Na podlagi 23. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo) in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o koncesiji gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina uredbe)
Ta uredba je koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije ter urejajo druga vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesije gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije.
2. člen
(pomen izrazov)
Poleg pomenov, določenih v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: Energetski zakon) in Uredbi o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem (Uradni list RS, št. 117/04 in 23/07; v nadaljnjem besedilu: uredba) ter drugih predpisih, imajo izrazi v tej uredbi še naslednji pomen:
– dejavnost sistemskega operaterja je obvezna republiška gospodarska javna služba dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije,
– javna služba je dejavnost sistemskega operaterja,
– koncedent je Republika Slovenija,
– koncesija je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije po tej uredbi,
– koncesionar je pravna oseba, ki izvaja javno službo dejavnost sistemskega operaterja po tej uredbi na podlagi koncesije.
II. DEJAVNOST SISTEMSKEGA OPERATERJA
3. člen
(predmet koncesije za dejavnost sistemskega operaterja)
(1) Gospodarska javna služba dejavnost sistemskega operaterja obsega:
– zagotavljanje izvajanja distribucije električne energije,
– upravljanje in vodenje obratovanja distribucijskega omrežja,
– zagotavljanje vzdrževanja in razvoja omrežja za distribucijo električne energije,
– zagotavljanje dostopa do omrežja,
– zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja,
– skrb za varno in zanesljivo obratovanje distribucijskega omrežja s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja,
– zanesljivo oskrbo z električno energijo s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja,
– nediskriminacijsko obravnavanje uporabnikov omrežja,
– zagotavljanje potrebnih podatkov upravičenim odjemalcem, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja,
– odgovornost za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije in proizvajalcev, ki proizvajajo električno energijo na podlagi 52.a člena Energetskega zakona, ki so priključeni na distribucijsko omrežje,
– napoved porabe električne energije in potrebnih energetskih virov z uporabo metode celovitega načrtovanja ob upoštevanju varčevalnih ukrepov pri porabnikih za potrebe načrtovanja razvoja distribucijskega omrežja,
– zagotavljanje sistemskih storitev,
– izvajanje sistemskih obratovalnih navodil,
– upravljanje pretoka električne energije po distribucijskem omrežju, upoštevaje tudi izmenjavo energije z drugimi povezanimi omrežji,
– izvajanje optimalnega sistema po motnjah,
– usklajeno delovanje distribucijskega omrežja s povezanimi omrežji,
– izvajanje sistemske zaščite distribucijskega omrežja,
– izvajanje števčnih in obratovalnih meritev v distribucijskem omrežju,
– izvajanje meritev in analiz kakovosti oskrbe z električno energijo,
– oblikovanje obratovalne statistike in
– izvajanje odkupa vse električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije, ki so priključeni na njegovo omrežje, in proizvajalcev, ki proizvajajo električno energijo na podlagi razpisa iz 52.a člena Energetskega zakona,
– izvajanje zasilne oskrbe.
(2) Dejavnost sistemskega operaterja obsega tudi dejavnosti in naloge, določene v drugem predpisu, ki na podlagi zakona določa vsebino gospodarske javne službe, ki je predmet te koncesije.
4. člen
(območje koncesije)
(1) Za opravljanje javne službe po tej uredbi se podeli koncesija za celotno območje Republike Slovenije.
(2) Koncesionar pridobi izključno pravico opravljanja te javne službe.
5. člen
(način podelitve in izvajanje koncesije)
(1) Koncesija po tej uredbi se podeli brez javnega razpisa v upravnem postopku skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe. O izbiri koncesionarja odloči Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) z odločbo v upravnem postopku.
(2) Na podlagi odločitve iz prejšnjega odstavka vlada sklene s koncesionarjem koncesijsko pogodbo.
(3) Organ koncedenta, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo, je minister, pristojen za energijo.
III. KONCESIONAR
6. člen
(koncesionar)
(1) Republika Slovenija ustanovi gospodarsko družbo z omejeno odgovornostjo (v nadaljnjem besedilu: koncesionar). Republika Slovenija poslovnega deleža v koncesionarju ne sme prenesti na druge osebe.
(2) V ustanovitvenem aktu koncesionarja mora biti določeno, da predstavlja skupščino družbe vlada. Skupščina družbe imenuje direktorja koncesionarja. Pri tem morajo biti zagotovljeni še najmanj naslednji ukrepi:
– osebe, pooblaščene za vodenje poslov in upravljanje koncesionarja, ne smejo sodelovati pri vodenju poslov, upravljanju ali kot člani nadzornih svetov oziroma drugih organov tistih pravnih oseb, ki opravljajo drugo energetsko dejavnost na področju električne energije,
– zagotovljeno mora biti, da lahko osebe, ki so pooblaščene za vodenje poslov in upravljanje koncesionarja, sprejemajo odločitve neodvisno od oseb, ki opravljajo drugo energetsko dejavnost na področju električne energije (osebe iz prve alinee).
(3) Koncesionar ne sme opravljati nobene druge dejavnosti.
7. člen
(koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju Republike Slovenije:
– izključno pravico opravljati gospodarsko javno službo iz 1. člena te uredbe,
– izključno pravico vodenja obratovanja distribucijskega omrežja,
– izključno dolžnost zagotavljati uporabnikom nepretrgano in kakovostno opravljanje gospodarske javne službe v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnosti opravljati v svojem imenu.
8. člen
(javna pooblastila koncesionarja za dejavnost sistemskega operaterja)
(1) Koncesionar za dejavnost sistemskega operaterja ima naslednja javna pooblastila:
– v skladu s četrtim odstavkom 40. člena Energetskega zakona izda sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje električne energije,
– v skladu s četrtim odstavkom 70. člena Energetskega zakona izda splošne pogoje za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja,
– v skladu z drugim odstavkom 71. člena Energetskega zakona odloča z odločbo v upravnem postopku na prvi stopnji o izdaji in zavrnitvi soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje.
(2) Poleg javnih pooblastil iz prejšnjega odstavka ima koncesionar za dejavnost sistemskega operaterja tudi druga javna pooblastila, ki jih določa oziroma jih v času trajanja koncesije določi zakon.
(3) Neposredna dejanja v zvezi s postopkom izvajanja javnih pooblastil, ki ne pomenijo samega izvajanja javnih pooblastil, se skladno s pogodbo iz 36. člena te uredbe, s katero se določijo tudi druga vprašanja opravljanja teh nalog, poverijo lastniku infrastrukture, ki ta dejanja opravlja v imenu koncesionarja.
9. člen
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)
(1) Koncesionar za dejavnost sistemskega operaterja mora imeti ves čas trajanja koncesijskega razmerja za dejavnost sistemskega operaterja veljavno licenco za dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije.
(2) Poleg pogoja iz prejšnjega odstavka mora imeti koncesionar ves čas trajanja koncesijskega razmerja za dejavnost sistemskega operaterja z lastnikom distribucijskega omrežja sklenjeno pogodbo po četrtem odstavku 23.b člena Energetskega zakona, s katero uredi vsa vprašanja uporabe tega omrežja za opravljanje nalog iz Energetskega zakona.
(3) V pogodbi iz prejšnjega odstavka se uredijo obseg in namen uporabe omrežja, višina najemnine oziroma drugega plačila koncesionarja, pogoji in način vzdrževanja omrežja ter druga vprašanja, ki koncesionarju omogočajo učinkovito opravljanje svojih nalog po zakonu.
(4) Vsebino pogodbe iz drugega odstavka tega člena in način njenega izvrševanja nadzira Javna agencija Republike Slovenije za energijo (v nadaljnjem besedilu: Agencija) v okviru pooblastil iz Energetskega zakona. Koncesionar in lastnik distribucijskega omrežja sta dolžna Agenciji posredovati vse potrebne podatke, ki jih Agencija zahteva za izvajanje navedenega nadzora in določanje omrežnin.
IV. KONCESIJSKO RAZMERJE
10. člen
(začetek, potek in trajanje koncesije)
(1) S sklenitvijo koncesijske pogodbe nastane koncesijsko razmerje za dejavnost sistemskega operaterja, koncesionar pa pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja.
(2) Trajanje koncesijskega razmerja za dejavnost sistemskega operaterja je 50 let po sklenitvi koncesijske pogodbe (rok koncesije).
(3) Koncesionar mora začeti izvajati koncesijo z dnem, določenim v koncesijski pogodbi.
(4) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta koncesionar ne more izvajati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(5) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, učinkovati pa začne ob izteku roka.
11. člen
(razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
(1) Ob neskladju med določbami koncesijskega akta in določbami koncesijske pogodbe veljajo določbe koncesijskega akta.
(2) Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna.
12. člen
(način izvajanja)
Koncesionar je dolžan izvajati javno službo, ki je predmet koncesije, na način, kot je določen v Energetskem zakonu, Uredbi o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem ali drugem predpisu, ki ureja način izvajanja posamezne javne službe, ki je predmet koncesije, sistemskih obratovalnih navodilih, splošnih pogojih za dobavo in odjem in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.
13. člen
(oddaja pravnih poslov tretjim osebam)
(1) Pri oddaji pravnih poslov tretjim osebah mora koncesionar, ne glede na izpolnjevanje pogojev za javnega naročnika po zakonu, ki ureja javna naročila, ravnati skladno z načelom nediskriminacije na podlagi nacionalnosti.
(2) Koncesionar mora pri naročilih na infrastrukturnem področju in pri oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil, tretjim osebam, ne glede na druge predpise, ravnati skladno z zakonom, ki ureja oddajo naročil na energetskem sektorju oziroma zakonom, ki ureja oddajo javnih naročil.
(3) Določbi prvega in drugega odstavka se ne uporabljata pri oddaji pravnih poslov povezanim osebam skladno z zakonom, ki ureja oddajo naročil na energetskem sektorju. Postopek sklepanja pogodb iz prejšnjega stavka in posebne zahteve koncedenta se določijo v koncesijski pogodbi.
(4) Pri oddaji pravnih poslov tretjim osebam, ki opravljajo energetske dejavnosti na področju oskrbe z električno energijo, mora koncesionar zagotoviti, da bo tretja oseba za te pravne posle izpolnjevala zahteve 38. člena Energetskega zakona o ločenem računovodskem spremljanju.
14. člen
(pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov)
(1) Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.
(2) Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov v zvezi z gospodarsko javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, so določene s predpisi.
15. člen
(dolžnosti koncesionarja)
Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
– izvajati koncesijo skrbno in strokovno v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo, zagotavljati uporabnikom enakopraven položaj vseh ponudnikov električne energije, enakopravno nepretrgano oskrbo in kakovostno opravljanje gospodarske javne službe v skladu s predpisi in v javnem interesu,
– ves čas izpolnjevati pogoje za koncesionarja, določene s to uredbo,
– upoštevati tehnične in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem gospodarske javne službe,
– skrbeti za sprotno obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe,
– oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev,
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom,
– pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov,
– voditi evidence in katastre v zvezi z gospodarsko javno službo,
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige,
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne plane gospodarske javne službe in letna poročila ter druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti,
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije,
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in
– obveščati pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah.
16. člen
(program ukrepov za doseganje teh ciljev)
Koncesionar mora vzpostaviti program ukrepov za doseganje z zakonom določenih ciljev in spremljati njegovo izvajanje. O programu in njegovem izvajanju ter o drugih dejstvih, določenih s koncesijsko pogodbo, mora letno poročati vladi.
17. člen
(dolžnosti koncedenta)
Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja gospodarske javne službe in s to uredbo,
– da zagotavlja takšne pogoje izvajanja in financiranja javne službe, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev, pri čemer se viri financiranja in druga finančna vprašanja izvajanja koncesije uredijo v koncesijski pogodbi,
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitve gospodarske javne službe,
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve gospodarske javne službe,
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov na način, določen v koncesijski pogodbi.
18. člen
(pravice uporabnikov)
Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja,
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– pravico do zagotovljenih cen storitev in
– vpogleda v evidence – zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj.
19. člen
(dolžnosti uporabnikov)
Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev gospodarske javne službe,
– redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami,
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje gospodarske javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo,
– dati koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra – obveznih zbirk podatkov.
20. člen
(zavarovanje odgovornosti)
(1) Za izvajanje gospodarske javne službe je odgovoren koncesionar. Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Republiki Sloveniji, uporabnikom ali tretjim osebam.
(2) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti, vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire, z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom ministra, pristojnega za energijo (zavarovanje dejavnosti: za škodo, ki jo povzroči Republiki Sloveniji z nerednim ali nevestnim opravljanjem gospodarske javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam …). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Republike Slovenije.
21. člen
(prenos koncesije)
(1) Koncesionar ne sme prenesti koncesije za dejavnost sistemskega operaterja na drugo osebo, če ni s predpisom določeno drugače.
(2) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(3) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
V. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE
22. člen
(nadzor koncedenta nad zakonitostjo ter strokovni in finančni nadzor)
(1) Poleg inšpekcijskega in drugega s predpisi določenega nadzora ima koncedent tudi pravico neposredno pri koncesionarju nadzirati izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije, in drugih obveznosti koncesionarja, določenih s koncesijsko pogodbo.
(2) Način izvajanja nadzora nad zakonitostjo izvajanja gospodarske javne službe ter strokovnega in finančnega nadzora, določenega s to uredbo in drugimi predpisi, se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Pristojnosti koncedenta v postopku nadzora na zakonitostjo ter strokovnega in finančnega nadzora ne posegajo v nadzorne in druge pristojnosti agencije, ki jih ima ta na podlagi zakonov, drugih predpisov in aktov, izdanih na podlagi javnega pooblastila.
23. člen
(izvajanje nadzora)
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe izvaja koncedent oziroma njegov pristojni organ.
(2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila, ki ne pomenijo neposrednega izvajanja nadzora, pooblasti pristojno strokovno službo ali drugo institucijo.
(3) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v njegove poslovne prostore in omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), zbirke podatkov ter dati zahtevane podatke in pojasnila.
(4) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan.
(5) Koncedent izvede napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(6) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
24. člen
(koncesionarjeva poročila)
(1) Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih ter kakovosti izvajanja gospodarske javne službe.
(2) Koncesionar je dolžan koncedentu do 31. marca tekočega leta predložiti za preteklo leto letno poročilo o izvajanju koncesijske pogodbe. Poročilo mora vsebovati zlasti podatke o:
– izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi,
– pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o njihovem reševanju,
– oddaji poslov tretjim osebam,
– spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe,
– koriščenju zavarovanj in
– o vseh drugih okoliščinah, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.
25. člen
(nadzorni ukrepi)
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
VI. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
26. člen
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
(1) Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe,
2. s prenehanjem koncesionarja,
3. z odvzemom koncesije,
4. v drugih primerih, določenih z zakonom.
(2) Pri prenehanju koncesijskega razmerja pred potekom trajanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar pod enakimi pogoji nepretrgano opravljati gospodarsko javno službo, ki je predmet te koncesije, do dneva, ko opravljanje te javne službe prevzame drug izvajalec, če zakon ne določa drugače, vendar najdlje eno leto.
27. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha:
1. s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena,
2. z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
3. z odstopom od koncesijske pogodbe,
4. s sporazumno razvezo.
(2) Za prenehanje koncesijske pogodbe se, če ni s to uredbo določeno drugače, uporabljajo splošna pravila pogodbenega prava.
28. člen
(potek roka koncesije)
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
29. člen
(razdrtje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije,
– če koncesionar ne ravna v skladu z izvršljivimi odločbami pristojnih državnih organov ali agencije v zvezi z izvajanjem koncesije,
– če koncesionar drugače bistveno krši to uredbo in druge predpise, ki urejajo izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije, tako da to bistveno moti ali onemogoča izvajanje te javne službe ali da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.
(2) Ob izpolnitvi katerega od pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz pete alineje prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno, če so okoliščine, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, nastale zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
30. člen
(odstop od koncesijske pogodbe)
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka bistveno krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Za kršitev koncesijske pogodbe se ne šteje akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali v podzakonskem aktu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.
31. člen
(sporazumna razveza)
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe, če ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
32. člen
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha ob prenehanju koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali ob prenosu koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (npr. pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
33. člen
(odvzem koncesije)
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne opravljati koncesionirane gospodarske javne službe v roku, določenem s koncesijsko pogodbo, zlasti če ne izpolni pogojev iz 9. člena te uredbe,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvajanje gospodarske javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten, če so okoliščine, ki bi tako prenehanje utemeljevale, nastale zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
VII. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
34. člen
(uporaba prava)
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
35. člen
(prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe ni dopusten dogovor, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36. člen
(sklenitev pogodb o uporabi omrežja)
(1) Pred začetkom izvajanja koncesije mora koncesionar za dejavnost sistemskega operaterja skleniti z lastniki infrastrukture pogodbo, s katero se za čas trajanja koncesijskega razmerja dovoljuje koncesionarju uporaba distribucijskega omrežja v njihovi lasti skladno s četrtim odstavkom 23.b člena Energetskega zakona.
(2) Okvirna vsebina pogodbe iz prejšnjega odstavka in njene pomembnejše določbe se uredijo v koncesijski pogodbi za koncesijo za dejavnost sistemskega operaterja.
37. člen
(vstop v razmerja z dosedanjimi izvajalci javne službe)
Z dnem začetka izvajanja koncesije vstopi koncesionar v vsa razmerja in v celoti prevzame vse pravice in obveznosti dosedanjih izvajalcev javne službe v zvezi z nepretrganim izvajanjem javne službe, zlasti tiste, ki izhajajo iz: soglasij za priključitev, pogodb dosedanjih izvajalcev o dostopu do elektrodistribucijskega omrežja, pogodb o priključitvi na elektrodistribucijsko omrežje, pogodb o odkupu energije od kvalificiranih proizvajalcev, pogodb o dostopu do prenosnega omrežja in drugih razmerij, ki izhajajo iz izvajanja gospodarske javne službe.
38. člen
(sistemska obratovalna navodila distribucijskega omrežja)
Do sprejema sistemskih obratovalnih navodil distribucijskega omrežja skladno s to uredbo se smiselno uporabljajo, če niso v nasprotju z zakonom in drugimi predpisi, sistemska obratovalna navodila distribucijskega omrežja dosedanjih izvajalcev javne službe.
39. člen
(razvojni načrti)
Do sprejema lastnih razvojnih načrtov se smiselno uporabljajo razvojni načrti dosedanjih izvajalcev gospodarske javne službe.
40. člen
(prevzem evidenc)
Do dneva začetka izvajanja koncesije morajo dosedanji izvajalci gospodarske javne službe in koncesionar pogodbeno urediti tudi prenos ali dostop koncesionarja do evidenc, ki jih dosedanji izvajalci vodijo v okviru izvajanja gospodarske javne službe.
41. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00713-16/2007/5
Ljubljana, dne 19. aprila 2007
EVA 2007-2111-0032
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik
