekavc, odvetnik v Ljubljani, in družbe Marchiol, d. o. o., Nova Gorica, ki jo zastopa Hilda Pipan, odvetnica v Novi Gorici, na seji 20. aprila 2007

1. Pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o spremembah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 31/07) se sprejmeta.
2. Do končne odločitve Ustavnega sodišča se zadrži izvrševanje Zakona o spremembah Zakona o finančnem poslovanju podjetij.
3. V času zadržanja ustavitve postopkov iz prvega odstavka 4. člena Zakona o spremembah Zakona o finančnem poslovanju podjetij nimajo pravnih učinkov.
4. V času zadržanja so prekinjeni vsi upravni in sodni postopki, začeti zoper družbenike na podlagi četrtega in petega odstavka 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99 in 110/99), novih postopkov pa ni mogoče začeti. Zastaranje terjatev v času zadržanja ne teče.
5. Ta sklep začne učinkovati 21. aprila 2007.

1. Vrhovno sodišče in Okrožno sodišče v Ljubljani sta vložili zahtevi za oceno ustavnosti Zakona o spremembah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod-B). Z njim so razveljavljene pravne posledice izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod), saj ukinja odgovornost (aktivnih) družbenikov za obveznosti izbrisane družbe ter v prehodnih in končnih določbah ureja pravne posledice navedene razveljavitve. Predlagatelja menita, da razveljavitev četrtega in petega odstavka 27. člena ZFPPod (1. člen ZFPPod-B) pomeni, da so upniki družb, izbrisanih v skladu z ZFPPod, brez vsakršnega pravnega varstva. Zato naj bi bil položaj, kot ga ustvarja izpodbijana ureditev, v neskladju z 2. in s 33. členom Ustave, saj pomeni prekomeren poseg v lastninsko pravico upnikov v korist družbenikov izbrisanih družb. Dodajata, da pomeni ohranitev razlogov za izbris družbe po 25. členu ZFPPod, brez ureditve varstva upnikov izbrisane družbe, neenako obravnavanje upnikov družb, ki prenehajo po ZFPPod, in upnikov družb, ki prenehajo po likvidaciji ali stečaju, saj naj bi slednji uživali boljše varstvo svojih pravic. Za takšno razlikovanje med obema skupinama upnikov naj ne bi bilo utemeljenega razloga, zato je po mnenju predlagateljev ureditev ZFPPod-B v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Za neskladje z navedenim členom Ustave naj bi šlo tudi zato, ker bo izpodbijana ureditev povzročila, da bo uspeh upnikov izbrisanih družb s poplačilom zoper družbenike odvisen zgolj od naključnega trajanja sodnih postopkov. Kršitev drugega odstavka 14. člena Ustave naj bi bila podana še zato, ker ZFPPod-B jemlje upnikom pravico uveljavljati terjatve zoper družbenike izbrisanih družb, ohranja pa pravico države, da izterja stroške objave sklepa o izbrisu (2. člen ZFPPod-B) brez razlikovanja med aktivnimi in pasivnimi družbeniki ter brez uporabe spregleda pravne osebnosti.
2. Nadalje predlagatelja menita, da je izpodbijana ureditev v neskladju s 155. členom Ustave, saj posega v pridobljene pravice upnikov in ruši zaupanje v pravo, ki ga varuje 2. člen Ustave, pri čemer naj za tak poseg ne bi bilo javne koristi. Člen 4 ZFPPod-B naj bi namreč posegal v vsa že nastala pravna razmerja med upniki in družbeniki izbrisanih družb, torej tudi na tista, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno na podlagi določb ZFPPod, za katere predlagatelja opozarjata, da je Ustavno sodišče že z odločbo št. U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002 (Uradni list RS, št. 93/02 in OdlUS XI, 211) presodilo, da za t. i. aktivne družbenike niso v neskladju z Ustavo. Izpodbijana ureditev naj bi tako posegla v pravnomočne odločitve in ustavila postopke z izrednimi pravnimi sredstvi ter izvršilne postopke, ki tečejo na podlagi pravnomočnih sodnih in upravnih odločb. S tem naj bi bilo po mnenju predlagateljev poseženo v že pridobljene pravice upnikov, ki izvirajo iz teh pravnomočnih odločb. Zato bi ureditev po ZFPPod-B lahko veljala zgolj za tiste družbenike družb, ki bodo izbrisane iz sodnega registra po uveljavitvi ZFPPod-B. Izpodbijani 4. člen ZFPPod-B naj bi bil tudi v neskladju s 158. členom Ustave, saj ne določa postopkovnih "kavtel" stranke, ki jo zadenejo posledice odprave pravnomočnosti, temveč odpravlja vrsto pravnomočnih odločb ex lege.
3. Določbe ZFPPod-B naj bi bile nejasne, hudo pomanjkljive ter zato v neskladju z načelom pravne varnosti iz 2. člena Ustave in s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Med njimi predlagatelja izpostavljata, da v ZFPPod-B ni določeno, ali se ustavijo tudi upravni spori in postopki z ustavno pritožbo, kot tudi ne postopki, povezani z javnimi dajatvami (davki, carine). Slednje naj bi izrazito privilegiralo upnike, ki so javnopravne osebe, in naj bi pomenilo neskladje z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Predlagatelja opozarjata, da izpodbijani zakon ne ureja številnih drugih procesnih vprašanj, kot na primer pristojnosti za izdajo sklepa o ustavitvi, stroške ustavljenih postopkov, o čemer naj bi se Ustavno sodišče izreklo že v odločbi št. U-I-60/98 z dne 16. 7. 1998 (Uradni list RS, št. 65/98 in OdlUS VII, 150), vprašanje vloženih, a še ne rešenih pravnih sredstev, kot tudi, da so njegova terminologija in instituti v neskladju s temelji civilnega procesnega prava. Tako Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP) ne pozna ustavitve postopka po uradni dolžnosti, temveč le na predlog stranke, ki umakne tožbo ali pravno sredstvo. Nejasno naj bi bilo, ali se postopki ustavijo po samem zakonu ali šele z izdajo sklepa iz drugega odstavka 4. člena ZFPPod-B. Posebno težavo naj bi pomenilo tudi nadaljevanje postopkov po tretjem odstavku 4. člena ZFPPod-B, če je postopek že v fazi odločanja o pritožbi zoper sodno odločbo sodišča prve stopnje. ZPP namreč preprečuje spremembo tožbe v pritožbenem postopku, pa tudi vložitev pritožbe in morebitnih dopolnitev je vezana na prekluzivni pritožbeni rok, česar ni mogoče zaobiti niti s široko razlago t. i. eventualne maksime (prvi odstavek 337. člena in drugi odstavek 286. člena ZPP). Ustavitev postopkov po samem zakonu naj bi po vsebini pomenila odločitev o civilni pravici oziroma o uspehu stranke v postopku s splošnim, namesto s posamičnim pravnim aktom. Zato naj bi ZFPPod-B posegal tudi v načelo delitve oblasti (drugi odstavek 3. člena Ustave).
4. ZFPPod-B izpodbijajo tudi družbe Mladinska knjiga trgovina, Mladinska knjiga založba in Pluris (v nadaljevanju pobudnice) in navajajo, da imajo odprtih več postopkov zoper (aktivne) družbenike izbrisanih družb, ki so v različnih fazah. Zatrjujejo tudi neskladje izpodbijane ureditve z 2., s 33. in s 155. členom Ustave ter s 1. členom Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP, v nadaljevanju Protokol). To naj bi bilo podano, ker je zakonodajalec z ZFPPod-B upnikom odvzel njihovo premoženje, z ustavitvijo postopkov pa je tudi ugasnila njihova pravica zahtevati poplačilo, ki je bila priznana s pravnomočnimi sodnimi odločbami, in to brez kakršnegakoli nadomestila. Opozarjajo na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zadevi Draon proti Franciji,(1) kjer je sodišče odločilo, da je v nasprotju s 1. členom Protokola, če se zakon spremeni tako, da upravičenca prikrajša za odškodnino, ki bi mu šla ob vložitvi tožbe. Pobudnice opozarjajo še na poseg zakonodajalca v pravnomočnost ter s tem na neskladje izpodbijane ureditve s 158. členom Ustave in na poseg v njihove pridobljene pravice ali pa vsaj v pravno zavarovana pričakovanja, ki jim je Ustavno sodišče že priznalo varstvo z odločbo št. U-I-138/99 z dne 18. 1. 2001 (Uradni list RS, št. 11/01 in OdlUS X, 1). Pobudnice menijo tudi, da je zakonodajalec posegel v načelo delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave, ker je posegel v pravnomočne odločitve sodne veje oblasti. Tako je namreč odločilo že Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-10/92 z dne 5. 11. 1992 (Uradni list RS, št. 56/92 in OdlUS I, 79).
5. Družba Marchiol izpodbija 1. in 4. člen ZFPPod-B in zatrjuje njuno neskladje z 2. in s 3. členom, z drugim odstavkom 14. člena ter s 155. členom Ustave. Navaja, da ima odprte izvršilne postopke zoper družbenike izbrisanih družb in da ima zato pravni interes za izpodbijanje navedenih členov ZFPPod-B. Meni, da zakonodajalec ni upošteval razlogov odločbe št. U-I-135/00 in je s tem povzročil neskladje z Ustavo, napovedano že s citirano odločbo. Poleg tega naj bi zakonodajalec z ukinitvijo osebne odgovornosti aktivnih družbenikov izigral celotno stečajno zakonodajo, saj ni več razloga, da bi družbe predlagale postopke po Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in nasl. – ZPPSL), pač pa bodo lahko počakale na izbris po uradni dolžnosti in s tem izigrale vse upnike. Opozarja še na nekatere druge odločbe Ustavnega sodišča, poleg že navedene odločbe št. U-I-10/92, v katerih naj bi Ustavno sodišče sprejelo stališče, da z zakonom ni mogoče poseči v že pridobljene pravice, določene s pravnomočno sodno odločbo, ker bi bilo to v nasprotju z načelom delitve oblasti.
6. Oba predlagatelja in pobudnice predlagajo tudi, naj Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanega zakona. Predlagatelja navajata, da bodo zaradi izpodbijanega zakona nastale težko popravljive škodljive posledice, ki jih delno sploh ni mogoče predvideti, ker so postopki v različnih postopkovnih fazah. Izdaja sklepov o ustavitvi (drugi odstavek 4. člena ZFPPod-B) in kot njihova posledica uvedba številnih novih sodnih postopkov (tretji in četrti odstavek 4. člena ZFPPod-B, kot tudi postopkov, povezanih s stroški ustavljenih postopkov, ki jih ZFPPod-B sploh ne ureja), naj bi pomenila veliko obremenitev sodišč, dodatno pravno angažiranje in nastanek novih stroškov za stranke. Če Ustavno sodišče izvrševanja ZFPPod-B ne bi zadržalo, bi lahko nastal položaj, ko posledic neskladja z Ustavo sploh ne bi bilo mogoče odpraviti, ker bi bilo zaradi tridesetdnevnega roka iz drugega odstavka 4. člena ZFPPod-B že pravnomočno odločeno o razmerjih, za katere se uporablja ZFPPod-B. Poleg tega bi bilo treba nadaljevati ustavljene postopke, novo nastale pa ustaviti, vse to pa bi lahko povzročilo popolno pravno negotovost in zmedo. Na drugi strani predlagatelji menijo, da zadržanje izvrševanja ne bi povzročilo nobenih škodljivih posledic. Pobudnice menijo, da bi bila v primeru, če Ustavno sodišče ne bi zadržalo izvrševanja ZFPPod-B, odločitev brez učinka in pomena, ker bodo sklepi o ustavitvi postopkov že pravnomočni. Tako predlagatelja kot pobudnice predlagajo tudi, naj Ustavno sodišče določi način izvršitve, saj naj bi le tako lahko zagotovili polno učinkovitost odločbe Ustavnega sodišča.
7. Državni zbor na navedbe v delu zahtev in pobud, ki se nanaša na predlog za začasno zadržanje izvrševanja ZFPPod-B, ni odgovoril.
8. O predlogu za začasno zadržanje izvrševanja ZFPPod-B je svoje mnenje posredovala Vlada, ki predlaga, naj Ustavno sodišče ta predlog zavrne. Pojasnjuje, da je bil sprejem ZFPPod-B nujno potreben, ker naj bi bila dosedanja ureditev po ZFPPod neustrezna in v neskladju s temeljnimi načeli korporacijskega prava, in to tako na nacionalni ravni kot tudi na ravni Evropske skupnosti. Sprejem ZFPPod-B naj bi narekoval javni interes, ki se kaže v spoštovanju temeljnega načela korporacijskega prava, da pri kapitalskih družbah družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti družbe. Z ureditvijo po ZFPPod naj bi bili kršeni pravica do poštenega sojenja, urejena v 22. členu Ustave, in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, saj se sklepi o začetku postopka izbrisa družbe in sklepi o izbrisu družbe niso vročali družbenikom, temveč zgolj družbam. Družbenikom naj bi tako bili odvzeti pravica do izjave in možnost pritožbe, ker se niso mogli seznaniti z navedenimi sodnimi odločbami. Vlada tudi meni, da ZFPPod-B ni v neskladju s 155. in s 158. členom Ustave, saj ne posega v pravnomočno pravico do uveljavljanja terjatev zoper družbenike izbrisanih družbe za nazaj, pač pa jo odvzema za naprej, tj. od začetka uporabe ZFPPod-B. Ureditev naj tako ne bi bila retroaktivna, ker gre zgolj za nepravo retroaktivnost, ki naj bi bila dopustna in naj bi pomenila preklic veljavnosti pravnomočne odločbe za naprej. Varstvo upnikov izbrisanih družb naj bi bilo zagotovljeno z možnostjo nadaljevanja postopkov na podlagi instituta spregleda pravne osebnosti.

9. Ustavno sodišče je pobudi sprejelo (1. točka izreka). Zaradi skupnega obravnavanja in odločanja je zahtevi in pobudi združilo.
10. Po 39. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) lahko Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali deloma zadrži izvršitev zakona, če presodi, da bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Kadar Ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega zakona, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane zakonske določbe zaradi zadržanja ne bi izvrševale, pozneje pa bi se ugotovilo, da niso bile v neskladju z Ustavo.
11. Na podlagi vloženih zahtev in pobud je razvidno, da so izpodbijane določbe prizadele večje število upnikov izbrisanih družb, ki so nadaljevali postopke proti družbenikom izbrisanih družb na podlagi določb ZFPPod. Ustavno sodišče ugotavlja, da bi lahko za te upnike nastala težko popravljiva škoda, če bi na podlagi tretjega in četrtega odstavka 4. člena ZFPPod-B morali (ponovno) začeti postopke zoper družbenike izbrisanih družb na podlagi instituta spregleda pravne osebnosti, in to kljub temu, da že imajo pravnomočne izvršilne naslove. Ti postopki bi imeli tudi določene stroškovne posledice za pobudnice in druge upnike. Običajno z navedbami o materialnem prikrajšanju samimi po sebi ni mogoče utemeljiti predloga za zadržanje, ker gre za praviloma popravljive posledice. Vendar v obravnavani zadevi obstajajo okoliščine, ki zahtevajo drugačno odločitev, saj je treba upoštevati, da imajo pobudnice že pravnomočne sodne odločbe, v katerih je bilo odločeno o njihovih pravicah oziroma terjatvah. Če Ustavno sodišče začasno zadrži izpodbijane določbe ZFPPod, to sicer pomeni podaljšanje stanja, ki ga skuša zakonodajalec spremeniti, vendar Ustavno sodišče ocenjuje, da so to manj škodljive posledice kot tiste, ki bi nastale, če bi Ustavno sodišče kasneje ugotovilo, da je izpodbijana ureditev v neskladju z Ustavo. Zato je Ustavno sodišče zadržalo izvrševanje ZFPPod-B (2. točka izreka).
12. Ker učinkuje ustavitev vseh postopkov, začetih na podlagi ZFPPod, v katerih upniki izbrisane družbe uveljavljajo terjatve zoper družbenike take družbe, po sili zakona, je Ustavno sodišče odločilo, da ustavitev do končne odločitve Ustavnega sodišča nima pravnega učinka (3. točka izreka). Začasno zadržanje ZFPPod-B pomeni, da do končne odločitve Ustavnega sodišča, sodišča in upravni organi ne izdajo sklepov o ustavitvi postopkov iz drugega odstavka 4. člena ZFPPod-B in da upniki ne morejo nadaljevati pravdnih postopkov oziroma začeti novih postopkov na podlagi spregleda pravne osebnosti po tretjem oziroma četrtem odstavku 4. člena ZFPPod-B. V primerih, ko so bili do začasnega zadržanja izvrševanja ZFPPod-B že izdani sklepi o ustavitvi iz drugega odstavka 4. člena ZFPPod-B, roki za pritožbo zoper take sklepe ne tečejo. Začasno zadržanje ZFPPod-B pomeni še, da do končne odločitve Ustavnega sodišča ne teče devetdesetdnevni rok za uveljavitev pravic do izplačila iz petega odstavka 4. člena ZFPPod-B.
13. Ker bi imelo zadržanje izvrševanja ZFPPod-B za posledico, da bi se nadaljevali upravni in sodni postopki, ki tečejo zoper družbenike izbrisanih družb, je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS določilo, da se prekinejo vsi upravni in sodni postopki, navedeni v 4. točki izreka, in da ni mogoče začeti novih sodnih in upravnih postopkov zoper družbenike izbrisanih družb. Ta del izreka ima tudi učinek zadržanja teka zastaranja po 361. členu Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 – OZ).
14. Ustavno sodišče bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno. Sklep začne učinkovati 21. aprila 2007.

15. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 26. člena, 39. člena in drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

(1) Sodba ESČP z dne 6. 10. 2005 v zadevi Draon proti Franciji, št. 1513/03.