Na podlagi 12. in 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03, 53/03 – ZZK-1), Pravilnika o vsebini, obliki, načinu priprave lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04) in 16. člena Statuta Občine Dol (Uradni list RS, št. 36/02) je Občinski svet Občine Dol na 4. seji dne 11. 4. 2007 sprejel
O D L O K
o lokacijskem načrtu za območje urejanja BP 9/1 – Jub Dol
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski lokacijski načrt za območje urejanja BP 9/1 – Jub Dol.
2. člen
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z občinskim lokacijskim načrtom (OLN)
Z občinskim lokacijskim načrtom se načrtujejo prostorske ureditve za dva uporabnika prostora v območju urejanja BP 9/1 – Jub Dol: za Jub in TOPDOM, kar je bistvena sprememba, glede na določila zazidalnega načrta, ko so bili v območju trije (drugi) investitorji.
3. člen
(sestavni deli OLN)
Sestavni deli občinskega lokacijskega načrta za območje urejanja BP 9/1 – Jub Dol so:
A. BESEDILO ODLOKA
B. KARTOGRAFSKI DEL
1. Izrez iz Dolgoročnega plana občin in
mesta Ljubljane 1:5.000
2.a Izrez Prostorskih ureditvenih pogojev legenda
2.b Izrez Prostorskih ureditvenih pogojev 1:5.000
3. Reambuliran geodetski načrt 1:500
4. Kopija katastrskega načrta 1:1000
5. Načrt obodne parcelacije 1:1000
6. Načrt gradbene parcele 1:500
7. Arhitektonsko zazidalna situacija 1:500
8. Prometno-tehnična situacija 1:500
9. Idejna višinska ureditev 1:500
10. Zbirni načrt komunalnih vodov 1:500
10.b Zbirni načrt komunalnih vodov 1:1000
11. Načrt ureditve zelenih površin 1:500
12. Idejni zakoličbeni načrt 1:1000
4. člen
(priloge OLN)
Priloge občinskega lokacijskega načrta so:
1. Povzetek za javnost
2. Izvleček iz strateškega prostorskega akta
3. Obrazložitev občinskega lokacijskega načrta
4. Mnenja nosilcev urejanja prostora
5. Spis postopka priprave in sprejemanja
6. Program priprave opremljanja zemljišč – (za potrebe obeh investitorjev: Jub in TOPDOM, se izdela samostojno).
5. člen
(izdelovalec OLN)
Občinski lokacijski načrt za območje urejanja BP 9/1 – Jub – Dol je izdelal FORM-AT, d.o.o., 1000 Ljubljana, Dunajska 129, pod št. 98/03 v februarju 2006.
II. UREDITVENO OBMOČJE OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA
6. člen
(ureditveno območje)
Obseg
Območje urejanja BP 9/1 – Jub zajema del območja katastrske občine Dol, kar je razvidno iz grafične priloge »Načrta obodne parcelacije M 1:1000«, ki je sestavni del občinskega lokacijskega načrta 3. člena tega odloka.
Površina ureditvenega območja
Površina ureditvenega območja znaša 12,4372 ha.
Meja
Meja se prične na jugovzhodnem delu območja, in sicer na jugozahodnem vogalu parcele št. 913/6, od koder poteka proti zahodu delno po severnem bregu potoka Mlinščica, prečka potok (parc. št. 44/2), preko parcel št. 44/5, 929/1, 47/1, 47/2, 48/1 in 91 do točke št. 12, ki je na parceli št. 91, nakar od tu poteka proti SZ preko parcel št. 91, 95/1, 94/1 in 94/4 do JV vogala objekta na parc. št. 94/2 (št. točke 13).
Od te točke meja poteka proti SV preko parcel št. 94/1, 99/1, 101 in 97/1 do jugozahodnega vogala parcele št. 97/4, nakar po zahodni in severni meji parcele št. 97/4, JV meji parc. št. 98/2, seka parcele št. 103/2, 924/7 (potok Mlinščica) in preko parcele št. 105/4 do osi obstoječe poti parc. št. 900/2 (št. točke 1).
Od tu meja poteka proti vzhodu po osi obstoječe poti do vzhodne meje parcel št. 913/1 in 913/3 (pot), nakar se usmeri proti JV po SV meji parcele št. 913/3 ter se zaključi v izhodiščni točki.
7. člen
(trajne in začasne rešitve)
Vsi predvideni posegi v ureditvenem območju so načrtovani kot trajni. Pred izvedbo teh posegov je možna začasna raba površin kot zelenica ali utrjena površina.
8. člen
(vplivno območje)
Vsi načrtovani objekti in naprave so locirani z velikim varnostnim odmikom od meja območja urejanja. Ob normalnem varnem delovanju obeh proizvodenj ni pričakovati vpliva preko meja območja urejanja.
Dovoz do območja urejanja bo potekal po urejenih dovoznih cestah, kot poteka že sedaj.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
9. člen
(ohranjeni objekti in naprave)
V območju urejanja BP 9/1 se ohranjajo naslednji obstoječi objekti:
Jub – OBSTOJEČI OBJEKTI IN NAPRAVE:
1. PROIZVODNJA IN SKLADIŠČE DISPERZIJSKIH IZDELKOV
1.a V nadstrešnica
1.b J nadstrešnica
1.c SILOSI (pokriti)
1.d SILOSI (odkriti)
2. SKLADIŠČE EMBALAŽE
2.a SKLADIŠČE SUROVIN IN EMBALAŽE
2.b SKLADIŠČE GOTOVIH IZDELKOV
3. ENERGETSKI CENTER
3.a LOVILNI BAZEN/CISTERNA ZA OLJE (odkrito)
4. POLNILNICA VILIČARJEV
4.a NOVA POLNILNICA VILIČARJEV
5. MOSTNA TEHTNICA
6. DEPONIJA ZA SMETI
7. SKLADIŠČE VNETLJIVIH IN NEVARNIH SNOVI
8. DELAVNICE ZA VZDRŽEVALNA DELA
9. PRIPRAVA TEHNOLOŠKE VODE
10. ČRPALIŠČE
10.a PODVODNO ČRPALIŠČE VODE
11. RAZVOJNI POLIGON
12. SKLADIŠČE SUROVIN
12.a OGREVANO SKLADIŠČE SUROVIN
13. SKLADIŠČE SUROVIN IN POMOŽNEGA MATERIALA
14. MALA HIDROELEKTRARNA DOL
15. UPRAVNA ZGRADBA
16. POMOŽNI PROSTORI – LABORATORIJ in DELAVNICE
17. ENERGETSKA POSTAJA
18. KOMERCIALNO RAZVOJNI CENTER
19. TRGOVINA – MALOPRODAJA
19.a SKLADIŠČE ZA MALOPRODAJO
20. POLINDUSTRIJSKA PROIZVODNJA
21. OPERATIVNA PRIPRAVA DELA
22. SKLADIŠČE VEZIV
23. KEMIČNA ČISTILNA NAPRAVA »KČN1«
23.a KEMIČNA ČISTILNA NAPRAVA »KČN2«
24. PROIZVODNJA V »S« IZVEDBI
25. VRATARNICA IN TELEFONSKA CENTRALA
26. BIOLOŠKA ČISTILNA NAPRAVA – BČN1
27. ZAKLONIŠČE
28. PROIZVODNJA BIO BARVE
29. TRANSFORMATORSKA POSTAJA
30. ZBIRNA JAMA ZA ODPADNE VODE
31. NADSTREŠNICA ZA OSEBNA VOZILA
TOPDOM – OBSTOJEČI OBJEKTI IN NAPRAVE:
32. SKLADIŠČE
33. SKLADIŠČE
Na obstoječih objektih in napravah v območju BP 9/1 – Jub je dopustna izvedba tekočih vzdrževalnih del. Dovoljene so adaptacije, rekonstrukcije in funkcionalne dopolnitve obstoječih dejavnosti ter nadomestne gradnje, ki služijo tehnološkim izboljšavam in saniranju ekološko zahtevnejših proizvodnih procesov.
10. člen
(opis in pogoji oblikovanja načrtovanih objektov in naprav)
Gabariti (horizontalni in vertikalni) objektov in naprav v območju urejanja BP 9/1 so podrejeni osnovni funkciji dejavnosti Jub in TOPDOM.
Gabariti (obvezne zunanje gradbene linije) so podani v maksimalni velikosti, v njihovem okviru so objekti in naprave lahko tlorisno razgibani. Tolerance so dopustne navzdol.
Po določilih OLN bodo zgrajeni naslednji objekti in naprave:
Investitor Jub načrtuje:
A. RAZVOJNI CENTER, horizontalni gabarit 26,0 x 26,0 m, P+1, h max = 12 m
B. REZERVAT ZA BODOČO TEHNOLOGIJO horizontalni gabarit 24,5 x 25,0 m, P+1, h max = 12 m
C. REZERVAT ZA SKLADIŠČENJE horizontalni gabarit 56,9 x 19,9 m, P+1, h max = 12 m
D. REZERVAT ZA BODOČO TEHNOLOGIJO horizontalni gabarit 133,9 x 20,1 m, P+1, h max = 12 m
E. DEPONIJA ZA ODPADKE horizontalni gabarit 36,4 x 18,0 m, P+1, h max = 12 m
F. REZERVAT ZA PROIZVODNJO horizontalni gabarit 29,9 x 36,4 m, P+1, h max = 12 m
G. REZERVAT ZA BODOČO TEHNOLOGIJO horizontalni gabarit 59,2 x 61,2 m, P+1, h max = 12 m
H. PRETOČNI SEPARATOR Z ZADRŽEVALNIM BAZENOM horizontalni gabarit 23,0 x 14,5 m, P+1, h max = 12 m
I. SKLADIŠČE GOTOVIH IZDELKOV IN TRGOVSKEGA BLAGA horizontalni gabarit 15,5 x 36,6 m, P+1, h max = 12 m
J. REZERVAT ZA SKLADIŠČENJE horizontalni gabarit 69,9 x 37,2 m, P+1, h max = 12 m
K. REZERVAT ZA BODOČO TEHNOLOGIJO horizontalni gabarit 48,6 x 37,1 m, P+1, h max = 12 m
L. REZERVAT ZA SKLADIŠČENJE horizontalni gabarit 29,9 x 37,1 m, P+1, h max = 12 m
Investitor TOPDOM načrtuje:
M. BODOČE SKLADIŠČE horizontalni gabarit 77,6 x 100,7 m, P+1, h max = 12 m
N. BODOČE SKLADIŠČE horizontalni gabarit 8,2 x 28,5 m, P+1, h max = 12 m
O. MOŽNOST ŠIRITVE SKALDIŠČA horizontalni gabarit 11,9 x 24,2 m, P+1, h max = 12 m
P. POVEZAVA OBJEKTOV V NADSTROPJU horizontalni gabarit 43,0 x 17,2 m, +1, h max = 12 m
11. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za gradnjo)
Osnovo kvalitetnega oblikovanja stičnega območja med proizvodno dejavnostjo BP 9/1 – Jub in naseljem Dol predstavlja celotni severni rob območja z vhodnim in prodajnim programom skupaj s parkirišči in ureditvijo zelenih površin. Ta program služi tudi kot vizualna in protihrupna zaščita proti naselju Dol.
Oblikovanje in obdelava obstoječih in predvidenih objektov mora biti izvedena čimbolj enotno: poenotene strešne kritine, poenoteni fasadni elementi in poenotene barve. Novi objekti in naprave v območju urejanja BP 9/1 – Jub se načeloma prilagajajo obstoječim objektom, obenem pa je dopustno z dodatno strokovno urbanistično utemeljitvijo dovoliti tudi višji maksimalni vertikalni gabarit, če to zahtevajo tehnološke rešitve.
Del območja urejanja na skrajnem jugovzhodu, kjer so locirani tri obstoječi stanovanjski objekti, je izvzet iz obdelave občinskega lokacijskega načrta. Na teh objektih je v skladu z določili Prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celot B9 dopustna izvedba tekočih vzdrževalnih del. Dovoljene so adaptacije, rekonstrukcije in funkcionalne dopolnitve – dozidave in nadzidave.
Zunanja ureditev v območju urejanja BP 9/1 – Jub vključuje interne ceste, parkirne površine, manipulacijske površine, zelenje in ograjo, kar je razvidno iz grafične priloge »Prometno-tehnična situacija«, ki je sestavni del lokacijskega načrta iz 3. člena tega odloka.
Interne ceste, parkirišča in manipulacijske površine so izvedene v asfaltu in obrobljene s cestnimi robniki.
12. člen
(pogoji za oblikovanje zunanjih in zelenih površin)
Zelene površine morajo biti oblikovane kot gosto zasajen varovalni pas na obrobju obravnavanega območja, intenzivno ozelenjen vhodni del ter členitveno zelenje z drevoredi med proizvodnimi objekti. Pomemben element je drevored ob severni obodni cesti, ki ga je potrebno zasaditi z isto vrsto drevja. Urediti je potrebno bregove potoka Mlinščica.
Območje BP 9/1 – Jub se ogradi z žično ograjo višine 2 m srebrno kovinske barve (avtocestna ograja).
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE INFRASTRUKTURE
13. člen
(pogoji za prometno urejanje)
Dinamični promet
Območje se navezuje na obodno cesto s tremi uvozi: dva uvoza sta namenjena izključno podjetju JUB; tretji – novi uvoz pa omogoča ločen dostop k podjetju TOPDOM.
Vse interne prometne površine v območju urejanja so označene z rimskimi številkami od I do VI. Posebej so označen požarne poti (PO-1, PO-2), obračališča (OB1, OB2) in parkirne površine (P1, P2, P3, P4).
Notranje ceste imajo širino 6 m, dvosmerni prometni režim in križišča enakovrednih cest. Tovornjaki, ki prihajajo v območje urejanja, počakajo na začasnih parkiriščih v območju urejanja. Obračajo na obračališčih ali pa po krožnih poteh in nato kontrolirano zapustijo interno območje urejanja.
Mirujoči promet
Za mirujoči promet so na severnem delu območja urejanja predvidena štiri parkirišča. Vsa so namenjene parkiranju osebnih avtomobilov.
P1 – parkirišče, namenjeno za osebna vozila zaposlenih (in obiskovalcev) podjetja JUB; parkirišče P1 ima kapaciteto 42 parkirnih mest; locirano je na SZ delu območja urejanja, ki danes še ni v lasti podjetja JUB.
P2 – parkirišče za osebna vozila obiskovalcev območja urejanja BP 9/1 Jub Dol. Locirano je na severnem, osrednjem delu, izven območja ureditve, nasproti glavnega vhoda v območje podjetja Jub.
P3 – parkirišče za osebne vozila zaposlenih in obiskovalcev podjetja Jub je razširitev že obstoječega parkirišča in delna sprememba uvoza. Razširitev predvideva 36 novih parkirišč. Na obstoječem parkirišču se ohrani 57 parkirnih mest in se s spremembo uvoza dodasta še 2 novi parkirni mesti. Parkirišče P3 tako zagotavlja 95 parkirnih mest. Locirano je na severnem delu območja ureditve, ob glavnem vhodu v območje JUB.
P4 – parkirišče za osebna vozila zaposlenih in obiskovalcev podjetja TOPDOM je delno preurejeno že obstoječe parkirišče. Z zagotovitvijo ločenega uvoza v območje podjetja TOPDOM, se obstoječe parkirišče razdeli na parkirišči P3 in P4. Za TOPDOM se od obstoječega parkirišča ohrani 34 parkirnih mest, poleg tega pa se parkirišče še razširi za 44 parkirnih mest. Parkirišče P4 omogoča parkiranje 78 osebnim vozilom. Locirano je na severovzhodnem delu območja ureditve.
V. ZASNOVA KOMUANALNE, ENERGETSKE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE
14. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
Pri projektiranju in izvedbi infrastrukturnega omrežja so za zagotovitev optimalnih rešitev dopustne smiselne in utemeljene tolerance v poteku tras in njih dimenzioniranju, ki so potrebne zaradi spremenjene etapnosti ali detajlne namembnosti (in s tem jakosti komunalnih priključkov) ali kriterija ekonomije.
15. člen
(vodooskrba)
Obstoječe stanje vodovodnega omrežja
Obstoječi porabniki na območju urejanja BP 9/1 Jub – Dol se oskrbujejo s sanitarno pitno vodo iz vodarne Jarški Brod, ki jo upravlja JP Vodovod Kanalizacija Ljubljana.
Obstoječi objekti na območju urejanja se protipožarno varujejo iz lastnih vodnih virov, ki so locirani na območju tovarne. Obstoječe površine ter obstoječi objekti so sedaj požarno varovani preko internega (zunanjega) hidrantnega omrežja. Vodovodni sistem za požarno varovanje objektov je neustreznega premera in ga bo potrebno obnoviti oziroma zamenjati.
Obstoječe interno (zunanje) hidrantno omrežje se sedaj napaja z vodo iz dveh črpališč. V situaciji je prvo črpališče označeno s številko 10, drugo se nahaja v neposredni bližini obstoječe transformatorske postaje (številka 29).
Iz obeh črpališč se poleg požarne vode sedaj zagotavljajo tudi potrebe po tehnološki vodi.
Predvideno stanje vodovodnega omrežja
Območje urejanja se nahaja izven zaščitenih varstvenih pasov virov pitne vole, vendar je območje situirano na vplivnem območju črpališča Dolsko in ob Studenčnicah ter ob Mlinščici, ki drenirajo v podtalnico, zato je nujno potrebno upoštevati ukrepe o varovanju podtalnice.
V razvojnih planih je predvidena širitev proizvodnje ter gradnja novih objektov. Predvideni so rezervati za skladiščenje ter bodočo tehnologijo. Predvidena širitev oziroma gradnja novih objektov zahteva širitev oziroma ustrezno rekonstrukcijo obstoječe vodo oskrbne infrastrukture.
Tudi za načrtovani razvojni program je predvideno oskrbovanje s sanitarno pitno vodo iz Ljubljanskega mestnega vodovoda.
V OLN je predmet obdelave interno vodovodno omrežje s hišnimi vodovodnimi priključki ter novimi vodomernimi jaški. Celotna obstoječa interna vodovodna instalacija za vodomerom bo opuščena in odstranjena.
Obstoječo interno (zunanje) hidrantno omrežje je potrebno dopolniti ter delno rekonstruirati. Poleg ukrepov na internem vodovodnem omrežju je potrebno povečati tudi zmogljivost črpalk na obeh obstoječih internih črpališčih.
Povečane potrebe po tehnološki vodi se bodo prav tako pokrivale iz obeh lastnih vodnih virov – obstoječih črpališč.
Načrtovana rešitev omogoča ustrezno protipožarno zaščito celotnega območja, tako da bo obstoječi požarni bazen nepotreben in ga bo možno opustiti.
V končni tehnični rešitvi sta predvidena dva vodovodna cevna sistema, ki sta med seboj popolnoma ločena. Tako ne bo moglo priti do mešanja vode iz javnega vodovodnega omrežja (za sanitarno in pitno vodo) in vode iz lastnih vodnih virov (za požarno in tehnološko vodo).
16. člen
(odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih vod)
Z občinskim lokacijskim načrtom je zasnovana nova interna kanalizacija ločenega sistema. Tako je predvidena interna kanalizacija komunalnih in padavinskih odpadnih vod z utrjenih površin, na katero se bodo priključili vsi obstoječi in na novo zgrajeni objekti ter naprave tako podjetja Jub kot TOPDOM.
Kanalizacija komunalnih odpadnih vod:
Namenjena je odvodnjavanju odpadnih komunalnih vod in očiščenih tehnoloških vod in se priključuje na novo predvideno biološko čistilno napravo odpadnih komunalnih voda. Čistilna naprava bo namenjena tako čiščenju odpadnih voda iz območja urejanja BP9/1 Jub Dol kakor tudi vsem odpadnim komunalnim vodam iz naselja Dol. Odpadne tehnološke vode, ki nastajajo izven območja BP9/1 Jub Dol se pred priključitvijo na javno kanalizacijo odpadnih komunalnih vod očisti v ustrezni čistilni napravi v območju nastanka.
Kanalizacija tehnoloških odpadnih vod:
Namenjena.je odvodnjavanju odpadnih tehnoloških vod s priključkom na obstoječo čistilno napravo tehnoloških vod.
Kanalizacija padavinskih vod s strešnih površin:
Kanalizacija je namenjena odvodnjavanju čistih padavinskih vod od peskolovov do ponikovalnic oziroma ponikovalnega polja.
Kanalizacija padavinskih odpadnih vod s povoznih in parkirnih površin:
Je namenjena odvodnjavnju padavinskih odpadnih vod z utrjenih površin, ki jih je potrebno očistiti v ustreznih lovilcih olja in bencina pred obstoječim izlivom v vodotok, ki se nahaja v območju urejanja BP 9/1 Jub.Dol.
17. člen
(oskrba s plinom in ogrevanje)
Oskrba z zemeljskim plinom:
Za obravnavano območje urejanja BP 9/1 Jub - Dol je predvidena oskrba z zemeljskim plinom. Magistralni srednjetlačni plinovod tlaka do 4,0 bar se gradi na relaciji Videm–Dol–Kleče. Sekundarni plinovod v dimenziji DN 200 in DN160 kot odcep iz magistralnega plinovoda, bo potekal po severnem robe območja urejanja. Od tu bo omogočeno graditi plinske priključke za posamezne objekte ali do obstoječe skupne kotlovnice. Obstoječi in predvideni objekti se priključijo na plinsko omrežje po njegovi izgradnji.
Priključevanje obstoječih objektov:
Tisti obstoječi proizvodni objekti, ki se z energijo za ogrevanje oskrbujejo iz skupne kotlovnice, ne bodo priključeni na plinsko omrežje za potrebe ogrevanja, ker bo priključena na plinsko omrežje že kotlovnica.
Za potrebe tehnologije je predviden priključek zemeljskega plina v kuhinji – 15. UPRAVNA STAVBA. Ostali objekti nimajo potreb po zemeljskem plinu za tehnološke namene.
Plinski priključek je predviden tudi za obstoječi objekt TOPDOM, zato da ga bo možno samostojno oskrbovati z energijo, če bo v bodočnosti nastopila potreba po odklopu od toplovodnega omrežja iz kotlarne JUB. Razlog za samostojno oskrbo s toplotno energijo je v razmejitvi lastništva med dve ločeni podjetji.
Plinski priključki so predvideni za naslednje obstoječe objekte
3 – ENERGETSKI CENTER,
I 5 – UPRAVA STAVBA,
17 – ENERGETSKA POSTAJA.
33 – TOPDOM – obstoječi objekt
Priključevanje načrtovanih objektov:
Za vse lokacije bodočih objektov, ki vključujejo objekte Jub in objekte TOPDOM je predviden plinski priključek.
Plinski priključki so predvideni za naslednje bodoče objekte:
M – SKLADIŠČE TOPDOM,
B, D, F, G, K, TEHNOLOGIJA JUB,
A – RAZVOJNI CENTER JUB.
Vročevodno omrežje
Sedanja oskrba območja s toploto:
Obstoječi objekti na območju urejanja BP 9/1 Jub - Dol so oskrbovani s toploto iz skupne kotlovnice 3 – ENERGETSKI CENTER. Kurjenje je na lahko kurilno olje. Skladišče tekočega goriva je v neposredni bližini. Druga lokacija je bivša kotlarna 17 – ENERGETSKA POSTAJA tudi z lastnim skladiščem tekočega goriva, ki pa ni v obratovanju in služi za rezervo.
Objekti so povezani s kotlarnama z vročevodnim omrežjem, ki poteka deloma vidno na jekleni nosilni konstrukciji, deloma v kinetah v zemlji. Temperaturni režim omrežja je 110/70 st. C. Vsak objekt je priključen na omrežje preko direktne toplotne postaje, kjer se vrši regulacija temperature in priključitev posameznih porabnikov ogrevanja, prezračevanja in priprave sanitarne tople vode.
Zmogljivost obstoječih kotlov, možnost postavitve dodatnih kotlov in že pripravljeni odcepi na razdelilniku omogočajo dodatno priključevanje novih objektov.
Oskrba bodočih objektov s toploto:
Za vse lokacije bodočih objektov v lastništvu Jub je predvidena priključitev na toplovodni sistem, in sicer na podaljšanje sedanjih toplovodnih vej ali pa na priključitev na novo južno vejo.
Za lokacije bodočih objektov, ki so v neposredni bližini obstoječega toplovodnega omrežja je predvidena priključitev na podaljšane obstoječe toplovodne veje. To velja za lokacije:
F – REZERVAT ZA PROIZVODNJO, -poleg obstoječega objekta 2 – SKLADIŠČE EMBALAŽE, – TEHNOLOGIJA: – poleg obstoječega objekta 12 – SKLADIŠČE SUROVIN, A – RAZVOJNI CENTER JUB, – poleg obstoječega objekta 17 – ENERGETSKA POSTAJA.
Priključitev navedenih lokacij na obstoječe7 omrežje je primerna, če se bodo objekti gradili pred zazidavo južnega dela območja urejanja.
Za južni del območja urejanja je predvidena izgradnja samostojne toplovodne veje priključene na razdelilnik v kotlarni in z izstopom na južni fasadi kotlarne 3 – ENERGETSKI CENTER.
Na samostojno vejo bodo priključeni bodoči objekti na lokacijah:
B, D, F, G, K, – TEHNOLOGIJA JUB
F – REZERVAT ZA PROIZVODNJO,
J – SKLADIŠČE.
Na južno vejo je predvidena priključitev obstoječega objekta 7 – SKLADIŠČE VNETLJIVIH NEVARNIH SNOVI, ki je sedaj priključen na toplovodno vejo iz stare kotlarne 17 – ENERGETSKA POSTAJA. Razloga sta, izboljšanje dobave toplote in možnost ukinitve obstoječe povezave v zemlji med objektoma 8 in 7.
18. člen
(oskrba z električno energijo)
Obstoječe stanje
Transformatorske postaje
• Transformatorska postaja GTP 20/0.4 kVA, 1 x630 kVA, ki je polno obremenjena.
• Transformatorska postaja RTP2 Jub 20/0.4 kV, 1x630 kVA, ki je obremenjen 30% in se lahko razširi na 2x630 kVA.
Srednje napetostni dovod 20 kV je izveden iz TP Dol in napaja transformatorsko postajo RTP2 JUB. Transformatorska postaja GTP se napaja iz transformatorske postaje RTP2 JUB.
Meritev porabe električne energije je izvedena v transformatorski postaji RTP2 Jub na SN strani.
Napetostni razvod 3x400/230V 50Hz
Razvod iz transformatorske postaje do glavnih električnih omar posameznih objektov poteka v kabelski cevni kanalizaciji v zemlji in delno v objektih na kabelskih policah.
Predvideno stanje
Transformatorske postaje
• Razširitev transformatorske postaje RTP2 Jub 20/0.4 kV, iz 1x630 kVA na 2x63i~ kVA. Izgradnja nove transformatorske postaje TP3 20/0.4 kV, 1x630 kVA, za katero je že izvedena projektna dokumentacija.
Izgradnja nove transformatorske postaje TP4 20/0.4kV, 2x630 kVA
Srednje napetostno napajanje 20kV je predvideno iz TP3.
Pri projektiranju je potrebno preveriti prenosno zmogljivost srednjenapetostnega dovoda iz TP DOL. Meritev porabe električne energije ostane v transformatorski postaji RTP2 Jub na SN strani.
Lokacijo novo predvidene transformatorske postaje TP4 je možno spremeniti glede na dejanske potrebe, ki bodo znane pri projektiranju.
Nizkonapetostni razvod 3x400/230V 50Hz
Razvod iz transformatorske postaje do glavnih električnih omar posameznih objektov bo potekal v novo zgrajeni kabelski cevni kanalizaciji v zemlji in delno v objektih na kabelskih policah. Predvidena kabelska kanalizacija se bo navezovala na obstoječo kabelsko kanalizacijo.
Vstope kabelske kanalizacije v predvidene objekte je možno spremeniti glede na dejanske potrebe, ki bodo znane pri projektiranju.
19. člen
(telekomunikacijsko omrežje in kabelsko razdelilno omrežje)
Za potrebe komunikacijskih povezav predvidenih objektov na Telekom vozlišče v objektu številka 25 in medsebojno povezavo objektov je predvidena cevna kabelska kanalizacija v zemlji, ki se bo navezovala na obstoječo kabelsko kanalizacijo.
Vstope kabelske kanalizacije v predvidene objekte je možno spremeniti glede na dejanske potrebe, ki bodo znane pri projektiranju.
20. člen
(javna razsvetljava)
Varnostna in delovna razsvetljava bo izvedena kot instalacija objektov.
21. člen
(komunalni odpadki)
Oba uporabnika zbirata komunalne odpadke v zabojnikih, ki jih skladno z občinskim odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Dol odvažajo na komunalno deponijo.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE
22. člen
(varovanje okolja)
Za ravnanje s trdnimi odpadki, ki ostajajo v proizvodnih obratih kot ostanki surovin, ostanki tehnološkega procesa ali izdelki neustrezne kvalitete, mora investitor izdelati ustrezen poslovnik, z zajetimi vsemi odpadki, ki se v tovarni nabirajo, z rešenim načinom začasnega deponiranja, pogojev za odlaganje za komunalna ali posebna odlagališča oziroma način uničevanja.
Vse naprave, kjer se pojavljajo nevarne snovi, morajo zagotavljati, da so v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode, omogočen zajem v neprepustne lovilne posode za preprečitev pronicanja v podtalnico kot je določeno z zakonskimi določili.
Omogočen mora biti tudi zajem iztrošenih požarnih vod in gasilnih sredstev, ki so kontaminirana z nevarnimi snovmi. Kot zadrževalnik za nevarne snovi v primeru izrednih situacij lahko deluje mehanska čistilna naprava.
Čiščenje tehnoloških odpadnih vod v biološko čistilni napravi mora biti pod stalno strokovno kontrolo ob doslednem izvajanju zakonskih določil s tega področja.
Investitor mora zagotoviti razstrupljevanje in dokončno ekološko varno odstranjevanje odpadkov iz čistilnih naprav. O tem mora vedno voditi poslovnik o kontroli, vzdrževanju in odstranjevanju.
23. člen
(ohranjanje narave ter trajnostna raba naravnih dobrin)
V območju urejanja ni naravnih prvin, ki bi bile zaščitne z varovalnim režimom.
24. člen
(varstvo kulturne dediščine)
Območje urejanja posega na enoto kulturne dediščine EŠD 19094 Dol pri Ljubljani – Vas in na severovzhodu meji na enoto kulturne dediščine EŠD 103 Dol pri Ljubljani – Dvorec Dol.
Ob parkiriščih na severnem robu območja urejanja poteka dvovrstni drevored, ki se nadaljuje z dvovrstnim drevoredom tudi ob celotni vzhodni meji. Drevored meji na vzhodni strani na območje dvorca Dol in na severu na naselbinsko dediščino. Zato je potrebno v razširjeni zelenici na vzhodnem in severnem robu območja zasaditi dvovrstni drevored z visokoraslo vedno zeleno drevesno zarastjo, ki bo zmanjšala degradacijski vpliv predvidenega skladiščnega objekta na obe navedeni dediščini.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
25. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Z OLN so zagotovljeni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi, s katerimi je omogočeno in zagotovljeno:
Varen umik ljudi in premoženja, potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezno so izvedene požarne ločitve med njimi, prometne površine za dostop intervencijskih vozil; viri za oskrbo z gasilno vodo.
Upoštevana so tudi požarna tveganja zaradi uporabe požarno nevarnih snovi, vplivi novih proizvodnih in tehnoloških procesov ter možnostjo širjenja požara iz sosednjih območij urejanja.
26. člen
(visokovodna zaščita)
V skladu z zaključki elaborata Hidrotehnične osnove za izgradnjo objektov v območju BP 9/1 Jub – DOL (Inženiring za vode d.o.o., št. 526-ŠNS/06, dec. 2006) je za zadostno varnost pred visokimi vodami potrebna izvedba visoko vodnega zidu s koto temena 268,80 m nmv, pri čemer je upoštevana tudi varnostna višina 0,50 m. Glede na prostorsko omejenost izvedba v.v. nasipa ni možna.
Trasa v.v. zidu poteka znotraj območja urejanja. Zid je različne višine zaradi razgibanosti in naklona terena proti jugu. V.v. zid je najvišji na južnem delu območja, kjer je potrebna višina zidu tudi do 3.80 m nad obstoječim terenom. Smiselno bo teren na tem delu dvigniti z nasutjem vsaj na koto terena severnega dela območja, to je na koto ca. 267.00 nmv. S takim ukrepom bo možno višino v.v. zidu bistveno znižati, na h = 1.80 m max.
Ob potoku Mlinščica je potrebno obstoječ obrežni zid nadvišati za ca. 0.60 m na zgornjem odseku, na spodnjem odseku pa je potrebno predvideti ob zgornjem robu brežine nov zid višine ca h =.80 m.
Ker je na območju več obstoječih premostitev in dostopov do objektov, ki jih ni možno “presekati” s predvidenim v. zidom, je potrebno na teh kritičnih mestih predvideti montažne zapore, ki se jih vstavi samo v času ogroženosti nastopa visokih voda.
Z lokalnim varovanjem območja BP 9/1 Jub Dol pred visokimi vodami, bosta ustvarjeni dve kaseti, kjer bo lahko prišlo do ogroženosti zaradi notranjih padavinskih voda. Zato bo ob izgradnji v.v. zidu potrebno predvideti ustrezno rešitev za odvod meteornih voda (prečrpavanje meteorne kanalizacije).
27. člen
(dodatno vodno soglasje)
Kljub izdanemu pozitivnemu vodnemu mnenju k OLN je za vse posege v območju urejanja, ki bi lahko vplivali na vodni režim, potrebno pridobiti vodno soglasje v skladu z ZGO-1 in ZV-1.
VIII. NAČRT PARCELACIJE
28. člen
(načrt parcelacije)
Lomne točke meje obodne parcelacije so analitično določene od št. 1–20 in so priloga tega odloka v Obrazložitvi občinskega lokacijskega načrta.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
29. člen
(etapnost)
Z občinskim lokacijskim načrtom za območje urejanja BP 9/1 – Jub predvideni posegi v prostor so detajlno opisani v 10. členu tega odloka.
Za vse te objekte in naprave je predvidena izgradnja pripadajoče komunalne ureditve in omrežja infrastrukturnih objektov.
Pri ureditvi neposrednega dostopa na Zasavsko cesto je v skladu s pogoji upoštevana tudi delna rekonstrukcija in novogradnja povezovalne ceste med Zasavsko cesto in območjem urejanja BP 9/1 Jub Dol ter ureditev križišča na Zasavski cesti.
30. člen
(obveznosti investitorjev pri izvajanju OLN)
Osnovna obveznost investitorjev Jub in TOP DOM je varovanje okolja pri vseh obstoječih in predvidenih posegih v prostor. To velja tako za čiščenje odpadnih vod, dimnih plinov, prekomernega hrupa in požarne varnosti.
Obveznosti pri izgradnji povezovalne ceste med območjem urejanja BP 9/1 Jub Dol ter Zasavsko cesto bodo definirane v urbanistični pogodbi med občino in obema investitorjema: Jub in TOPDOM.
31. člen
(vpogled potrjenega OLN)
Občinski lokacijski načrt za ureditveno območje BP 9/1 – Jub Dol je stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora Občine Dol.
32. člen
(nadzorstvo)
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
33. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Zazidalni načrt za območje urejanja BP 9/1 Jub (Uradni list RS, št. 26/92).
Št. 35106-22/2004-42
Dol pri Ljubljani, dne 11. aprila 2007
Župan
Občine Dol pri Ljubljani
Primož Zupančič l.r.